Stev. 9.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1910.
Leto II.
Kmetu bo boljše.
Nekdaj so bili kralji iz kmečkega Stanu, knozi so si šteli v čast prijeti za plug, kmet je bil spoštovan kakor steber države. — Prišli so drugi časi. Vse jo drlo v tuje kraje, v tovarne in mesta za dobrim zaslužkom. Na kmetih je začelo delavcev primanjkovati, kmečko delo je bilo zaničevano. »Kmet, ta je zadnji.« — Toda gospodje in delavci aiiso mogli od vode in zraka živeti. Čim bolj so se polnila mesta, več so potrebovali kruha in mesa. Dolgo so se tola-Kili z mislijo, da v Ameriki in drugih movih deželah žita in živine ne bo zmanjkalo. Motili so so. Ceno žitu in živini so rast le in zdaj sc maščuje nad vsemi državami, ki so popred kmetijstvo zanemarile. Angleška je zanemarila kmeta in pustila gospodarstvo propasti. Komaj poti dol vsega žita sc doma pridela. Zdaj gredo cene mesu skoraj vsaki dan naprej in cone žitu nočejo pasti. Začelo jih jc skrbeti, kam bodo prišli, če bodo šle tako grozne .Vsote iz dežele.
Zadete so tudi dežele, ki so gojile le enostransko kmetijstvo. Švicarji res dobijo na milijone za živino in mlečne izdelke. Toda, kaj to pomaga, ko morajo Se več dati za žito, kakor dobijo za živino. Lani so več sto milijonov več izdali za tujo izdelke, kakor so dobili zn domače. — Upanje, da se bo letos toliko žita na svetu pridelalo, se ni izpolnilo. Le Kanada ima kljub višji množini njiv za tretjino manj pridelka pšenice, kakor lani. Ravno tako se je na J fancoskcm za eno petino manj pridelalo. če jc v enem kraju dobra letina, v drugem slaba. Jesti pa morajo vsi, naj iio hrana tudi draga. Ker se prebivalstvo povsod hitro množi, zato je go-f»yo. da nc bodo cene živini in žitu v bližnjem času znatno padle. Kmet bo j^°ge! pošteno izhajati in se preživeti, Co tudi drugi propadejo. Kmečko delo
bo prišlo zopet v čast, kakor sc mu spodobi.
Ni sicer upanja, da bi so izgubljeni sinovi vrnili v domače kraje. Kdor jo okusil za dalj časa mestni zrak in »prijetnosti lahkega dela«, sc mu več ne ljubi k trdemu kmečkemu delu. Tu jc treba delati po 16 ur na dan v najhujši vročini. Gotovo bodo vsled boljših razmer izgubili kmečki sinovi veselje hoditi v tuja mesta in ostali rajši na rodni zemlji. Če bodo imeli doma zadosti denarja in zaslužka, jih ne bo več gnalo v tuje. Do tega bo prišlo in mora priti prej ali pozneje. Čim večja bo d raginja, katero pa niso krivi kmetje, ampak prekupci, tem bolj bodo revni stradali in tem manj bodo imeli veselja kmečki sinovi po življenju v mestih. Čc sc enkrat izseljevanje ustavi, bo kmalu zadosti delavcev doma.
Zadnje gospodarske razmere nam tudi kažejo, da jc napačno, čc sc nekatero gospodarske stroke enostransko podpirajo in druge zanemarjajo. Pri nas sc vedno in vedno povdarja le reja živine in skrb za travnike. V gospodarskem oziru jc pa najboljša ona dežela, ki kolikov mogoče vse doma pridela, kar potrebuje. Draga jc vožnja od drugod. Nastane naj še slaba letina, pa bodo živinorejci brez žita ali poljedelci brez živine, veliki reveži. Za naše razmere torej nc kaže le enostransko živino gojiti. Čim manj jc treba kupiti, tem boljo je za kmeta. Ne pozabimo, da dobro obdelana njiva prinese dvakrat. trikrat toliko kakor najboljši travnik v istem obsegu. Pri pazni presoji razmer bo vsak lahko spoznal, da sc za izboljšanje poljedelstva premalo zanimamo.
Pes jc pa, da v zadnjem času čudno hitro napredujemo. Izboljšanje živine, poprava hlevov, nakup gnojil, poskusi za ureditev gosp. in kmetijskega poduka, vse to je pripomoglo, da se kmetovo stanje hitro izboljšuje. Še večje naloge nas čakajo. Na milijone bo treba denarja, da si kmetje izbolj-
šajo gospodarska poslopja, na posodo bo treba vzeti za nakup gnojil. Živino si moramo doma izboljšati s pametnim prikupovanjem tuje krvi.
Ali pa imamo doma zadosti denarja za te velike gospodarske potrebe? Odvisnost od tujih kapitalistov bi znala našemu kmetu postati usodcpolna. Da pa moramo denar imeti, je gotovo. Doslej so kmetje denar večinoma doira tiščali, zelaj ga nosijo v hranilnice, ki ga na tujem nalagajo in tujcem pomagajo do gospodarskega napredka. Gotovo sc brez velikih denarnih sredstev gospodarsko stanje našega kmeta ne more izboljšati. Prav visokih obresti kmet tudi ne more plačevati. Kje bo pa vzel? Kakor izkazujejo bilance naših hranilnic, imamo v deželi zadosti kmečkega denarja za razvoj našega gospodarstva. Blizu 100 milijonov je v hranilnicah naloženih in izmed teh jo skoro večinoma le kmečki denar.
Toda ve n d a r z m a n j k u j c denarja, kredit se odpoveduje, gospodarstvo ne more naprej. To so žalostni nasledki k r a t k o u m n e g a gospodarstva, ki je zaradi praznih visokih misli domači ti c 11 a r d r u g i m dalo, da ga zdaj doma primanjkuje. In ti tujci za nas nimajo srca in komaj čakajo, da nas pustijo. Naš denar mora biti le za nas. Za velika gospodarska dela, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti, ko bodo kmetje vedno bolj spoznali svoj lepi stan, bomo imeli komaj zadosti sredstev na razpolago. Sveta dolžnost vseli prizadetih krogov mora biti, da so vse gospodarske moči porabijo za povzdigo domačega ljudstva.
Izboljšanje pridelovanja.
Amcrikanci so dolgo mislili, da bo njih zemlja tudi brez gnojenja ostala rodovitna. Učenjak Witncy in sedanji
Oi
tajnik za poljedelstvo, \Vilson, ki se rad pobaha, da se je v 12 letih njegovega službovanja povzdignila vrednost amerikanskih poljedelskih izdelkov od •1117 milijonov dolarjev na 8760 milijonov, učita, da ima zemlja še vedno zadosti redilnih snovi, le vrste pridelkov je treba prav razvrstiti, da ne bo rodovitnost ponehala.
Zdaj se oglašajo vedno glasneje novi učeniki, ki sc norčujejo iz stare šole, katera nič ne razume modernega gospodarstva. Ciril Ilopkins v Urbani zahteva, da se mora vse one norce spoditi iz služb, ki ničesar ne razumejo. Po njegovih pravilnih naukih bi se dalo gospodarstvo na sledeči način povzdigniti:
1.	Kmetje bi morali najobilnejše izrabiti apnenec, ki se nahaja povsod. Vsled pridelovanja žita ali krmskih rastlin sc jc zemlji veliko apna odtegnile, ki se ji mora vrniti. Debela glinasta zemlja se vsled apna zrahlja, peščena se poboljša. Tudi vpliva apno najboljše na razne kemične sestavine in zemeljske kisline. — Tudi pri nas se zelo pozna, da ni več v zemlji zadosti apna. Pritožujejo se, da v mnogih najbolj rodovitnih krajih nc raste več detelja. To je gotovo dokaz, da apna primanjkuje. Praktični Amerikanci so kar s stroji apnenec prav na drobno zmleli in s tem prahom posuli njive in travnike. Razne kmetijske in strojne zadruge bi v tem lahko prav veliko storile, ker tako moko bi bilo veliko lažje posipati, kakor živo apno, četudi že malo ugašeno. Je tudi živo apno dobro, toda spaka. ko pri posipanju tako v očeh peče, da se vsak boji. — Škoda je tudi obilnega cestnega prahu, ki ga navadno voda sabo odpelje. Ko bi pobrali ves prah na cestah, bi imeli ceste, da bi bilo veselje, in polje najboljše pognojeno.
