Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 27. julija 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim ogtasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. S prilogov : Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št. 30. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. PREVZVIŠENEMU ZLATOMAŠNIKU ! Radost je odsevala o Tvojo mladost, bo prišel si prvič med narod, bo duh. Ti je venčala božja modrost, bo vodil si k Bogu svoj zarod. Z Ljubeznijo božjo učil si, bodril in duše si bolne tolažil, ovčicam učitelj si božji vsem bil, trpljenje vsakomur ublažil. Zato Te poblical je Kristus — Gospod, da božji apostol postal si, da kahor vladika učil si svoj rod, mu zvesti branitelj ostal si. Prevzvišeni ! Duhovnik si božji že petdeset let ; bot brana so leta Ti dela ! zato Te pozdravlja zdaj narod ves vnet, pozdravljajo naša Te sela... V molitvi Pobožni je narod naš zbran, vsa srca Slovenske Krajine; z ljubeznijo Tebi je narod udan, hl polna je božje miline. O - Sprejmi. Prevzvišeni, kakor lep dar src naših pobožno molitev, bo šel boš pred božjo Ljubezen - oltar, in bral zlatomašno daritev. Raj srečno čoln vodi življenja Ti Bog, v ljubezni za ljudstvo naj piove; naj Večni obvarje Té zlege, nadlog, naj dolgo še glas nas Tvoj zove ! HORVAT FRANJO. Prevzvišeni nadpastir — zlatomešnik. „To je den, šteroga je pripravo Gospod“ — bi zdaj lehko sklikno vsakši vernik mariborske püšpekíje. Svetek je te den za celo püšpekijo, ar je svetek našega Oče, našega nadpastira, Prevzvišenoga g. dr. Andreja Karlina — zlatomešnika. Petdeset let dela i trüda je duga doba v človečem živlenji. Takšo dugo dobo dela i trüdov ma za seov naš dragi Nadpastir. Pred 50 leti je bio posvečeni v dühovnika i od tistoga časa je bio delavec v goricaj Gospodovih. Bio je veren delavec, zato ga je Bog odebrao za višje mesto. Postao je püšpek v Trsti. Kelko je tam včino za svoje lüdstvo, se ne da povedati. Bio njemi je pravi oča v verskom i narodnom pogledi. Po prevrati so ga začnole italjanske oblasti preganjati, tak da je mogao zapüstiti svojo püšpekijo. Postao je rektor zavoda v Št. Vidi, po smrti püšpeka dr. Napotnika pa ga je boža previdnost postavila za püšpeka v Maribori. Kak takši je postao tüdi naš apoštolski administrator. Pun lübezni je Prevzvišeni prišeo med nas, kda je oprvim delio svestvo sv. potrdjenja. Sprejeti je bio z navdüšenjom i lübeznostjov. Nezmerna je bila naša radost, kda nam je pri toj priliki v slovenskom jeziki glaso reč božo. Čütili smo, da nam je govoro kak dober oča. Svoje lübezni pa nam ne pokazao samo te, nego tüdi sledkar neštetokrat. To so čütili naši gg. bogoslovci novomešniki pa tüdi drügi verniki. Z ednov rečjov lehko Povemo, da nam je od tistoga časa naprej oča mi pa njegova deca. Zdaj ob tom slovesnom i veselom dogodki se tüdi mi vsi pridrüžimo drügim častilcom Prevzvišenoga i njemi kličemo: „Prevzvišeni, lübezen, ki plamene v naših srcih do Vas, nam nareküje samo edno vročo želo. Vsemogočni, ki Vam je dao dočakati te veseli jubilej, Vas naj ohrani še nadale v blagor nam vsem ! Vaši dnevi, šteri so šče Vam odločeni, naj bodo sunčni, zadovolni. Pri vsakom deli i trplenji Vas naj vodi boži blagoslov. Za vse, ka ste včinoli za nas, sprejmite Prevzvišeni, najprisrčnejšo zahvalo. Plačilo za Vašo lübezen Vam naj bo naša lübezen i naša prošnja do Boga, da se lübezen, štero ste sejali i sejate, vsigdar bole vtrdi i nas trdno priklene na Vaše dobrotno srce. Velka slavnost pri Kapeli. V tork je bila lepa Kapela, ki tak prijazno gleda na našo krajino, okinčana kak mlada nevesta. Mela je slovesnost, kakšo dečaka maloštera fara. Domači g. plebanoš, č. kanonik Martin Meško je obhajao 60 letnico mešništva; — diamantno mešo. To je bilo za vse farane, ki majo svojega 85 letnoga plebanoša radi kak pravoga, najbolšega očo, Velikansko ve- selje. Neso se pa veselili samo domači farniki, nego so prišli od vseh strani tüdi dühovniki i drügi znanci gospodovi, šteri so se z njim vred veselili. Od g. kanonika Meška bi vnogo lehko pisali, ar je bio vsigdar veren Gospodov — i narodni delavec ino je včino svojemi lüdstvi jako dosta dobroga, pomenkanje prostora pa nam to ne dopüsti. Samo edno povdarimo Vsikdar je bio naš najbolši prijateo, stalen naročnik i podpornik naših listov i velki častilec našega narečja, od šteroga pravi, da ga naj čuvamo, ar je lepo i Zgodovinsko pomenlivo. Za to lübezen do nas smo njemi iz srca zahvalni. Na tom mesti tüdi mi izrazimo veselje nad pomenlivim dogodkom i jubilanti od srca želemo : G. kanonik, Vsemogočni še naj povnoži Vaša leta i Vas obdan z vsem potrebnim na tom i — drügom sveti. 