Ilistrirani slovenec Leto II Tedenska priloga „Sloventa" z dne 25. juliia 1926, Mev. 166. Stev. 30. Iz telovadnice naših slovenskih Orlov: lva Kermavner, prvi zmagovalec v mednarodni tekmi za prvenstvo v Brnu 1. 1922., načelnik Jugoslovanske Orlovske Zveze, ki združuje cvet slo-venake mladine m v kateri «e vzgaja slovenskemu narodu rod, ki ne l>o nikoli pozabil na njegove svetle tradicije in nikoli klonil pred oblastniki, ki danes tako glanno prepovedujejo hlapčevstvo in odpadništvo. 254 Ameriški letalec Bjrd, ki je nedavno kot prvi prelet«! severni tečaj, na svojem Skivencu{). K strašnim poplavam po vsej Jugoslaviji. Pt^led na poplavljeno železniško postajo Ptuj dne 5. i. m., kar se je zgodilo prvie, odkar je zgrajena ta železnica. Pogled na poplavljena polja v Vojvodini, kjer je bil uničen velik del letoSnje žetve. Slike k Slovenskemu tilogralskemu lekslkonu'^ Bitežnik Jože (• 1891). politik Cerne Anton (1R13-1891), politik Capuder Karel (• 1879), xßodovinar 256 Naša orlovska or ganizacija (II. del.) Dr. Marko Natlačen, sedanji predsednik Jugoslovanske Orlovske Zveze. Slovenska orlovska vrsta na mednarodni tekmi v Parizu 1. 1923. pred odhodom Sprevod katoliških telovadcev ob priliki mednarodne zveze kal. telovadcev v Parizu 1. 1923. koraka pod Are de triomphe. Odkritje spominske plošče dr. L. Pogačniku. prvemu predsedniku Orlovske Zvcae na njegovi rojstni hiši v Kamni gorici. Dr. Joie Basaj, »edanji predsednik ljubljanske Orlovske Podzveie. Orlovski odsek v Dravljah 1. 1928. (u»t, 1. 1013 ) « predsednikom L. Komanom v »redini. 257^ Konjenica horjulskega Orla. Hvale Jože, sedanji načelnik ljubljanske Orlovske Podzveie, drugi zmagovalec v mednarodni tekmi za prvenstvo v Parizu 1. 1923. Nastop idrijskih Orlov dne 12. septembra 192f) pred tamoanjim gledaliSčem. Orli prihajajo h cerkve sv. Jožeta t»b priliki velike prireditve ljub. orlovske ekspoziture dne 27 juniJH I 1 Orlovska družina na Jesenicah, ki praznuje kot prvo in najptarejSe orlovsko drrötvo (ust. 2?. febr. 1906) dane« »vojo dvajsetletni*«. Karel Cnk, sedanji lupnik v Kranjski gori in ustanovitelj jeseniškega Orla. 258 Pogled na premogokop Zagorje I. 1840. v Zagorju je začel z iak<^vanjeni premoga proli koncu prve polovice preteklega stoletja tedanji lastnik gradov GaUenberg in Izlake pruski plemič Joe. Atzel. Velike inveelirije v premogovnik so ga denarno uničile, da ga je moral prodati nekemu Langer ju in ta 1. 1880. Trboveljski premogokopni druibi. — Na sliki je videti: ob potoku pralnico premoga i visokim dimnikom; dve graščini z vrtovi, kjer »o bila stanovanja za nradniStvo in pisarne; poleg graSčin na hribu cinkarno, ki je Le opufičena, in pod hribom rudokop Toplice-Zagorje. 259 Križem Slovenije. Janez Bizjan, dekan v Moravčah, častni kanonik in voditelj mnogih nadih organizacij, ki daruje danea zlatu sv. mašo. Orlovski odsek pri Sv. Juriju ob Seavnici je zbral pod vodstvom g. kaplana F. Sattlerja to skupino navdušenih igralcev, da igrajo v prid tamošiijega prepotrebnega društvenega doma, ki ga nameravajo graditi. Načrt za Društveni dom v Trbovljah, ki bo eden najveličastnejših v .Sloveniji in ki je deloma ie dograjen. Priporočamo ob tej priliki najtopleje nakup srečk v prid temu domu. S prekmurske primicije (= nove maše), spredaj novomašnikova krona, ki jo nese njegova najbližja sorodnica in ki mu jo pri pogrebu polože tudi v grob. K danaSnJemu Orlovskemu prazniku na Jesenicali. Telovadci jese iškefa Orla ob ustanovitvi 1. 1906. s prvim predsednikom F. Raketom (X) in prvim načelnikom J Ažbetoui (XX) Ustanovitelji jeseniškega Orla (razen K. Čuka), ki delujejo v njem še sedaj z br. Janezom Krivcem, dolgoletnim prediiednikoni v sredini. 