Prav dobro apneno gnojilo je tudi lapor, še boljši mavec ali gips.
2.	Samo apno ne zadostuje za razvoj rastlin. Potreben je šc dušik, fos-forova kislina in kalij. Ce le ena teh reči manjka, sc ne more doseči zadostni pridelek. Tu je ravno tako kakor pri živalih. Ce bo dajala gospodinja prašiču še toliko repe, ne bo nikdar debel; če bo dobival samo moko, mu samo ta hrana gotovo ne bo prijala.
Ifopkins torej pravi, da se mora nadomestiti zemlji fosforova kislina, ki se ji odvzame s pridelovanjem žita ali prodajo živine, ki gre v druge kraje. — Hlevski gnoj ima primeroma malo fosforove kisline, ki se tako lepo pozna na temni pesi ali turšici. Kjer boš videl slabotne rastline s svetlo barvo, kakor bi imele jetiko, je to gotovo dokaz, da jim manjka fosforove kisline.
Da se zemlja z njo založi, jo gnojimo s Tomaževo žlindro ali pa s super-fosfatom. Napačno je, da se na nekaterih krajih gnoji travnikom le z gnojnico, ravno tako napačno, da se gnoji s superfoslatom le pesi in ajdi. Vse rastline potrebujejo fosforno kislino, zato naj se vsem z njo pognoji.
Ni so izlepa bati, da bi kje preveč gnojili z žlindro ali superfosfati. Ravno lotos so se dosegli s tem gnojenjem tako lopi uspehi, da je imel vsak prav obilo stroške povrnjene.
3. Kjer ima zemlja dosti apna in fosforove kisline v sobi, more dati naj-obilnejši p' idclok, ker dušik, ki jc tretje glavno gnojilo, se lahko dobi. Dušik se nahaja v zraku, ki ima v sebi 79 odstotkov tega prekoristnega gnojila. Kemiki se zdaj na vse načine trudijo, da bi napravili kako orodje, ki bi ločilo dušik \ zraku in ga v zemljo spravilo kakor vodo. Dokler se ta velika iznajdba ne posreči, moramo rabiti druge pripomočke. Veliko sc porabi v ta namen čilskega solitra in žveplenokislegu amonjaka. Na sto milijonov izdajo kmetje za to gnojilo, ki se tako blizu v zraku nahaja. — Katerim pa kron manjka, si pomagajo z gnojnico, katero love v gnojnih jamah.
Doslej je pri nas za dušikovo po-množitev skoro neznano gnojenje ■/. zelenimi rastlinami. Učenjaki so dokazali, da žito, pesa, krompir in druge rastline navadno izrabijo dušik, ki jo v zemlji. Nasprotno ga detelja, grašica-, vovčji zob, leča in stročnice naravnost iz zraka srkajo. Ker se mora s pametnim gnojenjem zemlji vse povrniti, kar se ji jc odvzelo s pridelki, je jasno, da je po rastlinah prve vrste v zemlji vedno manj dušika, ki ga jo treba na kak način nadomestiti. Po krompirju, po pesi bo detelji dobro rastla. Nasprotno pa detelji škoduje gnojnica, ker dušik, ki ga ima gnojnica v sebi, detelja sama dobiva iz zraka. Vsak kmet pa t u d i ve, kako lepa je pesa ali krompir po detelji, ko r j c v zemlji dosti dušika. — Izpoznali so na ta način, da jo gnojenje z zelenjem najboljši gnoj za dušik. Nasejali so torej detelje ali šc boljše grašico in vovčjoga zoba ter takrat, ko jo dobro zrastlo, vse podorali. Bral som o neki nemški vasi, kjer so imeli pusto in nerodovitno zemljo, da so ubogi kmetje le z veliko težavo izhajali. Začeli so gnojiti z zelenjem. Zdaj jo prejšnja pušča pravi vrt. Posebno za kraje, ki so vsled dolgotrajnega obdelovanja že opešali, bi bilo zeleno gnojenje prav uspešno.
Seveda se bo marsikomu zdelo škoda lepe trave, ko dobro krmo le prerado manjka. Toda razumen gospodar gleda le na cilj, katerega mora doseči. Razen imenovanih se tudi bob, grah in sera-dela podoravnjo. Nekatero gospodinjo so kumaram z nabranim plevelom dobro pognojilo in se kar čudile, da so tako zrastle. Glejte, to jc zeleno gnojenje. Na vsak način naj bi razumni gospodarji poskusili. Gotovo bi bilo ceneje, kakor drago plačevati čilski soli-ter ali žveplenokisli amonjak.
Po teh načelih se torej ravnajo novi ameriški učenjaki. Da bi pa dobili popolno gotovost v tem važnem vprašanju, so poprašali prve učenjake in najboljše kmetijske šole na svetu, kjer je poljedelstvo na prav visoki stopinji,

i z katerih vzrokov sc je pri njih vzdignilo kmetijstvo.
Iz Ilolandske, ki leži med Francosko in Nemčijo, Angleški nasproti, prišel odgovor, da "je tam v prvi vrMj vplivala poraba umetnih gnojil in nilj. boljša semena. Tam na llolandskcni imajo najbolj mlečno krave in ],.,„, prašiče, da že nekaj volja beseda teh umnih kmetovalcev. Njih beseda in njih razlaga torej gotovo nekaj velja.
Iz Angleškega, kjer imajo v Roih-amsted svetovno znano preizkušev:; i-šče, so povedali, da se je množina pridelkov v prvi vrsti povzdignila vsled porabe umetnih gnojil.
Vsi drugi učenjaki i/. Nemčije in Francoske so ravno tako povtlarjali porabo umetnih gnojil, dobro izbiro senčna in pravo vrsto zaporednih rastlin,
Amerikanci so prišli po teh raziskovanjih prav do dolarskega zaključka. Veliki list so pisali, da je čudno, kako morejo biti pametni Amerikanci tako neumni, da vsako leto izvozijo fosfatov za smešno ceno pol milijonov dolarjev v Evropo in druge kraje, ko bi to porabili za domačo zemljo, bi >o zaslužila lahko s lom gnojilom milijarda, to jo tisoč milijonov dolarjev. To pa vsak Janki, kakor pravijo Ameri-kancem, dobre razume, da je 1000 ve kakor 5. Sklepajo torej svoja razmotri-vanja s pozivom: »Ljudje božji, rabi in fosfor, rabite kali, rabite apno, rabite dušik!« —
Ti ubogi ratar bi tudi rad imel polne žitnice, dobro in lepo živino, del 'e prašiče, pa dosti denareev. To so li - a nebesa, s katerimi so naši ljudje za ui čas, ko so na svetu, čisto zadovoljni. Večjih želja nimajo.
Prijatelj, rabi apno, nabiraj pran in smet, nasuj živega apna na polje m travnike, 110 izgubi kapljice gnojnice, pa boš videl, da bo kmalu boljše.
Rabi dušik! Gnojna jama je pravi zaklad novih'dohodkov. Ce je 1111 za njive zadosti, nasoj graha in grasice. No boj sc vovčjoga zoba, saj lc 110 bo oklal, ter podori vse to zeleno.