2 NOVINE 27. julija 1930. Kalendar. julij (31 dni) 31. teden. dnevi tedna 28 29 30 31 pond. tork Sreda četrtek Rim. kat. Viktor Marta Abdon Ignacij Evang. Panteleon Beatrica Abdon Ernestina AUGUST (31 dni) 1 2 3 petek Sobota nedela Petra ver. Porcijunk Auguštin Petra ver. Gustav Auguštin Senje: 28. Dol. Lendava, Ormož, 2. aug. Čakovec. Vreme: Vroči dnevi. Proti konci grmlajca i silen dež. Novi vozni red: Hodoš: Prihod iz M. S. ob 1114 i 1748 vöri odhod v M. S. ob 606 i 1204 vöri Murska Sobota: Prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri odhod v Hodoš ob 930 i 16 vöri prih. iz Ormoža ob 912,1541,1935,2040 v. odh. v Ormož ob 516, 920, 1410, 1858 v. Ljutomer: prih. iz G. Radgone 543, 1415, 1923 v. odh. v G. Radgono 840, 1510, 2004 v. Ormož: prih. iz M. S. ob 702, 1310, 16, 2048 v. odh. v M, S. ob 728, 1355, 1615, 1854 v. D. Lendava: prih. iz Čak. ob 516, 908, 1349, 2038 v. odh. v Čak. ob 526, 1015, 1416, 21 v. Čakovec : prih. iz D. L. ob 625, ll25 1514 2210 v. odh. v. D. L. ob 423, 802 1255, 1932 v. Sto ma opravek v Maribori, Ljubljani i Zagrebi, naj potüje tak iz Sobote, kak iz Lendave s prvim jütrašnjim vlakom. Murska Sobota Prošnja dijakov. Šolsko leto je za nami. Po pravici Povemo, da se višješolci z nekov bolestjov v srci spominjamo na preminoče leto Ne bomo razlagali s kakšov negotovostjov smo je začeli i ka vse doživeli. Na vsezadnje so stvari ki so minule i hvala Bogi. Važno je to ka ma priti. Što nam da na to odgovor ? Što nam more z gotovostjov povedati že dnes, da višji razredi ostanejo? Iz srca bi njemi bili zahvalni. Ravno tak bi bili zahvalni tistomi, ki bi nam že dnes mogeo povedati, da bodo višji razredi zavolo raznih okolščin začasno prenehale. Naj se nam nihče ne čüdi. Na Splošno vzeto ne bistveno za nas, bomo li nadaljevali v soboškoj gimnaziji ali ne. Bistveno je to, da zvemo kem prle kak bo. Trbe se vživati v naš položaj. Potrebne so nam vesele počitnice. To veselje nam pa kali ta grozna negotovost. Z nami pa trpijo tüdi naši starši. Letina je slaba, penez ne. Če bomo morali iti inam pa to pravočasno zvedimo, teda stopimo v stik z znanci i prijateli, šteri nam bodo šli na roko, da si poiščemo primerna stanovanja itd. V zadnjem hipi to ne bo mogoče. Dobra stanovanja bodo zasedena i mi bomo na cesti. Dnes je študiranje v vsakom pogledi jako resna reč. Mi se tega zavedamo. Prosimo teda vse tiste gospode, šteri so se dozdaj s telikov lubeznijov trüdili za našo gimnazijo, naj se zavzamejo za stvar. Samo eno želimo: Kem prle zvedeti če višji razredi ostanejo ali ne. (r) Slovenska krajina Tombola za Dom sv. Frančiška se ne bo vršila na Malo mešo, 8. septembra, kak smo javili v zadnjoj številki. Kda se bo vršila, bomo pravočasno obvestili naše čtevce. — Nova meša v Turnišči. Preminočo nedelo je bila tak cerkev kak cela okolica od Vojkovičove hiše do cerkve odeta v cvetje i vence Vse to je bilo na čast novomešniki, g. Vojkovič Jožefi, ki je te den prikazao Bogi prvo sv. daritev. Vojkovičova hiša pa je mela zvün primicije ešče drügo slovesnost. Oča i mati g. novomešnika sta obhajala 25 letnico zakonskoga živlenja. Pri toj priliki je privrelo vküp od deleč i blüzi vnogo prijatelov i znancov, ki so se veselili s srečnov Vojkovičovov hišov vred. Na tom mesti Želemo tüdi mi Vojkovičovoj hiši, ki je dala Matericerkvi dühovnika i sestro (nüno) za nadale vnogo božega blagoslova. — „INKA“ dišeca vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi seA apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI. — Zgübleni penezi. Preminoči pondelek (22. t. m.) je nekši človek zgübo na cesti med Črensovci i Beltinci bankaš, v šterom je bilo 7000 Din. penez i amerikanski potni listi. Najditeo naj bo tak dober i prekda zgübleno upravi Novin v Črensovcih. Dobi lepo nagrado. Izjava. Podpisani izjavljam, da ne bom plačüvao dugov, štere napravi moja žena Skrilec Terezija i opominam vsakoga, naj njoj na dug nikaj ne da. ŠKRILEC FERENC, trgovec Sebeborci. — Navuk za tretjired bo v Črensovcih 3. augusta popoldnevi ob 3. Te navuk je za august. — Pozdrav pošilajo z Belja celoj Slovenskoj krajini: Palatin Aleks, paler, Husar Franc nadzornik, Bakar Janoš, Majer Alojz, Rac Franc, Kos Jožef, Vogrinčič