260 Iz albuma kolovodij mariborskih //railikalu<-a< : tir. Ktt\riik (iia levi) in Janku Taviar (au deütni) Naša orlovska organizaciia- (II. del — sedanjost.) I Organizatoricno ima sedaj Or- ; lovstvo v Sloveniji svoje središče v Orlov- ; ski podzvezi s sedežem v Ljubljani. Kot i pomožni organi služijo Podzvezi ekspoziture (sedaj: Ljubljana, Kranj, Novomesto, Celje, Maribor). Podzveza v Ljubljani je ; razdeljena na 21 okrožij in vsako okrožje • na srenje. Spodnja edinica pa je odsek, j S smotrno urejenim notranjimi delom vrši Orlovstvo veliko priprav- ¦ Ijalno delo za poznejše delovanje sloven-, ske moške mladine v zadrugah, javnih od- i borih, pa tudi v domačem gospodarstvu. \ Kako veliko izobraževalno delo vrši or- \ lovska organizacija, se n. pr. razvidi iz j statistike za leto 1925., j>o kateri so odseki j imeli 2561 odborovnih sej in 3238 fantov-1 skih sestankov, kjer sio se vršila preda-vanja in so se razpravljala razna vpraša--nja. Tudi sicer postopa v izobraževalnem ¦ oziru Orlovstvo po enotnem vnaprej izde-.l lanem načrtu. Za 1. 1925 26. je izdala O. pA knjižico Socialno vprašanje, (dr. Aleš j Ušeničnik.) Iz te knjižice so se Orli pripravili za prosvetne tekme, ki so se vršile spomladi 1926. 1. ; Vzgoja v orlovski organizaciji sloni = aa verskem temelju in skrbi za krepko; narodno in državljansko zavest. Kot po-i sebno važno zadevo smatra Orlovstvo boj, pijančevanju, veseljačenju in zapravljanju, i Z največjo odločnostjo je Orlovstvo odklo-' nilo staro prakso tistih marodnih« društev,; ki z nemoralnimi sredstvi (veseljačenje,j ples, popivanje) izkušajo pridobivati sred-^ stva za idealne svrhe. Kjer Orel nastopi,! izgine stari tip narodnih veselic z vsemi j slabimi posledicami v moralnem in gospo-^ darskem pogledu in starili morejo brezi skrbi svojo mladino puščati k orlovskimi prireditvam. Pohajkovanje od veselice do^ veselice, od prireditve do prireditve in s| tem združeno zapravljanje in odvajanje^ od dela je Orlovstvo odpravilo s strogimi j določbami glede prireditev. S svojim de-i lom v telovadnici in na sestankih pa Orel] odteguje mladino od gostiln in jo z orlov-; sko »Čebelico* navdušuje za varčevanje, j V telovadnem oziru izkazuje ; Ü. P. za 1. 1925. 8583 članskih in 811 vadi-j teljskih telovadnih dni. T^a pouk v telo-j vadbi skrbi centrala s tečaji, z izdajanjem) strokovTtiega glasila j>Orlovski vaditelje s, telovadnimi revizijami in s pošiljanjem| svojega telovadnega učitelja k odsekom.; V strokovnem oziru je Orlovstvo uvideloi rednih nastopih in vsakoletnih tekmah i potrebo večje gojitve športnih panog. Pri j rednih nastopih in vsakoletnih tekmah] stopajo lahkoatlefične in sploh sportnej točke vedno bolj v ospredje (tek, skok,i suvanje krogle, metanje diska< borenjej itd.). V tem smislu in sledeč modernim j stremljenjem je Orlovstvo zapocelo velikol delo zgradbe prvega Stadiona v naši dr-; žavi, kjer bode prostora nele za velike na-| rodne prireditve, ampak tudi za gojitev; vseh panog sporta in telovadbe na prostem, v zdravem ozračju sredi ljubljanskega polja. \ Vsled stremljenja združiti v orlovskih vrstah vse dobrohoteče je moralo vodstvo začeti s temeljitimi študijami du-ševnosti in po tem urediti tudi svojo organizacijo. Pred seboj ima otroka, dečka, mladenič^a in moža. Vsem tem dobam se mora organizacija prilagoditi, da zadosti svoji nalogi. V nižji in višji naraščaj in člane in starešine so Orli razdeljeni. Vsakemu je treba dati primerne telesne vaje, primerno duševno vzgojo in izobrazbo. Najodločilnejša doba je v tem oziru doba pubertete, ko iz dečka postane mladenič. Požrtvovalnost probujajočega se mladeniča ni našla dosedaj še pravega torišča. Zato Orlovstvo na poseben način z uporabo vseh modemih pridobitev na tem polju organizira svoj višji naraščaj (Mladci). Na zunaj e slovensko Orlovstvo v ozkem stiku s hrvatskim Orlovstvom po Jugoslovanski Orlovski zvezi (JOZ). Že dolgotrajni bratski odnošaji s češkoslovaškim Orlom se nadaljujejo. Z ostalimi katoliškimi telovadnimi organizacijami se pa slovensko Orlovstvo po JOZ nahaja v skupni Mednarodni zvezi s sedežem v Parizu, kjer se vsako leto vrši občni zbor, na katerem poročajo redno tudi zastopniki JOZ. Slovensko Orlovstvo redno nastopa na mednarodnih tekmah in s v*ini dviga ugled slovenskega naroda pred svetom. Dr. —r. priporoča p. n. trgovcem s papirjem svojo veliko zalogo vsakovrstnih poslovnih knjig. Črtanje knjig po osebni želji, kakor tudi vezava, se izvrši v najkrajšem času ter po zmernih cenah. Bakrotisk jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.