Kupi vsako loto precej fosfor:.e kisline v žlindri ali suporfosfaiib aH v kostni moki. Denar se bo trikrat povrnil.
Rabi tudi kali. Posuj pepela po njivah in travnikih. Ce tega nimaš zavisti, kupi kalijeve soli ali kajnita. > pozabi, da morajo bili vse štiri vrste m tvojem svetu, da bo pridelek res obm" Saj še enkrat toliko bo lahko vsak pa melon gospodar pridelal.
Kmetijska šola na
Z novourejeno kmetijsko šolo J'1 Grmu so se strokovni izobrazbi nas kmetskih mladeničev odprla vrata ' stožaj. Sedaj se ne more nihče vcc ^ govarjati, da so šola premalo ozira potrebe raznih naših krajev. Po?°.] lanja so tako ugodni, da obiskujejo -
Io lahko Dolenjci in Notranjci iz vinorodnih krajev kakor tudi Gorenjci in idrugi dcželani iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Za vse je skrbljeno. 'Za kmetske sinove iz vinorodnih krajev se je vpeljala letna šola, za vse druge pa zimska šola, tako da ustreza s it o svojo uredbo vsem potrebam kranjskih gospodarjev.
Najvažnejši korak za napredek strokovne izobrazbe našega ljudstva se ■je napravil s tem, da se je vpeljala zimska šola.
Veliko kmetskih mladeničev, ki so pouka nujno potrebni, pohaja po zimi doma. Koliko zlatega časa se izgubi a tem za stanovsko izobrazbo! Vsem tem mladeničem je treba strokovnega jpouka, da se pripravijjo za svoj poklic! A sem tem se nudi sedaj na Grmu zlata prilika, da se praktično izuče v živinoreji, v prešičjereji, v mlekarstvu, v pori, bi in pripravi raznih krmil, v ravnanju z gnojem, v napravi gnojišč, v porabi umetnih gnojil, v zboljšanju hlevov, v perutninarstvu itd. itd. Saj je .zimski čas najugodnejši čas, da sc učenci praktično vadijo v vseh teh stvareh.
Kmetijska šola na Grmu bi morala biti odslej naprej polna zimskih učencev in samih sinov, ki so namenjeni za dom. Prednosti zimskega šolanja so jiamreč dandanes tako velike, da bi jih ne smel prezreti noben gospodar, ko-jnur je količkaj na tem, da se sin nekoliko bolj izuči in bolj pripravi za Jk.netski stan, kakor se je sam pripravil. Ne le da traja la pouk po zimi, torej v času, ko je najlepša prilika za pouk kmetske mladine in ko se kmet-iski sin najlažje odtrga od domačega dela, ampak zimska šola jc tudi najcenejša. Zimska šola traja dve zimi po pet mesecev, od novembra do konca marca, skupaj torej 10 mesecev. Če ima pa mladenič zadosti predizobrazbe, se lahko sprejme v drugi tečaj zimske šole (ako, da traja ves pouk le 5 mesecev.
Velika ugodnost je pa tudi to, da je za obisk te šole določenih 20 štipendij po 150 K za tečaj.
Vpeljala se je tudi letna šola s tem namenom, da se učenci praktično potujejo posebno v obdelovanju vinogradov, v kletarstvu, v sadjarstvu in v .vporabi sadja. Ta letna šola sc prične tudi z mesecom novembrom in obstoji iz dveh tečajev, iz zimskega in polnega. Zimski tečaj trpi do konca Jnarca (kakor zimska šola), poletni tc-
pa traja od aprila do konca okto-l'i'a z enomesečnimi počitnicami meseci julija, tako, da traja letna šola vse-skupaj enajst mesecev. Ta šola je Namenjena za sinovo iz vinorodnih krajev naše dežele. Njena ugodnost se kaže tudi v tem, da trpi samo eno leto 3,1 da so stroški šolanja vsled tega izdatno nižji. Ker traja samo eno leto, •Sp naši posestniki veliko laže odločijo Poslati svojega sina v njo, kakor prej, it0 je trpela dve leti.
Kdor bi pa hotel svojega sina, ki J6 vpisal v letno šolo, izobraziti lu-1 so v praktični živinoreji, v mlekar-
stvu, v prešičjereji, v travništvu itd., ga lahko vpiše še v drugi tečaj šole, da se tam pouči še v teh predmetih. Tako ostane sin poldrugo leto na kmetijski šoli in dovrši pouk v vseh potrebnih kmetijskih strokah. Tudi za to šolo je ustanovljenih 10 štipendij, ki znašajo po 300 K na leto.
Kdor ima ukaželjnega sina, ki ga je namenil za dom in ga želi šolati na Grmu, naj sc oglasi in naj priloži prošnji rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, spričevalo o lepem vedenju in izjavo, da se zavežejo ■stariši plačevati stroške šolanja. Za štipendije jc prositi do 15. septembra t. 1.
Refti.
V planinskih krajih se je v zadnjih desetletjih zelo zmanjšalo število živine. Popred so imeli boljši posestniki 10 do 15 lepih krav, zdaj imajo še 5 do 7 žalostnih repov. Bohinjske sirarnice imajo za polovico manj mleka, kakor pred tridesetimi leti. Če vprašaš po .vzroku, ti bodo povedali, da so krave odprodali. Prodali so jih pa, ker jih niso mogli rediti. V sedanjem času se je z izboljšanjem gospodarstva povsod tudi pomnožilo pridelovanje krme. Le v naših planinskih krajih gre vedno bolj nazaj.
Planinske vasi obdajejo lepi zeleni pasovi rovtov, t. j. planinskih travnikov, ki se med visokimi gozdi vijejo prav do vrhov visokih gora, navadno eno do tri ure od doma. Koncem julija ali začetkom avgusta se spravi vse v rovte, kar leze in gre. Večina hiš je zaprtih. Krave in prašiči so v planinah, za pute skrbi kaka stara soseda, vse drugo gre na sečo v rovte. Toda ti ubogi rovti izplačajo komaj trud. Cel dan sekajo junaki redko travo, ki res lepo diši, toda malo da sena, komaj 4 ■stote na oral po najslabših krajih; in še to ni veliko boljše kakor slama, da-.siravno mislijo gospodarji, da bi skoro angeli morali vživati to dobro mrvo. Trud se ne izplača več. Rovte so začeli opuščati, razno grmičevje jih je pre-preglo, svet ne prinaša skoro nobenega dohodka.
Za izboljšanje planin bo vlada po-rabila veliko vsoto. Naši agrarci pravijo, da bo le za kranjske planine šlo 1 milijon kron. Toda planine brez izboljšanja rovtov ne bodo ustavile propada živinoreje v planinskih krajih.
Še bolj žalostno je, cla so se prav v zadnjem času v okolici rovtov gozdi skoro uničili in zdaj odnašajo tucli nalivi rodovitno zemljo, da bodo nazadnje ostalo same pečine. Dotični gospodarji, ki so sami v teh razmerah zrasli, ne čutijo velike hibe v gospodarstvu in si niti nc želijo izboljšanja. Le starejši možje pripovedujejo, kako je .nekdaj rastlo in kako živino in koliko mleka so imeli popred.
Rovli so nastali vsled gospodarskih razmer prejšnjih časov. Vsi rovti
in vse planine so posekani gozdi. Prav do nižave so segali mogočni gozdi, Ljudje so v nižavah sejali žito, ob gozdih pasli živino, na skrivaj streljali divjačino, katere je bilo takrat povsod' silno veliko. Po sporočilu starih zapis-skov so že takrat radi pili, peli in plesali. — Saj pravi sin planin mora biti vesel.