Alojz, Gašpar Janoš, Makovec Franc, Krčmar Ludovik Dravec Jožef, Palatin Marija. Gašpar Ilona, Bagar Ilona, Zrim Agneška i Ficko Cila. Zastopstvo Transoceonika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 31 — Ižakovci Dobili smo dopis, šteroga nespremenjenoga objavimo. Glasi se : preminočo nedelo 20. julija je bilo v Ižakovcih proščenje i kak skoro v niednom drügom mesti ne minejo proščenja brezi bitja tak tüdi ne v Ižakovcih. Okoli 5. vöre je nas talo na cesti med gostilnama K i S pravo taborišče. Podivjani dečki od preobilno zavžite pijače so lüčali meterska polena tak, da je bilo hüše kak za časa svetovne bojne na italjanskoj fronti. Med velikim psüvanjom i preklinjajom se je podivjana trüma malo pomirila. Se razmi, da so te vsi jako močni i vse glave jako modre, čeravno ka so s slamov nadete. I takše modre glavce so začnole drügič prepir, šteromi so se pridrüžili tüdi nešterni beltinski dečki ali bole gavalerje i to z vekšega regruti, šteri se zna ščejo pokazati pri takšoj priliki svojo moč i svojo noro pamet, štero so si spravili s preobilnov pijačov. I od tej beltinskih je nešterni odrezao nekšoj gospej prst na roki Bitje i preklinjanje je brez konca še trajalo naprej. Spametüjte se že dečki i napravile konec tomi vsakonedelskomi bitji. Pomislite, da s tem oskrunjavate Gospodov den, ino izzivate boži srd nad nas. I tüdi vi stariši mejte na skrbi i v strahi svojo deco. Zaposlite jih v nedelo s kem drügim, dajte njim kakše dobre knige naj čtejo doma, i če nemate doma knig, Katoliško prosvetno drüštvo v Beltincih jih ma na razpolago pa vam jih iz srca da. Če pa nedo šteli doma ostati, te je pa privežite z lancom kak bika. Pomislite stariši, da bote oster račun davali pred Bogom za svojo deco. — Sebe naj bi prefarbali ! Preminoči tjeden so v D. Lendavi neki čarni ptički prefarbali table trgovini tüdi napise na grobnih spomeniki 20. julija 1930. NOVINE 3 na pokopališči. Večinoma so prefarbali madjarske napise, a tüdi nešternoga slovenskoga. Namen toga dela je jasen. Slovenski napis so zato prefarbali, naj nišče ne bi mislo, ka se je cela akcija vršila proti Madjarom, to je proti madjarskomi napisi. Vsako dete razmi to. S temnordečov farbov so tak samo tisti mogii v noči pretakati napise i onečastiti posvečeno pokopališče, ki se držijo za stebre Slovenske misli i državne ideje tü na meji ali v državi. Ali pitamo, jeli je pa s tem država i Slovenska miseo pridobila? Po tom divjem djanji bode vsaki človek kakšekoli narodnosti je, naj je, samo pravičen i pošten, sodo, da je ta stopnja tistih lüdi, ki so to napravili, Štokoli so že to, odkrila velko pomenkanje tiste dužnosti, štero more meti človek do svojega na- roda. Ali povejte odkrilo, jeli bo sodba za nas Slovence ugodna, če smo mi to norijo naredili! ? Jeli do sodili od nas, da smo kulturni, ka razbijamo tisto, ka naša oblast dovoli ? Jeli do sodili od nas, da smo pobožni, da niti pokopališči ne damo mira po noči, kda se niti divjačina tü ne pokaže! ? Ali do sodili od nas, da ščemo živeti v miri z našimi sodržavlani, ki neso Slovenske ali slovanske narodnosti ! ? Ta norija je več škodila narodnoj misli, slovenskomi narodi i državnoj ideji na meji, kak hasni več letno delo vučitelov za narodno idejo po naših šolaj! Bodimo ednok že plemeniti! Če pa neščemo biti, poberimo svoja šila i kopita i se vrnimo v tisto deželo, kde nasilje kralüje ! Dajte nasilneži mir našoj mirnoj Slovenskoj Krajini ! JOS. BENKO MURSKA SOBOTA, Telefon Štev. 8. IZVENREDNE NIZKE CENE ! NAJBOLŠI AUTOMOBILI ! ! ! Vožnje do 2 osebi od 3 Din. za km. Komisije po 4 Din. za kilometer. Več oseb po dogovori. AUTOPODJE ZA NEDELO. Po risálaj sèdma. Evang. sv. Mátaj vu 7. táli. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim : Varte se od krivi prorokov, šteri prihàjajo k vam vu ovčenom gvanti; znotra so pa zgrablivi vucjé. Ž njihovi sádov poznate njé. Jeli beréjo s trnja grozdje, ali s ščetálja fige ? Tak vsákše dobro drevo dober sád rodi ; lagoje drevo pa lagoji sád rodi. Nemore dobro drevo lagojega sáda roditi ; niti lagoje drevo dobroga sáda roditi. Vsáko drevo, štero ne rodi dobroga sáda, doli se vsečé, ino se na ogen vrže. Záto ž njihovih sadov njé poznate. Ne bode vsákí, ki veli meni, Gospodne, Gospodne, notri šo vu králestvo nebesko : nego ki čini volo Oče mojega, šteri je vu nebésaj; on de notri šo vu králestvo nebesko. Mladenka— kde je tvoje srce? (Iz knige ; Slovensko