Polja je bilo malo. Od daljnih krajev so morali na tovorih spraviti žito v vas. Kako bi ga mogli z vozom pripeljati, ko cest še ni bilo. Še zdaj kažejo v Štengah staro bohinjsko cesto, ki je bila k večjemu še za take tovore. Pot čez Bačo je bila še malo slabša. Enako je bilo v sevški dolini in z dolino ob' Savi. Še pripovedujejo stari možje, kako jc bil nekdaj kruh redek in so otroci z veseljem ovsenjak otepali, če so ga le dobili. Ker je bilo pa dosti mleka, skute in mesa so ljudje vendar krepki ostali, ko jim ni še žganje zastrupljalo najboljših moči.
Ivo se je ljudstvo pomnožilo, je bilo treba vedno več hrane. Da ne bi bili prisiljeni kupovati, so porabili cloma vsako ped ravne zemlje, ki ni bila močvirna, za polje. Ker je bilo tudi za živino treba dobiti krme, so ob vasi posekali gozcl in sekali na najbolj pripravnem kraju prav do vrha. Les ni imel takrat nobene veljave. Doma ga niso dosti rabili, prodati ga niso mogli. Kar so nasekali, so večinoma kar na mestu zažgali. Odtod ime rovti ali rovte, kraj, kjer so les izsekali, štore požgali in napravili planinske travnike. Skoro povsod se v takih krajih še zdaj poznajo razne vdrtine, srednje globoke jame, kjer so nekdaj stala drevesa. — Če je kazalo, so na pripravnem kraju tudi zelo visoko posekali gozd ter napravili za živino pašnik ali rovt za se-, čo. Zato imamo zdaj rovte, ki se morejo le z derezami kositi. Če pride eden, ki ni vajen gori, se bo moral po vseh štirih plaziti, da bo prišel naprej in odnesel zdrave kosti. Sam sem enkrat zašel v tak blaženi rovt, in se še clanes čudim, da sem živ ostal.
Začetkom je bila to zelo rodovitna zemlja. Listje dreves je tisočletja tam gnjilo. Pepel posekanih debel je bil raztresen po rovtih. Rastlo je stoletja vedno lepo, kmetje so bili veseli dobrega pridelka in vsako leto je bil praznik, kadar so gnali krave v planino ali šli na sečo v rovte. Takrat vsem gorjancem kri zavre in čuti, da je še vedno sin na planinah doma. Nikdar ni tako vesel, kakor v svojem rovtu, četudi cel dan seka. Ženski napuh se mora takrat tudi pokazati. Dckliči so skoro praznični gori.
Naj bo kupček še tako velik, naza nje ga zmanjka, če se vedno le jemlje in ničesar zraven ne pridene. Dobra zemlja je dajala obilo svoje redil-ne snovi, toda kmet je imel le koso za svojo največjo dobrotnico. Vedno je le jemal in ničesar dal ubogi zemlji, ki nikdar ni videla gnoja. Dajala je, vse dajala, dokler ni bila izmolzena in ljudje so začeli tožiti: »Slabi časi, zemlja nič več ne rodi«.
Mod (oni so se gospodarske razmere tudi popolnoma spremenile. Žita pridelajo na milijone centov v rodovitnih ravninah in ga po ladjah iz vseh ji raje v sveta vozijo skupaj v kraje, kjer ga primanjkuje. Popred, ko je imel denar petkrat večjo veljavo, kakor zdaj, so plačevali en mernik pšenice po 3 do i gld., zdaj ko so izvanredno visoke cene žita, velja pa en mernik pšenice okoli 6 kron. Živina pred 150 leti ni imela skoro nobene cene. Lepega vola si dobil za 10 gld.. losa pa prodati ni bilo mogoče. Le oglje so kuhali za kovače. Zdaj ima živina ceno, kakor komaj kdaj popred. Gotovo jc tudi, da cena živini ne bo in ne more posebno pasti. Ljudje preveč radi jedo meso in imajo po mestih predobre zaslužke, da bi se bilo tega bati. Gotovo je torej, da bo v mrzlih planinskih krajih, ki so za žito prav neugodni, vedno bolj kazalo rediti živino, kakor sejati žito. Prišlo je pa zraven še nekaj druzega. Lesa zmanjkuje, cena mu vedno raste. Naši ljudje mi sekali kakor divji, ko so mogli po nizki ceni prodati les iz zapuščine očetov. Zilaj so gozdi večinoma izsekani, rovti zapuščeni, polje pa ne more samo rediti vseh ljudi.
Ker so se razmere spremenile, moramo tudi mi spremeniti svoje gospodarstvo, da bomo iz tega, kar imamo in kar moremo največ dobiti. — Če so rovti res postali tako nerodovitni, da se gospodarju več trud seče ne izplača, naj jiii pusti. To velja posebno za tiste, ki so zelo oddaljeni in na težavnih krajih. Toda vendar je škoda v sedanjih časih, ko gre kmetu )x>lj trda, Ie ped zemlje pustiti brez porabe. Če so očetje ta svet izsekali zaradi gospodarstva, sc mora zdaj zaradi spremenjenih razmer ravno zaradi gospodarstva zopet pogozditi. Kako lahko bi se to doseglo! N'a tisoče malih smrek raste po gozdih, ki se bodo polagoma od višjega drevja vdušile ali bodo le drugim v napot-ju. — Zakaj ne bi nasadili teli mladik na zapuščene rovte? Če sc li ne ljubi doma izkopavati, jih lahko dobi« po nizki ceni tudi od drugod. Malo boš imel truda, sad bo trajen. Tvoji otroci bodo imeli veselje in lepe dohodke od tvojega dela. Napravil si važno narodno delo, ker se s tem domačo zemljo varuje pred opustošenjem.
Kar je boljših rovtov, naj se izboljšajo in uredijo. Ako ni druzega gnoja, naj : gori izvozi umetni gnoj. Mnogi so poskusili z žlindro in kajnitom. Sami so mi pravili, da so vsled gnojenja spravili trikrat toliko mrve. Nevarnost je le, če pridejo hudi nalivi in potem vse gnojilo odplavijo. Morebiti bi še bolj kazalo spomladi poskusiti s super-fosfatom in kalijevo soljo po kakšnem dežju in še mokri zemlji. V nižavi smo dosegli ravno s superfosfatom še lepše uspehe.
Navadno se vsi rovti enkrat pokose in potem jeseni popasejo. Tu sta pa dve glavni rapaki, da sc rovti ne izboljšajo. Živina se pase vse vkrižem, boljšo travo živina pomuli, potem pa leta okoli, dokler sneg ne zapade. Kjer 12'
je od prejšnjih let blato ostalo, je pognal prav bujno plevel. Tega se živina nikdar ne dotakne. Poskusiti bo treba živino bolj skupaj pasti in ji za pašo ograditi le mali prostor, da bo prisiljena vse pobrati, tudi plevel, ki se s tem najlažje zatere. Prav dobro bi bilo krave privezati na vrvico, katera se pritrdi na kol, ki se zabije v zemljo, kakor delajo na polju ob jesenski paši doma. Krava bi okoli sebe vse popasla.
Odpadke morajo pastirji razgreba-ti. Ti pastirji ali majerce so veseli lepega življenja. Pojejo in vriskajo, da jih je veselje poslušati, da bi pa storili to gospodarsko dolžnost, jim še na misel ne pride. Zato mora gospodar, ko pride po maslo in skuto ali prinese gori kešt, sam urediti delo tem preveč svobodnim ljudem. Odpadki se sproti dobro razgrabijo, kar je menda najlažje delo na svetu, in travna ruša postane vedno lepša in močnejša.