dekle.) Tam notri v sredini tvojega tela je nekša posodica. V tistoj posodi vedno vre . . . Vsikdar se nekaj küha v njoj, večkrat v njoj kipi, včasi tüdi prekipi . . . Kakša posodica bo to ? Itak znaš, na koj mislim. Ta posodica je tvoje — srce. Srce neprestano delüje : krv srka v sebe i jo palik Oddava naprej. Če bi srce za malo časa zastanolo, nastopi smrt. Što je v srce zadeti, je zgübleni. Iz toga se vidi, da ma srce v človečem teli i človečem živlenji silno velko vlogo. Srce vala za Sedež občütkov. Veselje i žalost, strah i vüp, hrepenenje i bojazen, iübezen i sovraštvo, takši i podobni občütki napunjüjejo srce. Zato pravimo : veselo srce, žalostno srce, težko srce, gorko srce, goreče srce, lübeče srce, — pa tüdi trdo, mrzlo, sovražno srce. Kakše je pa tvoje srce ? Ali kde je? Za kaj živi ! za kaj gori, po kom hrepeni, ka ga veseli ? Negde je zapisano : „Kde je tvoj i Zaklad, tam je tvoje srce“. Ka človek ceni i lübi, na to misli, po tom hrepeni, okoli toga se rade süčejo nje- gove misli i žele, za to bije njegovo srce. Kde je pa tvoj Zaklad ? Ka te veseli ? . . . Povej mi, ka te veseli i povem ti, kakša si ! Če se ne motim, te poznam ; vidi se mi, da sem te že večkrat vido. Veseli te tvoje delo, s šterim maš opraviti. I potrebno je, da te tvoje Stanovsko opravilo veseli, če ga ščeš dobro opravlati. Veselijo te krave v štali, če maš mogoče ž njimi opravke, šče bole pa teočki. Veseli te igla ali pa kühanica, če je orodje tvojega poklica. Veselijo te korine, štere maš v črepi na vrti. Veselijo te dobre knige i novine, štere maš na stoli. Veseli te tvoje ročno delo ali tvoje risbe, čč znaš kaj lepoga napraviti. Veseli te tvoj klavir, tvoje citre ali nevem kakše gosli, na štere špilaš, če znaš. Veseli te drüžba tvojih tovarišic, dobrih dekeo, s šterimi se pametno pogovorite i morebiti tüdi posmejete. Veseli te lepo spevanje i krasno zvonenje. Kda pritrkava k velkomi svetki, k lepoj slüžbi božoj, se tvoje srce radüje i poskaküje, ali ne? Veseli te boža slüžba sploh, cerkev i vse, ka je v njoj, posebno Jezuš v tabernakli i Marija v troni. — Ali se motim?.. Mogoče te pa veseli vse kaj drügoga ? . . . Aha, te že poznam, ti si bole za hopsasa ! Najprle te veseli lepa obleka Lepa si rada, da maš veselje sama nad sebov. Pa tüdi drügi radi poglednejo za tebov i ti se njim rada pokažeš. Mogoče te tüdi malo pete Srbijo, ali pa še močno; rada se zavrtiš, da vse leti okoli tebe. Ples te mika ! Muzika, štero Čüješ iz gostilne, te zove i vleče, ne moreš se zdržati i strpeti, da ne bila tüdi zraven. Rada pogledneš po dečkaj i srečna si, če te što sladko naguči. Rada si med dečkami, mogoče maš tüdi svojega izvoljenoga, pravzaprav si ti njegova „izvoljenka“. I rada se večkrat vidita i vküp prideta; mogoče ponoči na okno zruži i ti njemi odpreš . . . Mogoče hodi že duže časa — že leta i leta . . . Kaj se med vama godi, o tom pa šče gučati neščem . . . Ka te teda veseli ? Z drügov rečjov : Kakša si ? Jezuš guči v evangeliji od devic i jih loči na dva dela. Deset je bilo vseh : pet pametnih, pet nespametnih. Tüdi Slovenske dekline moremo razdeliti na pametne i nespametne. Med šterimi si ti? . . . (Kniga se dobi v Prekm, tiskarni v M. Soboti. Cena 12 Din.) AGRARNE ZADEVE Prošnja do naših županov. V Slovenskoj Krajini, posebno na Dolenskom, je narod tak gosto naseljen, da nemre živeti. Tü Če što ma štiri plüge zemle, se računa že med kmete. Siromaštvo je od dneva do dneva vekše. Če narod ne bi živo tak prosto, kak žive, bi že davno nastopila velka nesreča. A ta se približavle i gotovo pride, če si ne bomo pomagali. Jedina pomoč je v tom, če Višek naroda, ki v naših občinaj ne more živeti, pošlemo kama, ka se tam naseli. Najprimernejši kraj za naselitev je ešče zdaj doma v Slovenskoj Krajini. Na madjarskoj meji je 4 NOVINE 27. julija 1930. šče dosta takše zemle, kde se naš narod lehko naseli. Na jezere plügov zemle leži tü, štera je mogoča prehraniti stotine i stotine naših slovenskih drüžin. Telko lehko Povemo, ka na najvišišem mesti države so za to, ka se naš narod tü naseli. Vnogi to sami tüdi želejo. Ali mi bi potrebüvali to čen izkaz od onih, ki bi prišli v poštev. Zato prav lepo prosimo vse župane naših slovenskih občin, naj nam javijo imenoma one, ki bi prišli v poštev za naselitev na našoj severnoj meji v našem domačem kraji. Občina Bakovci nam je že poslala izkaz, prosimo šče od občin naših velikih far, kak