Na tisoče oral je vsako leto bolj zapuščenih. Hudourniki nam odnašajo rodovitno zemljo, zaradi izsekanih gozdov je nevarnost vedno večja. Treba bo hiteti. Rovti, ki slabo rode, naj se vsi pogozdijo, dobri naj sc z umnim gospodarstvom kolikor mogoče izboljšajo.
Hranite krmo!
Po vsej srednji Kvropi je bilo letos toliko sena, kakor ga šc nikdar ne pomnijo. Na Nemškem jim je že za seno prostora zmanjkalo, ko je otava še na travnikih. Čuto naravno je torej, če kmetje nočejo živine prodajati, ko vidijo, da jo bodo lahko doma preredili.
Lani in predlanskim je krme manjkalo. Krnel je moral v škodo prodati tudi najboljšo živino iz hleva, ker je ni mogel krmiti. Število živine se je zmanjšalo. Letos so hoče vse nadomestiti. Kar se jc lani preveč prodalo, sc mora letos nadomestiti. Ker je pa letos krme čez navado, hočejo kmetje tudi zato imeti živino doma, da se krma porabi. Iz tega vzroka redijo letos kmetje teleta večinoma doma in tudi druge živine ne marajo veliko prodati. — Dasiravno je živina za tretjino dražja, kakor lani, ne dajo kmetje živine od hiše. Letos sc jc za 13 milijonov manj živine izvozilo iz Avstrije v prvem polletju, kakor lani, četudi je cena višja. Na Dunaju vsaki dan vpijejo, naj vse meje odpravijo in carine od uvoza več no pobirajo, d bodo ljudje tako dobili ceneje meso. Toda finančni minister, ki dobiva od carine na živino okoli devet milijonov kron na leto, se boji, da bi iz enega poizkusa ne nastala navada. Kadar bi hotel zopet carino vpeljati, bi vodno začeli po mestih kričati, kakšni reveži da so. Meso se draži povsod, tudi na Angleškem, kjer nimajo nobene carine. Sicer pa pojedo šc mestni delavci gotovo trikrat toliko mesa kakor na kmetih Na Dunaju ga pride na eno glavo povprečno 76 kilogramov, ko ga kmet še vsako nedeljo nima.
Ko hi sc začeli kmetje pritoževati da je naše železo predrago stroji pV dragi in drugi izdelki tovarn in Ke mo rajo meje odpreti, bi jih imeli za izda javce iu norce.
Veseliti sc torej moramo, da bo mi n i.s ter v leni boju zu kmetovo korist gotovo stanoviten ostal.
Važen pomislek pa vendar vstane če se prav resno prevdari stanje živine Letos bodo pustili toliko živine čez zimo, kolikor se je upajo preredili. Kij pa, če bo drugo leto zopet slabo leto n krmo? Za eno debelo kravo pride navadno več suhih. Pri vinu se je prerokovalo, da ne bo nikdar več prejšnje cene. Letos bi imelo vino ceno, kakor nobenkrat v zadnjih letih. Gotovo no bodo cene živini pred prihodnjo svcčnico znatno nazadovale. Skoro gotovo je tudi, da prihodnje leto ne bo več 'o-liko krme, kakor je je letos. Potem j,o-do kmetje zopet silili z živino naprej z;i vsako ceno, ker je ne bodo mogli pre-rediti. Ali bi ne bilo pametno, ko hi letos odprodali živino, katero lahko oddamo brez škode, če tudi nekaj sena aii slame ostane? Seno obrani svojo vrednost. Letos se živina proda, drugo !eto ali pozneje bi imeli nekaj sena pripravljenega za vsak slučaj, da ne t»o treba živine v izgubo prodajati. Če jo tudi veliko krmo, naj se vendar pazi na vsako bilko. Izrabiti pašo, izrabite plevel, tudi lurščino slamo, ker vse prav pride. Marsikateri si res mis »Lotos ne bomo tako po beraško, k v nam ni treba.< — K. ne po beraško, temveč le po pameti je treba gospodarstvo uravnati, da si ne bo zgodilo tudi pri nas po starem pregovoru: Kliknit z betom, drugič s pesoni.
Blisk in strela.
Vsako leto trešči po raznih krojili v hiše. Pogosto pogorijo vsled in ko • srečo cele vasi in mnogo ljudi ni> naglo smrt. Ravno v zadnjem času smo imeli nekaj prav groznih nesreč. Pre.v dobro bi bilo, ko bi kaj bolj nalančtvpa vedeli, kako se jc treba varovat! e grozne nesreče. Kar se je doma zgodi i'', ljudje nekaj let pomnijo, toda splošnm skušenj nobeden ne zapisuje.	^ t
V šlesvik-Holštajnu so skozi 3o let prav natančno zapisali vsako tako nesrečo in zdaj drugim v nauk in svaril J dali natisniti svoje izkušnje. .
Skušnja jc torej dokazala, da je krajih, ki imajo v okolici veliko gozda, nevarnost bliska in treska veliko manjša. Čim bolj se gozdi izseku jejo, ton* večkrat treska.	., .
Na milijon zavarovanih poslopij J'; treščilo 362kntt. Na mesto je prišlo p' istem številu poslopij 206 treskov, m deželi po kmetih pa 425, kar se da P1' lahko razlagati. l'o kmetih so liiso i.' tresene in obsegajo veliko večji oko ^ kakor v mestih. Njiva ne bo bliska »a* vlekla. Treščilo bo v drevo ali v hišo.

Prav zanimiva je tudi skušnja, v kaka poslopja najrajše trešči. Treščilo je 1489krat v poslopja z mehko streho in le 90krat v poslopja s trdo streho. Pri nas opazujemo ravno to. Le redko-kedaj udari strela v hiše, ki so krite z opeko, razen zvonikov, ki so tako najbolj nevarnosti izpostavljeni.
Največkrat je treščilo meseca julija, in sicer v zadnjih dneh. Skoro nič slučajev se ni pripetilo zjutraj, temveč večinoma popoldne od i. do 5 ure. ,V 15 letih je treščilo 239krat v drevesa in sicer lOOkrat v jagnje, 26krat v hrast, 23krat v lipo itd. Vidimo, da je jagnje najbolj nevarno drevo za strelo in ne hrast, kakor se navadno misli. 408krat je strela udarila v dimnik, vendar pravijo, da dimniki nc vlečejo posebno strele nase. V hišah je zadela strela 290 oseb, ubila jih je lc 19. Na prostem jih je zadela 22, ubila 11. Vidimo, da je strela na prostem veliko bolj nevarna. Zato postane tudi srčnega kar groza ob hudi uri na polju. Otroci in ženske ;;c hitro križajo in bežijo domu. ! V poslopjih izgubi strela svojo glavno moč, da nc mere več take škode napraviti.
Izkazalo se jc tudi, da vsak strelovod, če jc tu d- slab, vendar koristi. Dobro bi bilo, ko bi napravili strelovod pri vsaki hiši.
Cglle za pitanie pgffif«.
Umni prešiČorejci že dolgo dajejo prešičem pogosto oglja v krmo. Pravijo, da se od tega prav lepo razvijejo. Drugim se je zdelo to neumno, ker oglje nima nobene redivne vrednosti. Na Angleškem so začeli oglje rabiti za uspešno rejo perutnine. Mnogi niso verjeli, toda v zadnjem času se je to tako dokazalo, da i• i mogoče več dvomiti.
Neki II. Gcuroy jc vzel iz veliko jate 18 rac, ki so bile šest tednov stare in skoro enako v teži. Teh 18 rac je razdelil v Iri dele. Prvih 6 rac je tehtalo skupno 6 86 kg, drugi in tretji del pa skupno po 6 80 kg. V prvem delu so bilo torej od začetka najlepše živali. Začel jih jc pitati ter dajal vsem jed-nako hrano in prav natančno jednako množino. Ta brana nam obenem kaže, kako drugod perutnino pitajo. Kuhani krompir, ječmenova moka in oves jc skupaj zmesil v posnetem mleku v redko kašo. To kašo jc dajal racam skozi štiri tedne. Lc nazadnje jim jc šc pri-boljšal z mesnimi odpadki. Na dan jo dal mesnih odpadkov 6 živalim 168 gramov ali šesti del kilograma.