Beltinci, Črensovci, Turnišče, Bogojina itd. tüdi takše izkaze kem prle. Izkaze prosimo, naj pošlejo županje na Agrarno Zadrugo v Črensovcih slüžbeno, to je ne trbe gor devati poštne znamke. Dijaško polje. „Zavednost“ priredi dne 19. avgusta t. 1. pri Sv. Benediktu svoje počitniško zborovanje. Pozivamo člane, da prijavijo svojo udeležbo odboru, da bomo po številu udeležence v organizirali zborovanje. Prijavite se do 1. avgusta ! Spored objavimo pravočasno. ODBOR. Gospodarstvo Važno za kmetovalce. Vojno ministrstvo je odredilo, da bodo vojaške oblasti tüdi letos vse kmetijske pridelke za prehrano vojaštva i vojaških konjov küpüvale neposredno od kmetovalcov. Zdaj se küpi oves, ječmen, seno i slama, sledkar pa tüdi pšenica. Naküp se vrši v vseh garnizijaj i tüdi v Varaždini i Čakovci. Podrobnejše informacije se dobi jo v vojaških skladiščih. Kmetovalci se opozarjajo na te način naküpa, ki v njihov hasek izklüčüje trgovce i posrednike. Ustanavlanje občinskih posojilnic. Banska uprava je potom srezkih načelstev pozvala občine, da ustanovijo v vsakom srezi regulativno hranilnico, za štero bodo občine tüdi dobro stale s svojov imovinov i davčnov močjov. Od ustanovitve teh hranilnic morejo občine sklepati do 31. t. m. Ne nam znano, ka je dalo banskoj upravi povod za to akcijo i tüdi ne, kakšemi nameni naj te hranilnice slüžijo. Gospodarske potrebe za nove hranilnice ne, ar se itak v vsakom varaši nahaja po ena mestna hranilnica. Naša denarna organizacija potrebam gospodarstva zadostüje, i na denarnih zavodih ne trpimo pomenkanja, pač pa jih bi prle bilo preveč. Polske miši. Kr. banska uprava je dovolila 25% prispevek k stroškom letos na sprotlike zvršenoga zatiranja polskih miši v 9 občinah v sküpnom iznosi 6000 D. Rastlinski betegi. Kmetovalci, ki želejo pojasnila gledoč na zatiranje rastlinskih betegov, se lehko obrnejo na sreskoga kmetijskoga referenta ali neposredno na kmetijsko poskusno i kontrolno postajo v Maribor. Tozadevne vloge so po rešitvi finančnoga ministrstva Štev. 40812 z dne 18. 6. 1930. koleka proste. Obrestna mera v Slovenskoj Krajini. Den za dnevom čtemo v raznih novinaj, da se Obrestna mera znižüje i da razni denarni zavodi idejo z interešom zmerom doli. Švicarska narodna banka je znižala diskont od 3 na 2 i pol odstotka, lombard pa od 4 na 3 i pol odstotka. Tüdi ljubljanski denarni zavodi (med njimi tüdi zadruge) so znižali obrestno mero. Kak je pa pri nas v tom pogledi ? Pri nas se Obrestna mera preci razliküje od ostale Slovenije tak, da se gible Obrestna mera pri nas 8:11%. Zadružne posojilnice so s svojim razvojom znatno pritisnole obrestno mero doli ali itak je obrestna mera pri nas previsika i bodo mogle naše zadruge v tom pogledi sküpno nastopiti i znižati obrestno mero, da naš kmet pride do falejšega posojila. Zadružna zveza v Ljubljani si velko prizadeva za znižanje obrestne mere pri nas i je v te namen sklicala lansko leto anketo vseh posojilnic v Beltincih. Dužnost vseh posojilnic, kak tüdi vsakoga razsodnoga zadrugara je, da dela na to, da se obrestna mera zniža v korist našega kmečkoga lüdstva. j. c. 1000 Din. plačam, če Vaših kürjih oči, bradavic, trde kože itd. ne Odpravite v 3 dneh z Radio Balzamom. „Hvala Vam za Vaš izborni Radio Balzam s šterim sem odpravo jako stare kürje oči. Spoštovanjem : Mihael Zevnik župnik Begunje pri Lescah — Bled.“ Rešite se tüdi Vi teh nadlog ! Lonček za 10 Din. (predplačilo) ali po povzetji za 18 Din. pošle : R. COTIČ, Ljubljana VII. Kamniška ul. 10 a. 2 zdravivi, močnivi slüžkinji se sprejmeta. Zglasiti se je do 31. julija t.1. pri UPRAVI BOLNICE v M. Soboti. GORNJE-LENDAVSKE GOSTILNE i PEKARIJA. Veleposestvo v GORNJOJ LENDAVI oda pod ugodnimi pogoji na ratno odplačilo svojivi dve prvovrstnivi gostilni i pekarijo s hišami, ali pa se dajo iste tüdi v zaküp. V gostilne se sprime eventuelno tüdi natakar z osebnov pravicov (csapláros). Poizve se pri upravitelj Veleposestva gospodi 3 HARTNER v M. Soboti. Poštanske košare za grozdje i ostalo sadje se dobijo jako fal v vsakoj vnožini pri „KOŠARAČKA INDUSTRIJA D. D “ VARAŽDIN MEDJUMURSKA CESTA 6. 2 Dražbeni oklic. E 231/30 Od dne 4. avgusta 1930 naprej se vrši v gradu Szapary v Murski Soboti velika javna dražba premičnin starinske vrednosti in umetnin, kakor raznovrstnega pohištva, stekla, porcelana, slik, perzijskih preprog i. dr. ter velike knjižnice obstoječe iz ca. 15.000 zvezkov deloma beletristične vsebine v nemškem, angleškem, francoskem in madjarskem jeziku in rokopisov. Prodaja se vrši od 4. avgusta do 3. septembra od 9. do 12. in od 13. do 18. ure in na dan dražbe vselej ½ ure pred dražbo glede predmetov, ki pridejo na prodajo. Razpored dražbe in seznam predmetov s cenilno vrednostjo je interesentom v pogled pri podpisanem sodišču v sobi Štev. 17. Pripominja se, da so upniki izdali tiskan katalog s popisom vseh premičnin po cenilnem zapisniku z navedbo cenilne vrednosti in razporedom prodaje, ki se dobi proti odškodnini 20 Din. pri gospodu dr. Šömen Ludviku, odvetniku v Murski Soboti. OKRAJNO SODIŠČE v MURSKI SOBOTI, odd. IV. dne 15. julija 1930. 27. julija 1930. NOVINE 5 Za naše male. Marija Gider: Kmet bo pa ne dühovnik. Kam pa si namenjeni ?“ pita dale Peter dobroga moža. „Vütro bi želi, pa idem gledat, če je pšenica že zrela.“ „Kak pa kaj kaže letos silje ?“ „Lepo je hvala Bogi, lepo ! Če bo tak kak zdaj kaže, de zadosta za dom i še za sina, šteroga ščemo poslati v šole, da se izšola za dühovnika.“ Mož ide dale. Kristuš i sv. Peter pa še nekelko počivata, potem pa staneta ino ideta dale. Nebo je bilo vedro, naednok pa potemni. Blisk i grmenje oznanjata hüdo vüro. „Ne püsti, Gospod, da bi pobi- la toča silje tomi dobromi moži, ve vidiš kak dobri so vsi: oče, mati i sin“, poprosi sv. Peter. „Niti slamice ne bo pelao letos domo te dobri kmet“, njemi odgovori Gospod. „O bodi smileni !“ prosi dale Peter. „Je že prav tak, kak napravim. Glej ! Mož i žena se starata. Sin os tane doma i naj kmetüje, da bota stara dva srečno živela na stare dni. To zaslüžita. Tüdi za sina je tak prav. Bole je, da je dober kmet, kak pa slab dühovnik.“ Komaj izvüsti Kristuš te reči, že se strašno zabliska i zagrmi. Na zemlo pa se vsüje toča i pobije dobromi kmeti vse do zadnje bilke. VGANKE. Predzadnja številka : Rešitev je poslao Kranjec Ignac Vel. Polana. Dobi knigo: Zgodovina Srbov. Zadnja številka. Rešitev : 1. Žganje pogubi jih več, kakor kuga, glad in meč. 2. Polkovnik. 3. V dvori je 24 rec i 8 pujcekov. 4. Brez dela ni jela. 5. Vsem umrlim večni mir in pokoj. Nove vganke : Slovenski pregovor. (Poslao Gider J. Vačaves 2. Ka sé ne da küpiti z vsem bogastvom sveta ? (Posl. Mertük Irma, Lipovci.) 3. Skrit pregovor : a, a, v, e, p, č, e, s, o, v, j, j, z, č, j, t, s, r, m. Ka je te mož? (Obe posl. Št. Iv. Partij Kras Vogrin, Rakičan.) Kelko je to ? Ka je te mož ? Lija dajte z (Obe posl. Litrop Jožef, V. Polana.) Za nagrado se dobi povest: A njega ni . . . Za kühnjo. Kukorčni močnik z vrhnjom. V lonci zavreli do dva litra vode i jo osoli. V njo sipli frtao litra kukorčne mele. To se naj küha do 12 minot. Nato sipti skühani močnik v skledo i kda se malo zgosti njemi odzgora napravi z žlicov jamice. V ponev vlej frtao litra dobroga kisiloga vrhnja i je kühaj kakših pet minot. Vrhnje malo osoli i je polej po močniki. Kühanje mesa. Da se soleno meso bolše sküha, je dobro vlijati v vodo za pol kupice jesiha. Potom postane meso mehko i sočnato. Prijave za Euh. kongres. Za vse, ki se vdeležijo Euharističnoga kongresa v Zagrebi (od 14. do 17. aug.) je dopüščena polovična vožnja. Vsaki vdeleženec si more spraviti kongresno legitimacijo, štero dobi na domačem farofi za 10 Din. ali pa si jo lehko naroči iz Zagreba (Središni odbor za Euh. kon. Kaptol, 27.) Kardinal Vanutellij vmro. Kardinalski zbor je s smrtjov kardinala Vanutellija znova zgübo edno kotrigo. Pokojni kardinal je bio znamenit mož i sam Sv. Oča je izjavo, da je zgübo ednoga najbolših delavcov. SPREJMEMO VEČ DEKLIC štere bi se rade navčile dobro kühati. Plačajo za to samo 150 Din mesečno. Hrana i stanüvanje v hiši. Pisati je na : J. C. gostilna pri „Majarončku“ LJUBLJANA, Stara pot št. 1. 2 Prva stalna najvekša i najfalejša zaloga z zidanimi pečini i ploščami za štedilnike (Kachel für Schparherd) raznovrstne kvalitete v velkoj izbiri se nahajajo v trgovini galerije i železnine GUSTAV DITTRICH-a v MURSKOJ SOBOTI. Vse ka iščete bodete najšli v novoj ilustriranoj domačoj knigi štero pošle že Čez 32 let znana svetovna razpošilalna tvrdka Suttner tüdi Vam brezplačno ! poštnine prosto, če jo zahtevate. Najprimernejših novih izumov, praktičnih predmetov za vporabo, gospodinjskih i oblačilnih potrebščin, glazbil, priprav za rezanje vlasi, škéri, perila, oblek, črevlov, igrač itd. ne küpite Nikde tak po ceni i tak dobro kak pri Suttneri a poleg toga brez rizika, ar to ka ne vgaja, se zamenja, ali pa se vrne penez. Ogromen promet omogočüje tvrdki Suttner, da vso robo falej odava i da vklüb tomi pošila najbolšo kakovost. Zavolo toga zahtevajte taki zdaj ž dopisnicov brezplačno veliko ilustrirano domačo knigo od tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. Gostilno da v najem občina RENKOVCI dne 17. augusta 1930 popoldnevi ob 3 vüri za dobo 3 let. Natančnejša pojasnila pri občinskom uradi v Renkovcih. — Odbor. 