Drugemu oddelku je priložil oglja od lesa v kosih kolikor so hotele, tretjemu ga jc primešal za peti del vse hrane kar v posodo. To oglje je bilo prav na drobno stolčeno.
Čez štiri tedne pitanja jo imel prvi, začetkom najlepši oddelek, 10 -13 kg, so je torej izrodil s pitanjem brez oglja za 3 57 kg ali pri kosu za 0-59 kg, dobrega pol kilograma.
Drugi oddelek je dobival zraven piče oglje v kosih. Čez štiri tedne je tehtal 12 30 kg, sc je zredil za 550 kg, pri vsakem kosu za 0 92 kg, ali pri vseh 2 kg in pol več. kakor prvi, vsled primesi oglja. Tretji oddelek jc dobival dobro zmleto oglje v kaši. Zredil se je za 5 84 kg, ali na komad za 0 97 kg, skoro za eno kilo.
Da bi sc popolnoma prepričal o resničnosti tega dokaza, je poskusil še z gosmi. Vzel je 18 mladih gosi in jih razdelil tudi v tri dele. Prvi je tehtal od začetka 2286 kg, drugi 2251 kg, tretji 2274 kg. Vidimo, da je bil tudi zdaj prvi najboljši. Pital jih jc čisto jednako, kakor poprod race ter dajal drugemu delu oglje v kosih, tretjemu oglje dobro zmleto.
Čez štiri tedne je imel prvi oddelek 26-82 kg, se je zredil za 4-14 kg, ali pri živali za 0 09 kg, drugi jo tehtal 29-70 kg, so je zredil za 7-20 kg, ali pri živali za 1-20 kg, tretji oddelek je tehtal 30-26 kg, se je zredil za 7 52 kg, ali pri živali za 1 25 kg.
Iz tega vidimo, da je pitanje z ogljem skoro šc enkrat boljše, kakor navadno, naj se še tako dobro in natančno izvrši. Če so se zadnje živali za 3 kilograme in pol več zredilo kakor prve, so bile gotovo najmanj vsaka za 2 kroni več vredne, kakor prve. Saj se dobro rojena žival tudi dobro plača. Torej v štirih tednih se more pri šestfh živalih 12 kron več dobiti s pomočjo nedolžnega oglja, ki pri nas nima skoro nobene Vrednosti.
Naše gospodinje prodajo vsako leto na stotisoče put, piščancev, kapunov, petelinov, rac in gosi. Toda večji domači in posebne tuji hoteli sc pritožujejo, da lepo izpitane perutnine ni dobiti iz naših krajev. Čudno! Imamo žito, mleko in tudi obilo oglja. Malokje se da lažje zaslužiti. Čemu bi ta dobri zaslužek tujcem prepuščali, ki najprej našo perutnino (loma izpitajo in jo potem z lepim dobičkom naprej prodajo. Katera hoče piščance ali drugo perutnino prodati, naj jo vselej prav dobro doma izpita in rabi vsaj za poskušnjo tudi oglje. Saj naše pute nimajo drugačnega želodca, kakor na Angleškem. Kazalo bo pa vsej perutnini dajati oglje, četudi le v mali množini.
Zakaj bi pa še pri prešičili ne poskusili? Dobre gospodinje so že davno poskusile in povsod dosegle prav lepe uspehe. Angleži pravijo, da ohrani oglje živali pri zdravju, da vsled tega hrano ložje izrabijo, kar je prav verjetno.
ferotiike.
u.
Čudovita so dela ljubezni, ki jih je napravilo krščansko usmiljenje. Leta 1888. je umrl don Bosko, ki je ustanovil po celem svetu zavode za zapuščene otroke. Revni duhovnik je šel enkrat v Turinu maše vat. Ker ni bilo ministranta, jc rekel ccrkvenik nekemu 15-let-
nemu dečku, naj pri maši streže. »Saj še ne vem, kaj se pravi ministrirati.« Razsrjeni ccrkvenik je dečka spodil. Bosko ga je nazaj poklical in se z njim prijazno pogovarjal. Oče in mati sta mu umrla, zdaj je bil popolnoma zapuščen na svetu.
»Ali greš h krščanskemu nauku?« »Ne maram.« »Zakaj nc?« »Moji tovariši so veliko manjši, pa znajo katekizem. Jaz, ki sem veliko večji, ne znam nobene besedice.« »Kaj pa, ko bi te jaz samega videl, ali bi potem hodil k krščanskemu nauku?« »Rad bi hodil in rad bi se učil.« — Začela sta. Prišli so še drugi, domala jih je bilo sto, v nekaj mesecih do 700. Bosko je imel le male službo. Ubogi otroci so k njemu prišli kar na prosto. Najpred so molili, potem jih je pa na travniku opazoval in učil, nakar so šli skupno k sveti maši. Cel dan so imeli razne igre pod njegovim nadzorstvom in šolo za potrebne nauke. Toda družbo jc izgubil, iz travnika so ga spodili in ni vedel, kam bo šel prihodnjo nedeljo s svojimi malimi. »Odpusti otroke, saj vidiš, da ni božja volja.« »Ni božja volja? Saj mi ravno Bog tc otroke pošilja in ne enega izmed njih ne bom odpustil. Božja previdnost nam bo vse poskrbela, česar potrebujemo. Imeli bomo veliko hišo, da bomo lahko sprejelivse otroke, ki bodo k nam prišli, imeli bomo delavnice vsake vrste, da se bo vsak lahko naučil, kar bo zanj; imeli bomo dvorišča, igrališča za otroke, imeli bomo lastno kapelico in svoje duhovnike, ki bodo otroke učili.« — Najel jc veliko šupo za svoje otroke, vzel svojo mater k sebi, da bi revežem kuhala. Bosko je nesel svoj brevir, mati v jerba'su zadnje ostanke premoženja. »Bo že božja previdnost skrbela.« Mati je prodala ženitovanjska darila in vse dragocenosti. Okrasila je vendar lepo oltar preblažene Device. — Bosko je zaupal v božjo previdnost, Bog je skrbel za njegove reveže. Ničesar ni imel, vendar je zidal velike cerkve, krasne hiše. Molil je za osebe, ki so se priporočale njegovi molitvi in te prošnje so bile navadno uslišane. Obili darovi so dohajali, kar je s preroškimi besedami napovedal v največji revščini. Ko je umrl 31. januarja lota 1888. je štel njegov zavod skoro po celem svetu -400 hiš, nad 30.000 otrok zapusti vsako leto te srečne zavode, v katere so prišli popolno zapuščeni, kakor dobri kristjani. Uboga mati je z njimi deležna časti. Skoro gotovo bo njen ponižni sin enkrat svetnikom prištet. Bog je dal dobremu delu svoj blagoslov. Kako bi mogli pri nas kaj doseči? Krščanska ljubezen, ki vselej in povsod išče le čast božjo in srečo bližnjega, najde navadno tudi pravo pot.
Otresti sc moramo najprej vsega napačnega usmiljenja do navadnih beračev, če so le potepuhi in prosijo, ker so jim delati ne ljubi. Mnogokrat gospodinja dobro ve, da berač ni ne vreden ne potreben, vendar ne mara krega ali še kletvine poslušati ter rajše tla, kar more. To ni usmiljenje, ampak sla-
122
bost, ker se z vsakim darom le potuho pomnožuje in da pravi reveži ne dobijo ničesar.
Težava je seveda z ljudmi. Pri tujem beraču vidi njegove cunje, morebiti starost in slabost, pri domačem revežu pride precej na misel, da bi lahko sam delal, starši varčevali, skromno živeli in sami zase skrbeli. — Toda kaj morejo otroci pijanca za očetovo nerodnost? Oni so skoro nagi, vedno lačni in že vsled rojstva k pijači in lenobi nagnjeni. Če jim ne pomagaš vstati, bodo vedno na tleh ostali.
Revnim vdovam, ki imajo veliko malih otrok in veliko dolga ter kako malo kajžico z njivico, se oponaša posestvo. katero imajo. Še trdni gospodarji komaj rijejo, kako naj pa žena gospodari, kateri jo Rog ros obilo križev naložil? — Poznaš reveže, ki nimajo 110 očeta ne matere, nesrečno bolnike, za katero nobeden ne skrbi. Res so nam ravno tu kaže lopo in usmiljeno srce naših žensk. Če je kje kak bolnik po-oolnoma zapuščen, prinesejo mu vso potrebno in po domače ga oskrbijo. Napačno jo lo, da reveže pred ne vidijo, dokler ne pride v skrajno silo. Če torej moreš, boš našla povsod reveže in na skrivaj mogla veliko dobrega storiti. Vsak dar, ki ga daš revežu, ga mora tudi boljšali. Če so le vsipa in deli miloščina brez razsodnosti, boš navadila reveže le večje lenobe. Zapuščene otroke, bodisi, da so starši pijanci ali že počivajo v grobu, jo treba navaditi na delo in red. Otroci naj vsak dar prejemajo le kakor zaslužek, četudi malo bolj obilen. Tako so vzame daru oni poniževalni čut, da nekaj tujega vživajo. — >Kako radi bi navadili take otroke roda in dela, ko bi le hoteli. Jedo radi, delati jim pa' nikdar ne diši.« Tukaj moramo začeti z vzgojo. Pokliči otroke v hišo, naj z drugimi jedo in z drugimi dela jo. Z otroci kajžarjev in rokodelcev jc ros težavno. Oče dela, mati gre pomagat, otroci morebiti pestujcjo, navadno se pa celi dan potepajo, ker nimajo prav nobenega dola. Mati in oče sta bila v mladosti ravno tega vajena. Saj se navadno ženi gruntar pri grun-tarju, berač pri beraču. Ko jo pri boljših posestnikih vodno največja sila pri dolu, da vsi hitijo in pomagajo, kakor bi bil ogenj v strehi, so beraški otroci lc v lenobi vzgojeni. Če pridejo od mladega k pridnim gospodarjem in skrbnim gospodinjam, sc bodo navadili dela. Sam som slišal od poslov, kako so se navadili v dobrih hišah dela. Gospodar in gospodinja delata, vse vidita in vse priganjata, da so res prisiljeni delati. — Vzemi torej revežev v hišo, kjer bo tvoj zgled več naredil, kakor tvoj kruh. Precej mu bo domače pri srcu. Saj jc š' povsod po kmetih navada, da vsi jedo iz iste sklede, mogočni gospodar in revni najemnik. — Toda revni otrok ti napravi začetkoma morebiti več škode, kakor koristi, toda ti mu izkažeš največje usmiljenje. »Kdo bo delal za bližnjega, ko ni nikjer nobene hvaležnosti.« Ali delaš zato dola usmiljenja, da bi le 112
ljudje hvalili? Prejel si svoje plačilo. Če pa delaš le zaradi Roga, bo Rog plačnik. — Taki otroci imajo pogosto veliko napako. Svojeglavni so, lažejo, ne ubogajo, včasih šc kradejo. Pri najmanjši napaki je ogenj v strehi. »Tak berač, ki smo ga iz usmiljenja vzeli, zdaj tako povrača!« Očitanje mladega človeka vodno boli, srce se zakrkne, začno šo bolj nagajati in kmalu gre drugam. Ko bi iiotel mladega voliča, ki jo prvič vprežon in z vozom in gospodarjem zbezla čez drn in slrn precej ubiti, ne bi nikdar imel dobrega vola. — l'ri mladini jo ravno tako. S potrpežljivostjo in vstrajnostjo so mnogo doseže pri vzgoji zapuščenih revežev. Srce več doseže, kakor najboljši dar. Zapoved nam jo dana: »Veselite se z veselimi in jokajte z jokajočimi.«
Toda to šo nc zadostuje. En sam človek bo na tej trnjevi poti kmalu opešal. Posebno pri ženskah jo velika nevarnost, da se naveličajo, ko no gre vso gladko. Če jih jo pa več, so vodno na novo utrjujejo v dobrem. — Lepo so Marijino družbe, veliko dobrega so že storile, mnoge, ki bi se drugače gotovo izgubilo, ohranilo so na pravem potu. Niso pa spolnilo svoje dolžnosti do Marije, če ne pokažejo dejanjsko ljubezni do zapuščenih otrok in drugih revežev. Način bi bil prav priprost, kako bi mogle Marijino hčere to lojto delo usmiljenja izvrševati.
Starejša dekleta si razdelijo otroke, ki nimajo staršev, ki so v slabih službah ali drugače zapuščeni, mod seboj. S prijaznostjo in postrežljivostjo si poskusijo dobiti zaupanje. S starši ali gospodarji sc pomeni o nevarnostih, pazi na njegova obnašanja, uči ga kr ščanskega nauka in mu pomaga po svojih močeh. Kdor je skusil, kaj je mladost brez ljubezni, ko nima otrok nobenega, komur bi mogel zaupati, ve, kako je hudo. Čo jo ros potreben, skušaj mu pomagati, dobi mu potrebno obleko ali šo boljše, pripravne službe. Čo sama nimaš, boš našla povsod dobro duše, ki te bodo rade podpirale. Le nikar so no sramuj prositi za dobri namen, čeprav te malo ponižajo. — Mnogim se bo najoolj neumno zdelo pod-učevanje, zlasti v krščanskem nauku. Toda ravno to je zelo potVobno. Rroz božje ljubezni je vse drugo dolo prazno. Kako bo pa prišla božja ljubezen, če niso prav podučeni? Mnogi so iz nevednosti, mnogi lo iz lenobe zašli na napačna pota.
Pogovori se z gospodinjo in z materjo, kako bi'so dalo nevarnosti odvrnili, vzemi otroka sabo v cerkev in k sv. zakramentom. — če bo le eno dobro delo zaradi tvojega truda več storil, ali le en greh opustil, si zadosti dosegla.
Ko pridejo v nedeljo ali v zimskih dneh hčere Marijine skupaj, se bodo posvetovalo o delu in vspohu ter skovale novo načrte za naprej. Ravno ti pomenki, ko so pokaže, kaj so jc doseglo, so najboljša šola za prihodnjost Ogenj ohrani življenje v njih delu Seveda mora biti eden, ki vedno na novo
priliva. Ta bo tista, ki najbolj hrepeni bližnjemu zaradi Roga pomagati
Kako lopo bi so dalo prav na isti način skrbeti za bolnike in stare reve že. Iz mladih src izginja žeja po zabavi in veselicah in pride želja po resnem delu v vinogradu Gospodovem.
Prav isto lahko dosežejo tretjemu niče. Ravno na ta način so sc otroci sv Frančiška vedno odlikovali.
Gorečnost, ki se v dolih kaže, je re. snično prava. Voda, ki stoji, začne kmalu dišati in potstanc nerabna.
Nadzornice.
»Kmečki dom« jo enkrat nasvelo-val, da naj bi žensko po vaseh mod se-boj osnovale društvo za snago ter izvo-lile posebne nadzornice, ki naj bi v prostem času hodile po hišah gledati, kje jo preveč umazanih cunj, nopomitih loncev, pajčevin, prahu, blata itd. Tc nadzornico bi imelo obenem prav lahko tudi vpogled, kako gospodinja redi žival, koliko zabelo porabi, da je ne bi tolikokrat prezgodaj zmanjkalo. Saj y> nekaterim žo o sv. Juriju primanjkuje. Vse bi to nadzornico lahko zavohale, saj jo znano, da imajo mnoge ženice za tuje napako ostre oči in oster jezik.
Splošno so je pričakovalo, da se bodo vse gospodinjo kar precej vpisale v prokoristno društvo za občno snago po kmečkih hišah. —- Toda ženam so se kar jezo svetile oči in marsikatera se jo pritožila: »Pa nam kaj iarega nasvo-tov ati ?«
Skrivaj som pa zvedel, da bi bila pač nadzornica vsaka rada. Kako bi bilo lepo, ko bi mogla pri sosedi vse prebrskati in ji vse grehe imenovali kar po vrsti ter pokazati. Vse se je hi precej bale in to bi bilo žo nekaj.
Pravili so tudi, da bi bilo marsikateri gospodinji po volji, ko bi prišla, nadzornica lako malo na pogovor, da oi domača žena lahko celo srce in tudi vos žolč, ki jo notri, enkrat razlila. -Lahko bi so pritožila čez moža, sebe malo pohvalila, kako je pridna in koliko dela. — Dobra nadzornica bi še drugod pela njeno slavo.
Ko bi pa hotela nadzornica v skrivne koto pogledati in vse drugo strogo preiskati, bi jo pa precej z burkljanu zapodila. Da pri toni ne hi bilo posel;no mirno, si vsak lahko misli, kdoržensko pozna.
Z društvom bo torej težava, ker bi vsaka hotela biti prva, nobena pa ne bi rada ubogala. Gotovo so mora kij nI) vsem oviram v tem oziru nekaj storit i-Naj bo vsaka sama svoja nadzornica in delavka. Otroke naj vzgoji v ljubezni do roda in dela. Ravno otroci imajo šo posebno zaupanje, čc jim mati izroči pometanje in čejenjo. Kako z veseljem bodo začeli vojsko zoper pajčevine m smeti, če bo lo mati to prav vpeljala« Včasih se mora tudi pogledati in popraviti, pohvaliti in grajati. Če so malim za to goreče dolo kak klobuk ali ki1"1 ka ruta kupi, bo stanovitnost te® večja.
o/ermva/Io^
železnato J{ina-"Vino
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom li zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Ostredm banka®? českych spofitelen
2253
podružnica v Trstu
21-1
■	vloge na knjižice 4 °/o H
■	prentijove vloge 43/«°/o ■ H vloge v tekočem računu po dogovoru ■
■ -Poštne položnice se pošljejo na željo zastonj. ■
BanCRi cosli vstke vrste. Vadije in kavcije.
LOVSKE PUŠKE
vseh sestav, priznano delo prve vrste z najboljšfjgi strelnim 'učinkom; priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter KVernig rBž£ o™ yS;
Koroško. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
zdravniških avtoritet. i III ww	• J •	•	••« •	er	•
izbomi okus. I I Hranilnica m posojilnica v Kranju
Večkrat odlikovana.
Poštno hran. ček. rač. št. 28.527, Obrestuje hran. vloge s
reg. zadr. z neom. zav.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
Ms
c. in kr. dvorni dobavitelj
THST-Barkovije.
II Hmeriko
parnlkl - velikani, katerih vsaki obsega 20—25.000 ton, torej še enkrat večje kakor druge ladje. Pojasnila daje:	1703
FR. SEOHIG Lfubliana
Kolodvorska nllca št. 28.
brez odbitka rentnega davka .katerega plačuje hranilnica sama. Vloge na tekoči račun s 4 %, od dne vloge do dne dviga. — Posojila na
Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12., ter v
se
PoStno hran. ček. rač. $1. 28.527.
vknjižbo po 5%, na osebni kredit po 5 '/2%. Posojila na hipoteke potom amortizacije. — Hranilnica izdaja lične domače hranilnike, katere zlasti starišem priporočamo, da z njimi navajajo otroke k varč-1236 nosti. (1)
do 3. ure. Hranilnica je v Ljudskem domu.
Parna opekarna
0 8 B
B
B B
2350
10
Josip Lavrenčič v Postojni
priporoča razno opeko, kakor zarezani strešnik I. in II. vrste, strojni strešnik (kavler), strojna korita (žlebake), opeko za tlak in zidno opeko najboljše kakovosti, po nizkih cenah in v poljubni množini.
GSBDsaeBGBBacaEacscaos^BBsgssssGss^sasg
B
i


Daje po
m
VI
as
Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od	H 1 / O/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od
8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - M^ /2	vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Renlni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 lednih) V tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menjice-
Prelat H. Kalan 1. r.,	Kanonik I. Sušnik
Dr. Fr. Dolšak I. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
r.,
predsednik.
podpredsednik.
2£

[SLS

£
102
1(51 Is
F.P.Vidic&Komp., Ljubljana
tovarna zarezanih streSnlkoo ponudi v vsaki poijubui množini patent, dvojno zarezani
strežnik-znkrtoiič
s poševno obrezo in pri veznim nastavkom „ sistem Marzola".
Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se ISCejo. "
iJ
Telefon 237.
Telefon 237.
Betonsko podjetje.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Ivornica umetnega kamenja in marmorja
Zajec & Horn
Ljubljana, Dunajska c. 73.
Izvršuje vsn v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnice, klepane in brušene, postamente, balustrada, ornamente za fasade, vrtne ograje, bangerje, krasne nagrobne spomenike in okvirje, korita in žlebove, cevi za kanale (6—lOOcm premera), okvirje za stene v vodnjakih (Sternatliov sistem) i. t. d. Prevzema kanalizacije in fundamentlranje strojev.	17511
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na CarraUthov umetni marmor za obhajllne mize, oltarje, votivne table, obkladanje sten v cerkvah In vestibullh — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylolith je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinje, delavnice in pisarne: tiha hoja, topel, higijeriičen. brez špranj, nezgorljiv, se lahko stiaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — Tlakovanje cerkev in vež t cementno-mozaičnimi in hidravličnimi plošiaml v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakovil Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za fasade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ceolitu, iti je trd kot marmor, v raznih barvah.
PnMliranje in Izvrševanje MmMmM slivi: S^Skr^S ™ SRTKfife
mnenja. V zalogi cement na debelo In drobno ter „lrollrna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo opozarjamo.
U2ST U3T NAJBOLJŠA IN NAJSIGUBNEJSfl PRILIKA Z K STEDENJE! ^J -£JJ
Denarni promet do 31, decembra 1909 čez 83 milijonov kron.
Lastna glavnica K 503.575*98
Stanje vlog dne 31, marca 1310 čez 21 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6. pritličje, v :astni hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne

vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jili obrestuje po ==
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne cla bi se njih obrestovanje kaj prekinilo, /a nalaganje po pošti so poštno-hran položnice na razpolaganje-Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najknlant. eskomptirajo.
i
Dr. Ivan Šusteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki' H«fn„	„ , ., ,.,.,.,	i, . „ ,
Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi posestnik in ^nv^ R , Cn' P^nik, podjetnik m trgovec v St. Vidi n. L Mati a Kolar stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik Irg in o^ zl o nice "h iT" i S	Ki«sdieggi veleposes n k v Ljubljani,
blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivari Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak. tova riar n ^L^'? v, Lmbljani. Fran Leskovic, hišni posestmi n
roudu, tovarnar m posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.