3 6. NOVINE 27. julija 1930 Što odava ali küpüje posestvo, hišo vilo, zemlišče, trgovino ali gostilno naj se obrne na A. BAČIČ zastopstvo real. pisarne v Dolnjoj Lendavi, Glavna ulica 18. 1 Oda se taki zavolo preselitve 50 let obstoječa, dobro vpelava pekarna s stanovanjom s 3 sobami z vsemi pritiklinami v popolnoma dobrom stanji. Nahaja se na glavnoj vulici v središči mesta. Peče se tüdi komis za vojsko. Ponüdbe se naj pošlejo na MAKSO BECK pek Dol Lendava. 1 Krčmari, vinski küpci ! Okoli 60. hektolitrov dobroga pristnoga vina (letnik 1927, 1928, i 1929.) oda po jako ugodnoj ceni ANTON GOLENKO, Sv. Miklavž pri Ormoži. 2 RITUPER ALOJZ mehanikar i trgovec z biciklini v MURSKOJ SOBOTI ma skladišče najbolših biciklinov i delov za bicikline. ! HALO! HALO! Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterani. — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini CÖR ANA trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami MURSKA SOBOTA Aleksandrova 2. 6 Končno, končno. . . dugo je iskala pa komaj po vnogih razočaranjih je najšla zadovolstvo .. Če — gledale se v ogledali — neste zadovolni z izgledom Vašega obraza, Vašega sinjeka, Vaših rok — teda je čas da vzemete Fellerovo Elsa-Creme-pomado ! Zütraj i zvečer namazati malo te dragocene pomade — i že Vam na drügi den pokaže znake spremembe ! Koža postaja bole sveža, kak baršun mehka, kak lilija bela; sunčne pege, lišaji rudeča i razpokana mesta preminejo. A za vlase močno Fellerovo Elsa-pomado za rast vlasi, ki odstranjüje prhljaj, prepreči izpadanje vlas i prerano osivetje. Po pošti 2 Ionca edne ali po 1 lonec vsake Elsa pomade stane 40 Din franko če se penez pošle naprej ; po povzetji 50 Din. Elsa-žajta zdravja i lepote v 7 vrstaj: žajfa iz lilijinoga mleka, lilijine kreme, iz zučaka, glicerinovo, boraksovo, katranovo i za britje. Po pošti 5 kom. Elsa-žajfe na izbiro stane 52 Din franko če se penez pošle náprej ; po povzetji 62 Din. Elsadont, dobra zobna pasta, 1 hiba 8 Din 80. Den za dnevom negüjte telo z Elsa preparati ! To pomaga t Dobiva se povsod! Kde ne, izvolite naročiti neravnost pri : EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja. Centrala 146. JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje : 1. Proti i ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno! Kmečka posojilnica v Murskoj Soboti Ček.rač. št. 15229. r. z. z n. z. V lastnoj hiši. Sprejema hranilne vloge i je obrestüje od 8%—9%. Za vloge je dobroga stanja že več, kak 30.000.000 Din. Posojila dovolüje na poroke i knižbo (tabulacijo). Rentni davek od obresti plača posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci vložite svoje peneze v to kmečko kaso, štera podpira v stiski naše lüdstvo. 27. julija 1930. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR : KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. In je z dostojanstvenim priklonom pozdravil dvanajst devic. Potem pa je v znak največje milosti dal poljubiti Hegaiju božanski prstan z grbom. — Šopek Harvatata ! — je šepetal Aman. Kserkses je smehljaje se prikimal in šel naprej. — Naj vidim . . . ? Ko je pogledal Parizatis, je onemel od začudennja. Na prsih je prekrižal roke in nekaj minut se je naslajal nad njeno krasoto. Potem pa je nekako skrivnostno dejal : — Kdo si ti krasotica ? — Parizatis . . . — Bigtanova sestra — je šepetal Aman. Kserksov obraz se je svetlikal ko solnce. — Bigtan? Kje si? Ti torej imaš take krasen Zaklad? Srečen človek ! Bigtan se je ponižno priklanjal in se smehljal sladko ko med. — Kje si bila, da te do sedaj nisem videl ? — je vprašal Kserkses s tresočim se glasom. Reci, ti nebeško lepa! — V Urmiji sem živela, o presvetli kralj ! — Vidiš, Bigtan, hud sem na tebe, da si dosedaj skrival pred menoj sestro Parizatis ! Bratovo napako boš morala ti popraviti ! — se je obrnil k dekletu — in sicer s tem, da boš stanovala od sedaj naprej v Suzanu, da boš biser mojega dvora ! — Solnce si, o kralj, — je odvrnilo dekle — in tvoj žarek je segel tudi v Urmijo! Sedaj sem tako srečna, da se duša lahko kopa v smehljaju tvoje milosti . . . Kralj je prikimal in šel dalje. Dekle iz Babilona je bilo drugo. Presenečeno jo je pogledal. Kajti takih zlatih las in tako temnomodrih oči ni še nikdar videl. — Kdo pa si ti, zlatolaska ? — Siniddin. Njene Lepote ni mogel dovolj občudovati. — Kje si doma ? — V Sirgullaiju. Nasmehnil se ji je. — Krasne lase imaš . . . Nagnil se je bližje k njej. — In oči so zelo lepe ! Tretja je bila Armenka z vražjimi očmi. — Kajne, ljuba moja, ti si Armenka : Da. Odkod ? — Iz Tušpoje. Vsak njen pogled, vsaka beseda, vsak gib je dihal počutnost. Bila je zelo lepa, toda Kserkses se je ozrl na Siniddino, potem na Parizatis, katere nepopisna lepota je zatemnila ti dve bleščeči zvezdi. — In kdo si ti? — Omfale . . . — Kaj si? — Lidijsko dekle. Bila je bronastorjava : krasna. — Kakega stanu je tvoje pokolenje ? — Rojena sem iz krvi kralja Alkana . . . — O predzgodovini Lidijcev kroži zanimiva pravljica — se je obrnil k spremstvu. — Povej jo, Omfale. Omfale jo je povedala s sladkim, zvonkim glasom. — Iz ljubezni solčnega boga in zemlje se je rodil krasen mladenič, Manes, ki se je zaljubil v Kallirhoebo, hčerko morja. Njen sin je bil Kotis. Kotova sinova : Azios in Atis. Po Aziosu so nazvali vso Azijo ; Atis je ustanovil ločeno kraljestvo, ki ga je zapustil sinu, Lidosu. Po Lidosu so potem nazvali ves narod. Odtod Lidija. — Tako je ! je dejal Aman. — Lepa in pametna si, — je rekel Kserkses milostno in se je ozrl na peto dekle. — Kaj ti je ime ? — Tiana . . . — Saj je to mesto v Kapadociji ! — Tam sem se rodila. Tianini lasje so bili rdeči ko plamen in oči črne ko najtemnejša polnoč. Beli vrat je hib ko sneg severa. Kserksu so se stresle ustnice. —Krasna si. A zopet se je ozrl na Parizatis. Šesta je bila deklica rozastega obraza, polnih oblik. Veličastna postava ! Lahna ko žarek. Imela je temne obrvi, dolge trepalnice in mandljeve oči so ji sijale ko zvezde. Nogi sta bili tako majhni in ozki, da ju je Kserkses nekaj trenutkov ves zavzet občudoval. — Ti si Egipčanka, kaj ne ? — Iz pokrajine Delte. —Ali poznaš mojega namestnika? — Poznam Akemenesa ! —Kako se zoveš ? —Hontsen . . . — Res si lepa ! In je zopet pogledal Parizatis: katera je pač lepša ? Sledila je Sedma. Visoka, dostojanstvena postava. Usta ko krvavordeč nageljček. Oči čist, zelen plamen . . . — Kako ti je ime? — Mathred . . . — Odkod si prišla? — Iz stolice Ponta. — Hči morja si ! Nehote se je stresel. Morje ! Slana voda je hüdobna voda. Spomnil se je, ko jo je dal bičati . . . A dekleta iz Ponta ni hotel žalostiti. — Morska voda čisti vodo rek vseh bacilov in dobra voda se v obliki hlapov dviga v nebo, da se od tam kot blagonosen dež zopet zlije na zemljo in naredi zemljo rodno in napolni reke. Dekle se je sladko smejalo. Kraljeve besede je vzela kot primero in je začela upati, da postane kraljica in lahko pošlje staršem, ubogim ribičem zlato. — Jaj, kako Piave lase imaš ! — je nagovoril Kserkses zelo začüdeno osmo dekle. — Krasni so ko noč pred jutranjo zarjo . . . Kako se zoveš plavi cvet ? — Athar. — Res si krasna ko feničanska boginja, ki je ravnotako Athar. Si Feničanka ? — S Cipra. Iz mesta Salamin. Zlasti nos dekletov je bil krasen. Raven, fin, tako da ga je Kserkses občudoval. — Otok Ciper je domovina umetnosti ! Mislim pa, da si ti najlepši ciperski umotvor ! In pogled se je ustavil na Parizatis. Potem je stopil k deveti. Bila je Peržanka. Iz mesta Zendjan. Niti plava, niti rjava. Oči i so se svetlikale v tisoč barvah. — Atossa sem. — Tudi mojo mater so imenovali tako ! Ona je bila boginja, jaz pa le revno zemeljsko dekle . . . (Dalje.) 8 NOVINE 27. julija 1930. POLODELSKI MAŠINI KAK: MAŠINI ZA SEJANJE, - TRIJERI, - TRIJERJI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, — SLAMOREZNICE I REPOREZNICE, - PREŠE I MLINI ZA GROZDJE so prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri ČEH & GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI. Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod jako ugodnimi pogoji. ČEH & GÁSPÁR trgovina z mešanim blagom MURSKA SOBOTA. Nadale se dobi tüdi tam : Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apne dušik, Nitrofoskal, Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj. GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE — 32 — Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC