Office of Chieago, III. By order tf the pmMi«tv A. S. Burleson, Postnister General. jed ItSI W. 22nd PUc«, CHICAGO, ILL. R«turn Pctai* Guaranteed. TV largest Slovenian Weekly in the United States of America, issued every Wednesday Subcription price: I J* »"»bar«, r~rty. .|OJI F*r muwWi.....tine Poraifta Ga*»«rtaa.\. .$34» ! Telapkone: Canal 2487 ^---J r~ Največji slovenaki tod-nik ▼ Združenih državah lakaja vsako srede. Naroča ima t Za tlae*. ea lata.....HM 2« ..........91 no Za OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Sacond-Clat« Matter January 18, 1915, at the Post Office it Chicago, llliaois, under Ike Act of Augu.t 24, 1912. IM/« AT CDVriAl P ATT AC DrtCTAr-C DDAVinm ClSp IM SCrrtAU . _______ J. .7 ■ NASLOV uredniitva in nprav-ništva: 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487 ____matter January ltt, at tne rosi urne« at Chicago, IllinoU, under tke Act of August 24, 191JL* j. ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR 1NTECTK)N 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22.191». £ Chicago, 111., 28. aprila (April), 1920. No. 17.—Štev. 17. Vprašanje glede Reke rešeno po Wilsonovem načrtu. Italija in Jugoslavija sta se sporazumeli; Leto VI. Volume VL REVOLUCIJA V BELGRADU. Za otok Lastovo in Čres se vrši plebiscit. Ameriški poslanik Johnson na konferenci v San Remo. Usoda Nemčije določena. San Remo, Italija, 24. aprila. — (Po Associated Press.) Italijanski ministrski predsednik Nitti in jugoslovanski minister zunanjih zadev Dr. Trumbič sta odobrila načrt predsednika Wilsona v svrho -rešitve reškega vprašanja s tem, da postane Reka samostojna vmesna država (buffer state}, koje naj bi se ne dotikalo noben* italijansko ozemlje. Tozadevne natančne pogoje v svrho rešitve perečega reškega vprašanja je že pred nek^j dnevi nesel nek posebni kurir v Bel-grad. Vsled stavke železničarjev in drugih ovir na potovanju pa označeni kurir še ni dospel do cilja. Zavezniška konferenca v San Remo je belgrajski vladi danes brzojavnim potom naznanila te pogoje. V obče se sodi, da &6 Jugoslavija na to brzojavko že v kratkem odgovorila po svojem novem kabinetu še preden bo zasedanje narodne skupščine odgodeno. Naj si bo že ta, ali oni vladni kabinet v Belgradu, bo isti odobril sporazum med Trumbičem in Nittijem. Usodo otokov Lastovo (Lago-sta) in Čres (Chcrso) bo določil plebiscit (ljudsko glasovanje). Glede prvega se vrši plebiscit, dr. li naj spada k Italiji, ali Jugosla'-A'ijl; glede Čresa pa, je li naj spada k novi reški državi, #li Italiji? JCer sta otok I^astovo m ("res velike strategične važnosti v jadranskem morju, bo sedaj 'ljudstvo določilo, kam naj ista spadata. Ako bi oba dobila Italija, l>Lb mela s tem kontrol^ v jadranskem morju. ' Otok Lastova leži v jadranskem morju južno od zgodovinskega o-toka Vis, kjer so bili pred več leti Italijani v pomorski bitki poraženi od Avstrijcev. Severno na desni strani Lastove leži otok Korču-la, na desni strani, iztočno na o-brežju je pa znana , dalmatinska luka Dubrovnik. Otok Čres se nahaja v reškem zalivu med Puljem, Labinom, O-patijo. Reko, otokom Krk ter mestom Senj. Glavno mesto tega o-toka je Čres, na jugu pa Osor. Južno od Čresa leži otok Lošinj. San Remo, Italija 24. aprila.- Danes se je udeležil konference zaveznikov v San Remo tudi ameriški poslanik za Italijo, Robert Underwood Johnson. Dobil je namreč tozadevnb navodilo r/ Washingtonua, koje mu je prinesel Leland Harrison iz Pariza. " Mr. Johnson stanuje v hotelu Royal, kjer so tudi angleški mirovni zastopniki. Takoj po prihodu Mr. Johnsona je zaplapolala velika ameriška trobojnica nad hotelom kjer'stanuje. Usoda • Nemčije določena. y San Reimo, Italija, 24. aprila. — Vrhovni svet zaveznikov na tukajšnji konferenci je danes odobril francosko-angleško izjavo v zadevi temeljite izvedbe versaill-ske pogodbe z Nemčijo. Zavezniki zatrjujejo, da hočeja vporabiti vse sile na to, da bo Nemčija izvedla vsako točko označene pogodbe in. če bi bilo v tej zadevi o-kupirati še več nemškega ozemlja. •Popolna vsebina deklaracije za-vezhikov bo obelodanjena danes V svrho izvršitve zahtevanih mirovnih pogojev od strani Nemčijo se bo vršil dne 23. maja sestaftek zastopnikov zaveznikov in nem škega kanclerja Muellorja v iner stu Spa, Belgija. 1 Druga to£ka, ki je v zvezi ka, ali vojna odškodnina, katero mora plačati Nemčija za vezni kom. Skupna svota iste znaša 50 milijard mark, ali $12,500,000> 000 ker je Vrednost nemških mark preračunjena na podlagi kur.ta v mirnem času. Nemcem je dovoljeno ta znesek odplačevati v letnih obrokih po 3 milijarde mark. Druga točka. ki. je v zvezo z novimi določbami v zadevi izvrši-tv London, 27. aprila ob 3. uri zjutraj. — Tukajšnjemu dnevniku "Central News" je došlo iz Rima brzojavno poročilo, da je v Jugoslaviji nastala revolucija boljševi-kov. To poročilo je posneto iz tržaškega lista "Messagero". Pri revoluciji v Belgradu se je rabilo strojne puške, vsled česar je bilo več sto oseb ubitih. Tudi v Ljubljani in v Zagrebu so se vršili veliki nemiri. de skrbela zavezniška žandarme-f rija in policija. Nemški poslanik za Vatikan. Rim, 21. aprila. — Ker je nemška vlada uspešno zaključila vs* pogajanja med sv. stalieo za uvedbo diplomatičnega zastopništva, bode mesto poslanika že v kratkem nastopil Diego von Bergen, bivši pruski minister za Vatikan; poleg tega bo imela Bavarska se svojega posebnega poslanika pri stolici v Rimu. sv. STOllCl V Dostanek uredništva: — Gornje Zajedno bo pa tudi sv. stolica poročilo prihaja preko Trsta u ustanovila svojo nuncijaturo prve-Rima. Takih senzaenih poročil so ga razreda v Berlinu; za to službo Ita^jani že vajeni, samo da stavijo jugoslovansko gibanje v slabo luč pred svetom. Če je v resnici npstala V Belgradu ter drugod boljševiška revolucija, bi o tem gotovo tudi jugoslovausko poslaništvo v Washingtonu kaj vedelo. je določen Consignor Paeelli. dosedanji apostolski delegat v Mo-nakovem. Sporazum v prilog mirovne pogodbe. »Washington, D. C. 25. aprila.--Torej je vsekako'to senzačno po«! Ker so se zavezniki udali zahte- ročilo iz trte zvito. Overalls" — moderna obleka. Smrtna kosa. Washington, D. C. — Pomožir Poroča se nafti, 'da je dne 21. t. generalni poštar Koons je izdaM111 umrla na Virginiji, Minn, ob-odredbo vsem poštnim uradom. Neznana rojakinja Mrs Antonija, da lahko pismonoše in razni kler- Bach, vdovljena Trampuš. Bole-ki nosijo v službi sivkaste dela v- hala je že od minule jeseni. P©-ne hlače, ali "overalls"; te obleke kojnica je bila trikrat poročena, morajo biti narejene po enem kro- P'je" drugi soprog Frank Traui-ju in najmanj enkrat na teden oP"* je bil pred več leti tudi glav-prane. . ni uradnik naše K. S. K. J. New York, N. Y., 23, aprila. — Pogreb pokojne Mrs. Trampuš Jutri, (v soboto) se bo vršila v se je vršil minulo soboto. — Naj v New Yorku velika "overalls" pa- miru počiva! ' rada, ker se je tudi v tem mestu - pričelo zanimanje za nošenje te j Umestno povišanje davka "land-vrste cenene obleke. Tej paradi lordom." na* čelu bo korakal oddelek poli- Detroit, Mich., 25. aprila. — čajev, obleečnih tudi v delavne Tukajšnji občinski svet je na hlače (overalls). svoji zadnji seji sklenil povišati Salem, Oreg., 23. aprila. — Dr-ljmni davek vsem onim lastnikom žavni guverner Olcott je danesjuiš mesta, ki so zadnji čas na podpisal zaobljubo, da bo vsled profitarski način stanovnikom neznosne draginje suknene oble-j dvignili najemnino z .$42.50 me-ke tudi on nosil do meseca novem-1 sečno na $90.— Vsi ti oderuhi ve vemiillske pogodbe je ta. stranke in bivšega začasnega predla neozi'ne nameravajo nikdar sednika Albanije so zavzeli mesto jriklopiti levega renskega obrež- t;™*,,* « ah.«.,;;: _______i. -u priklopiti levega ren&xega ja. Tretja točka se ozira na to, da morajo Nemci v predpisanem času izvršiti demobilizacijo in ra/o-roženje-. Ako ne bodo temu sledili, bodo zavezniki vporabili vse skrajne sile za izvršitev te zahteve. Nemci se pripravljajo na novo vojno. Pariz, 25. aprila. Pariški list "Temps" poroča, da je našla te dui francoska kavalerija veliko množino streliva in municije v okupiranem mestu Hanau, nedaleč od Frankobroda. Ves materi-jal je bil označen z napisom 'Za-padna armada.' Poleg tega se je uašlo tudi mnogo vojnih načrtov o žirom* manevrov, ki vsebujejo operacije v slučaju vojne z Nemčijo. — Medzavezipka komisija jc nedavno prišla v Koenigsbergii na Sled. 250 skritim nemškim topovom. Nemiri v Albaniji. London, 26. aprila. — Pristaši Essad paše, vodje turške narodne Tirano „v_ Albaniji in strmoglavili dosedanjo vlado. — Člani albanske vlade so v veliki zmedenosti zbežali iz mesta po hudem pocestnem boju. V tem spopadu je b!lo ubitih ter ranjenih okrog 200 -o- bra "overalls." Zaeno je to obleko dovolil vsem uslužbencem ter uradnikom državnega kapitola. vam preds. Wilsona v zadevi rešitve jadranskega vprašanja, bodo. sedaj senatski senatorji WiJ-sonu predložili nov, kompromisni I Trupla ameriških padlih junakov načrt za odobritev mirovne po- bodo v jeseni semkaj prepeljana, i godbe z Nemčijo. To važno delo i-.. Washington, D. C. — Ker je bodo morali plačati še enkrat toliko hišnega davka, oziroma za 100 odstokov več. seb. Zaplenjeno orožje je kasneje izročeno-Italijanom. 1% porniki so nadalje zavzeli tudi mesto Kavalija, na j už noza pad ni strani Drača, kjer je pričakovati j orodna konvencija, še novih, krvavih spopadov. ma v rokah senator Underwood, vodja manjšino v senatu ki bo naprosil preds. Wilsona, da iwj premen jeno mirovno pogodbo predloži senatu v potrdilo. Senatna zbornica bo takoj zatem proglasila zopet no mirovno stanje. Glede tega povdarja tudi senator Knox, da bo mirovna resolucija sprejeta že v kratkem, ker se že bliža demokratska republikanska veliko število bližnjih sorodnikov na Francoskem padlih vojakov naprosilo vojni department za prenos njih trupel domov, je sedaj naša vlada ukrenila potrebno s francosko vlado, da se bo ostanke teh junakov letos po 15. septembru pričelo prevažati v Združeno države. , Armensko vprašanje. , San Remo, Italija, 25. aprila.— Vrhove* zavezniški svet je danes sklenil poslati' Združenim državam vprašanje če bi hotele le te prevzeti mandat (pokroviteljstvo) nad Armenijo. V slučaju, da bo Amerika to ponudbo odklonila, bodo zavezniki naprosili preds. Wilsona da naj on prevzame mesto razsodnika v zadevi določevanja mej Armenije. Češki vojaki se vračajo iz Sibirije. Vladivostok..— Dne 13. aprila se je# od tu odpeljalo s parni kom "Mount. Vernon" 3500 čeških vojakov in 600 nemških vojnih u-jetnikov. Izkrcali se bodo v Trstu, ko prepotujejo preko San Francisca. panamskega prekopa in .Gibraltarja. . Transportni parnik "Pres. Grant" in "America" bosta tudi v kratkem odplula preko sueškega prekopa z 18,000 češkimi voja-r ki, ki so opravljali večletno službo v Aziji. Turki umorili 500 Francozov. Carigrad, 25. aprila. — Pri evakuaciji Urfe, v severozapadnem delu Mesopotanije so Turki nedavno u/norili 500 francoskih vojakov Poročila o Ameriški pomožni akciji v onem kraju se glasijo, da je ista na varnem. «— Otvoritev ruske trgovine s celim svetom. Kodanj, Ž5. aprila. — Te dni je podpisal. Krasili, ruski boljše-viski lviinister za promet in trgovino pogoefto z zastopniki mednarodne trgovske organizaeje na podlagi katere bo Rusija zopet pričala tržiti s celim svetom. V to svrno l>o, v Kod ari ju ustanovljena mednarodna trgovska centrala, ki bo imela svoje podružnice po vseh večjih mestih svetovnih delov. Osobito bodo ruski trgovski interesi zastopani v Združenih državah. Rusija bode izvažala v inozemstvo številno surovin, za kar bo dobivala gotove izdelke. V svrho pospeševanja trgovine z zunanjim svetom ima Rusija na razpolago za več milijonov zlata in platine. Ruska univerza v Belgradu. Belgrad, 21. aprila. — Ko se je te dni tukaj mudila velika knegi-nja Olga Aleksandrovna, sestra bivšega ruskega carja, je obljubila ustanoviti v Belgradu veliko vseučilišče za številne ruske begunce, živeče v Jugoslaviji. Ta šola bo prvi ruski učni zavod na tujem o-zemlju. Jugoslovani pozdravljajo ustanovitev te univerze z velikim navdušenjem. Nadvojvodinja Olga Aleksart-drovna je od tukaj odpotovala v Kodanj, kjer namerava za stalno živeti. Konferenca zaveznikov bo za-♦ ključena. San Remo, Italija, 25. aprila.— Konferenca vrhovnega sveta zaveznikov bo zaključena .jutri zvečer. Pred zaključkom bodo zavezniki še naprosili Združene države, da naj prevzamejo mandat nad Armenijo in dovolijo Angliji pri-klopitev Palestine, Aiezopotamije iii Kavkaza. Anglija bo imela le upravno nadzorstvo Palestine; z določbo, da se mora priznati vse pravice v Palestini živečim judom. Turkom bo dovoljeno ^amo 25.-000 mo4 močna armada, pa ne v Evropi. Sultan ostane v^Carigra-du, kateremu bo delala častno stražo ena stotnija turškega vojaštva. Mesto Carigrad bo v rokah in pod nadzorstvom posebnega predsednika, katerega določi Italija. Francija ter Anglija. Za zdrževanje reda v Carigradu bo- Posledice vojne — veliki davki. Washington, D. C., 25. aprlia. —Od septembra 1917, ali tekom zadnjih 31 mesecev znašajo državni (vojni) davki že toliko, kolikor so znašali * tekom minulih 55 let. Svota, vsled svetovne vojne naloženih davkov v Združenih državah v teh 31 mesecih je dosegla skoro že 11 in pol miljard dolarjev (11,481,109,000), med tem ko so jznašali državni davki tekom zadnjih 55 let $11,582,000,-000. Tako poroča bivGi državni davčni komisar Roper. Vlada Združenih dVžav potrebuje sedaj sleherni dan $16,000,000 z^ svoje upravne stroške in poleg vsega tega nastaja v državni blagajni še deficit. Vojaško salu tir an je odpravljeno. Washington, D. C. — Te dni je izdal vojni tajnik novo odredbo, da častnikom in vojaštvu armade Združenih držav ni potreba več Svojih prijateljev pozdravljati s salutiranjem, ampak samo na način, da pri pozdravu dvignejo svoke klobuke, ali kape. Mokrota se \vrača. Providence, R. I. — Tukajšnja zakonodajna zbornica je dne 21. t„ m. postavno določila prodajo 4% piva. Pri tem se država Rhode Island sklicuje na to, da ima sama pravico določati, kake vrste pijača je opojna z ozirom na drugo točko «18. zveznega ameud-jmenta. Boston, Mass. — Senatna zbor-niea je potrdila zakonski načrt z 21 proti 8 glasovi, da se lahko v tej državi kuha, prodaja ter v živa 2.75% pivo in mehka vina. • Albany, N. Y., 24. aprila. — Senatna zbornica države New York je potrdila postavno naredbo za prodajo 2.75% piva. Ta odredba je bila sprejeta z 27 proti 23 glasovi, ter je bila ista izročena še kongresni zborpici države v odobritev. Predloga za uvedbo*zuane Volsteadove prohibicijske posta ve je bila poražena z 29 proti 21 glasovi. Aeroplan padel na množico ljudstva. Port Smith, Ark., 24. aprila. — Pri poletu avijatika Bob Fogg-a je padel nad tukajšnjem aerodromom njegov stroj kakih 50 čevljev iz višine na zbrano množico ljudstva. Med tisočerimi gledalci je bil na mestu ubit en deček, dve osebi pa nevarno ranjeni. Vsa farmerska družina umorjena. Turtle Lake, N. D. 26. aprila. — Na farmi Jakob Wolfa se je izvršil predvčerajšnjim grozen u* mor. Gospodar, Jakob Wolf, njegova žena in 6 otrok so žrtve te tragedije. Doslej oblastem še nc» poznani zločinci so vse člane te družine umorili s sekiro. Vsa poizvedovanja o krivcih so brez u-speha. | * Povišanje plače za armado in ir mornarico. Washington, D. C. —V podod-seku senatske in kongresne zbornice je prišlo do sporazuma da se poviša plačo vsem častnikom in vsemu moštvu armade ter ter mornarice z ozirom na sedanjo neznosno draginjo. Naraščaj mest. Washington, p. C. —Na podlagi dosedanjega uradnega poročila pri zadnjem ljudskem štetju je med vsemi ostalimi mesti mesto (larry, Ind. najbolj napredovalo' V številu prebivalstva. To novo središče jeklarske obrti šteje sedaj 55,344 stanovnikov; od l 1910 je število prebivalstva Gary naraslo za celih 229.4 odstotkov oziroma za 38.542 oseb. Drugo, jako napredujoče mesto je Akron, Ohio., kjer so največje tovarne za izdelovanje gumijevih (kaučukovih) izdelkov. V Akronu ko našteli meseca jan. letos 208.435 stanovnikov ali za 208 435 odst. (139,368) prebivalcev več kot pred desetimi leti. Država New York, sovražnica so ~ cialistov. Albany, N. Y., 24. aprila.—Nedavna Walters-Feoronova proti-socialistična predloga je bila danes v tukajšnji senatski zbornici sprejeta z 36 proti 14 glasovi. Ta zakonski načrt je uewyorška kongresna zbornica že pred nekaj dnevi tudi z veliko veličino odobrila. Zadeva bo sedaj predložena še guvernerju v podpis, ko-jo bo skoro gotovo vetiral. Navedena predloga vsebuje določbo, da ne sme nobena oseba, izvršujoča kake javne uradne posle pripadati h kaki politični organizaciji, koje načelo * je škodovati sedanji obliki vladanja države in naroda. Senator Johnson zmagal pri primarnih volitvah v Montani. Butte, Mont., 25. aprila. — Ne samo pri zadnjih predsedniških primarnih volitvah v državi Michigan, ampak tudi tukaj je sijaj no imagal republikanski predsedniški kandidat senator Hiram Johnson iz Kalifornije. Iz dosedanjih poročil raznih volilnih okrožij naše držaje ^je posneti, da znaša Johnsonova zma ga razmeroma 4:1 v razmerju z drugimi kandidati. Obsojenec želi smrt namesto ječe. Wilmington, Del. 26. aprila. — Danes je bil pred tukajšnjo sod-nijo obsojen v 20 letno ječo 35 letni Lee Abrahams vsled ponovnega ropanja ter tatvine. Po proglašeni obsodbi je Abraham prosil sodnika, da naj mu kazen premene z električnim stolom, kajti obsojenec bi rajši takoj umrl, kot pa prebil 20 let težke ječe. Sodnik pa nikakor ni hotel tej prošnji ug«diti. Slaba tolažba za časnikarje. New York, N. Y. — Na te dni tu se vršeči letni konvenciji A-meriških Časnikarjev je Franklin P. Glass, predsednik te organizacije vse navzoče zborovalce ostro svaril, da naj bodo zelo previdni z vporabo tiskovnega papirja, kajti vse okoliščine kažejo na to. da se bo ta papir letos ž,e na jesen podražil, ker ga bo primanjkovalo na trgu. V to svrho je govornik priporočal lastnikom ter izdajateljem raznih listov, da naj velikost izdaj zmanjšajo. Zaeno je svaril velike (časnikarske »korporaeije, da naj ne vporabljajo preveč strani za oglase; marsikak publicist izdaja svoj list le radi tega, da ima nad polovico snovi samo v obliki glasov, in pospešuje pomanjkanje tiskovnega papirja. Zahteva povišanja mezde. Ker poteče letos s prvini julijem pogodba linijskih uslužbencev pocestne železnice v Chieagu, bodo zastopniki istih v kratkem predložili ravnateljstvu svoje zahteve za povišanje mezde in sicer $1.04 na uro za voznike (ino-tormane) ter <1. —za sprevodnike. Dosedaj so dobivali leti po 65e ozir. po 67e na uro. — Tudi unijski pekovski pomočniki za-htvajo več plače na teden in sicer $50.— 28. APRILA 1920 nančnega uspeha ter. solventnosti K. S. K. J. I Torej cen j. bratje in sestre! Pomislite to dobro in piSite v razmof rivanju kolikor mogoče veliko, ter S tem se delu korist za VSe žlaustvo naše Jeduote. Prosim pa, da ne bi bil vied teh mojih vrstic .loben sobrat kaj užaljen. Četrtič: Nadalje sem jaz proti astni tiskarni, kajti to bi stalo igronmo denarja in tudi ne vidim lobene velike koristi od tega, kei ;e je'nedavno sam naš sobrat ured-ilk izrazil, da bo tiskarski papir e dražji kot jc sedaj. Leo Mladič, • .član društva sv. Štefana št. 1 DOPISNIKOM V BLAGOHOT NO UVAŽANJE. Chicago, 111. Ker prebiram rad razne dopis< iz slovenskih naselbin, posebiu pa različne nasvete v tem razmo-trivanju, ki so namenjeni za do brobit. naše podporne matere K SKJ. bi tudi jaz rad izrazil v tej zadevi svoje skromno mnenje Torej k stvari. Moj namen je, kako bi Jedno ta še bolj napredovala v članst vu in finančno in da bi prišla d< solventnosti kakor državne a blasti zahtevajo. To bi dosegli: Prvič, da 1ii se stroške, koliko) mogoče zmanjšalo. Vzemimo si u izgled gospodarja, ki ima zadol ženo hišo in si pritrga marsikaj da poplača čimpreje dolg. Take ga gospodarja imenujemo dobre ga in previdnega. Zatorej bi sc dalo tudi tukaj marsikaj doseči A ko pregledamo dragi mi brt t je in sosestre, kako ogromni sc stroški pri Jednoti, ne moremc nikakor priti s sedanjim ases mqntom do solventnosti. Zvišat' asesment pa bi tudi ne bilo ume stno, kajti že sedaj smo zgubil dosti članov zavadi posebne na klade minulo leto. Moja želja je da. bi% ostal ves sedanji asesmeri' šc vbodoče v Veljavi in da b mlajši člani pomagali starostne, mu oddelku. (A) priti do solvent nosti; ha j smo si vsi bratje in se stre K. S. K. J. Da bi se omejili stroški, naj b' postalo "Glasilo" mesečnik ka.' ti tukaj bi se lahko velikoKprihra nilo. Xc poglejmo red Katoliškil Boršfnarjcv, ki ima čez lOOtisoc (stotisoč) članov in izdaja svoje uradno glasilo le enkrat na me see. In kako dobro napreduje. Marsikdo mi bo ugovarjal kei jc ta pod p. organizacija (C. O. F.) angleška; in vendar so vsi katoliški narodi pri nji zavarovani. J< resnica je pa tudi glavno to, ko vsakdo vpraša, koliko se plaii asesment a in v kakšnem stanju j< Jednola. Ako je veliko prispcvko\ za plačevanje, boste bolj težko do bili uovih članov; pa naj si bo ž< ta, ali ona podp. organizacija. Akc pa ne dobivamo vedno liovil moči, pa tudi nagreddvali* m bomo. Drugič: Naj bi 'se izvolila dva tajnika' v glavni odbor in liaj bi tajnika skrbela za to, da bi sc izdajalo "Glasilo" mesečno in naj sc jima da prifoerno plačo, da sine bo vedno o pomočnikih pisarilo.kako da so dragi. Označena tajnika naj bi opravljala samo Jednotine posle in delovala v prid Iv. S. K. J. Tretjič: Jaz sem mnenja, da bi opustili vse podpore za ražne opc racije ter da bi nobenih več nt plačevali. Temu bo morda zopet več članov oporekalo? Pomiriti je pa pri tem treba, da nekoliko žrtVe mora biti, cla dospemo do solventnosti in ravno to bi zraven pripomoglo in morda z dosedanjim asesmentom. ki naj bi bil Še zanaprej v veljavi v,prid Jednote brez operacijskih izplačil. Jednota naj bi plačevala sAriid pbsmrthino, nič drugega. S tem bi po mojem mnenju veliko pripomogli do fi- »f Sedaj tvas prosim vse udeležence. da nam oprostite slabo postrežbo in se Vam še enkrat zahvalim za udeležbo in zabavo in Rev. Anton Schiffreju za lep govor nam napredek želeč. * Pozdrav vsem skupaj. Louis Andolšek, 5173 Clarkson Št. VABILO NA GLEDAL. IGRO. Dnfctvo sv. Frančiška 4(5 K. S. K. J. v New Yorku s tem uljudno vabi vse greater ne\v-yorške Slovence in Slovenke na krasno gledališko igro in lepo zabavo, ki se bo vršila dne 2. maja, to je prihodnjo nedeljo ob 5. uri popoldne in sicer na 02 St. Marks Place. Čisti dobiček je namenjen društveni blagajni. Ob enenj naj pa tudi veselični odbor ne pozabi, da bo vsfckdo na svojem mestu na zgoraj omenjeni dan in ravno tako opozarjam tudi vse druge član (iec) da se te prireditve udeleže da se s tem pripomorejo do boljšega uspeha. Za odbor dr. 'sv. Frančiška |t. 46. Josip Merčun, tajnik. Eveleth, Minn. Koliko sc da doseči, da so ljud-•je složni in delujejo pri fari v zastopnosti z g. župnikom,. se vidi posebno v tukajšnji slovenski fari, *katera tako 4epo napreduje, da je veselje. Naš g. župnik se je trudil tri leta z prirejanjem lazličnih iger in veselic, ki £0 prinesle do devet tisoč dolar-jfcv čistega dobička, kateri se je porabil za izplačevanje dolga na cerkvi.- Hvala Bogu, cerkev se je otresla dolga, a naš g. župnik noče počivati, ampak se je lotil novega dela/ Okinčal bi rad cerkev od zunaj in znotraj in pripravil vse potrebno, kar še manjka. Najbolj si želi električne ure v zvoniku, kar .bo posebno povzdignilo našo slovensko cerkev, ki je največja v Evelethu in na Range, in ima zvonik, katerega vrhunec, kjer bode ura, se lahko vidi po celem mestu in okolici. Ura l>o koristna za celo mesto in okolico, ker še Sedaj ni nobene večje ure v celem mestu in je ppuočui popotnik navezan le na svojo lastno žepno uro. Ljudje dobro poznajo to potrebo in gredo g. župniku prav lepo na roko in pridno prinašajo razna darila v denarju. Že prve tri dni sc j<-nabralo $600,00, kar kaže, da se ljudje zim imajo za uro in okin-čanje cerkve. Sklenilo se je tudi, da se napelje mestna parna gorkota v cerkev in župuišče. Da se pokrijejo stroški, so priredili tukajšnji vrli cerkveni pevci in pevkinjc dne 18. aprila veliko veselico, katera se je tako lepo posrečila, da ,i<* veselje. Fdeležba jc bila ogromna. Veliki Auditorium je bil natlačen ljudstva, ne samo domačinov. ampak tiuli drugih narodnosti in ver. Vsi so bili prav zadovoljni in so hvalili obe igri v angleškem in slovenskem jeziku. Mnogo rojakov je prišlo iz (Alberta, Aurore in -oddaljenega Chisholma, katerim vsejn izrekamo tem potom najlepšo zahvalo. Vse točke veselice so bile tako ZAHVALA. Drufctvo Genovefe št. 108 K. S. K. J. v Jolietu, lil., jc priredilo dne 11. aprila.t. 1. znano gledališko igro v III. dejanjih "Prisegam", ki je obakrat nad vse po Volj li o uspela. Tem povodom se društveni odbor iskreno zahvaljuje v imenu celega društva vsem igralkam za ves njih trud in požrtvovalnost pri tej igri; osobito izrekamo lepo zahvalo našemu vrlemu igro-vodji g. Martinu Cvenk-u. ' ! Hvala lepa cerkvenini pevkam in pevcen^ zh njih krasen nastop ali petje pri tej igri. Hvala tudi sobr. Josip Zalarju, gl. tajniku K. S. K. J. za lep nagovor, katerega je imel popoldne. Dalje izražamo iskreno hvalo našemu g. župniku ReV. Jofhn Plcvniku za njegov govor pri večerni predstavi. Končno hvalit Jepa vsemu cenj. občinstvu, ki je nas tako v obilinem številu posetilo in pripomoglo do lepega finančnega p-speha; koliko bode čistega prebitka od te igre, še ne morem danes poročati, ker še niso vse oddane vstopnice plačane. Torej še enWat iskrena hvala vsem skupaj in vsakemu posebej ki je kaj pripomogel do boljšega uspeha pri naši zadnji prireditvi. S jfosesterškini pozdravom Za odbor Antonija Struna, predsed. PRIPOROČILO Cenjene čitatelje ter naročnike v Jolietu, 111., in bližnji okolici opozarjamo na današnji oglas tvrdke Dinet, Nachbourt& Co., ki ima svojo lepo urejeno prodajalno oblek na Courthouse Square (blizu sodnijskega poslopja). Pri tej tvrdki je nastavljen* naš sobrat Jfikolaj J. Vraničar, blagajnik društva sv. Antona Pad. št.^7,' ki spada k naši Jed-noti že'18 let. Svoji k svojim! Spominjale se nesrečnih vojnih sirot v stari domovini! L m pevkam, ki so tako lepo rešili svojo nalogo. Vsem navzočim je posebno dopadlo petje, posebno še ona fantovska: "Sem mislil*'^. Glasovi naših fantov in mož so tako Čisto doneli, da bi jih bili celo noč poslušali. In tudi deklice so se postavile s svojimi milimi glasovi. Pokazalo se je tudi pri tej igri, kaj premore slbžno delovanje. Pomagali so vsi k ,veseliei, posebno so se pa trudili fantje in možje pevci in preskrbeli vse potrebno, da se je mogla veselir ea tako lepo vršiti. Zato pa še posebna hvala vs^m, pevcem za požrtvovalno sodelovanje! Lahko so ponosni na svol trudi ki ga je hvaležno ljudstvo , tako lepo poplačalo s. tako nepričakovano udeležbo. Kakor veselica, tako je bil lep tudi čisti dobiček veselice. Napravilo se je kakor slišimo, čistega dobička $558.22. To je lepa svota za par uric veselice, katera prav lepo kaže požrtvovalnost dobrih tukajšnjih faranov in drugih sosednih rojakov do tukajšnje slovenske cerkve,. katera ima sedaj zagotovljeno mestna gorkoto, ki je v teh .sibirskih krajih zlata vredna. Vsem pevcem in pevkam in vsem igralcem smo zelo hvaležni za tako prijeten večer! Le še večkrat nam priredite kaj jednakega, bomo zopet hvaležno pohiteli, k Vam. . Od daleč nekaj slišimo, da nameravajo tudi v mesecu majni-ku prirediti tukajšnje deklice pod vodstvom Miss Mary Brine nekaj lepega v korist naše cer kve, za napravo ure. Le pogumno, Miss Mary Brine, prišli Vas bodemo radi poslušat, kakor smo to storili pri Vaši zadnji igri. Poznamo Vas že kot izborno-voditeljico in smo Vam hvaležni, da se poleg svojega mnogega dela kot učiteljica žrtvujete še za našo cerkev. Le tako složno naprej, v slogi je napredek in moč! Poročevalec. Gornje vrstice smo priobčili vsled izrecne prošnje dopisnika. Ker se nadejamo, da bo prišla še cela kopica takih zahval, naj bodo s tem te vrste zahvale enkrat za vseTej zaključene, ker priob-čevanje istih po našem mnenju nima za splošno javnost toliko zanimanja. Kdor je kaj poslal, naj prejeto zahvalo obdrži za se, in naj misli, da je storil dobro delo. Darovi za ranjence in vojne pohabljence za metliški okraj. South Chicago, 111. Spoštovani g. urednik: Ker ste v "Glasilu" že par-krat obelodanili izkaz darov za ranjence ter vojne pohabljence metliškega okraja v stari domovini, blagovolite še priobčiti, da je za ta sklad daroval rojak Anton Pet rich, 11035 So. Michigan Ave znesek — (deset) za kar mu izrekam iskreno zahvalo. Vsega skupaj je bilo v ta na men nabranega $79.70 in odposlanega v stari kraj. A. Jos. Obranovič, nabiralec, 9607 Ave L. So. Chicago, 111. ZAHVALA ZA PREJETI ZA BOJ BLAGA. Sohrat Anton Bonač v Wauke I ganii, 111., je prejel dne 13. t. m. od svoje sestre iz stare domovi--ne nastopno pismo, ali zahvalo za poslani zaboj blaga po U- S. Relief Shipment. Pismo je romalo iz Goričice do Waukegana 19 dni in se glasi takole: V Goričici.25. 3.—1920 Predragi brat! Sprejmi najprisrčnejše pozdrave od nas vseh. Sporočam, ti da smo prejeli poslani zaboj. Tudi se je vse tako izvršilo, kakor si naročil. Dobili so vsak svoj paket, na katere je bil naslovljen. Vsi se najlepše zahvaljujejo. Mati so tudi med ftami primerno razdelili stvari; bilo je nepopisno veselje, marsikomu je zaigrala v očeh solza radosti in hvaležnosti do blagih dobrotnikov, ki ste toliko storili za nas. Najiskre-nejša zahvala tebi preljubi brat za vse, kar si dal in ves tvoj trud; veliko dobrega si storil nam vsem;< kedaj naj ti pover-nemo? posebno materi,' zdaj se revica vsaj nekoliko okrepčajo, tifdi so se dObro oblekli i« abuli, kako so ti hvaležni mi ni mogoče popisati! VSem onim izrekam najiskre-nejšo zahvalo, kateri so kaj dali za nas, ki so seNnas spomnili. Ne moremo se vam dovolj zahvaliti Naj Vam bode vsem skupaj ljubi Bog plačnik; milo nebo naj Vam rosi obilo sreče in blagoslova božjega. Marsikatera goreča moli tev bo našla pot, pred prestol Vsegamogočnega, za Vas, nsmi Ijeni naši dobrotniki v Ameriki. Še enkrat se ti najprisrčnejše-zahvalimo, mati, jaz, sestre in o troci za vso ponAoč, in ti voščimo PRVA VPRIZORITEV 'ČAROVNICE' V CHICAGU. Zadnje (Irataiatično delo pokojnega neumornega samostanskega brata Viktor in Pere-a je bila t ride janska gledal, igra "Čarovnica." — Ne vemo sicer, če so to igro v kaki drugi slovenski naselbini že vprizorili, ali ne? Minulo nedeljo smo videli "Čarovnico" prvič na našem slovenskem odru v Chicagu. Naše vrlo žensko podp. društvo "Marije Pomagaj" št. 78 se je zavzelo za vprizoritev te krasne in tudi težavne dramatične predstave, ter je dovršilo svoj namen minulo nedeljo popoldne in zvečer V slovenski cerkveni dvorani. - . • Izborno izbrani vešči igralci ter igralke, najboljši slovenski dile-tantje pod vodstvom našega znanega režiserja Fr. Mravlja, 16 po številu, so nas pri tem nastopu naravnost razočarali." Ni čuda" torej, da je bila dvorana pri obeh prireditvah zasedena do zadnjega kotička, osobito popoldne. Ne bomo se spuščali v kritiko posameznih igralcev pri tem nastopu, ker ista bi bila odveč. Rečemo samo to, da je društvo Mar. Pom. lahko ponosno na premijero dramskega dela "Čarovnica". — Ista bi se morala vprizarjati tudi na drugih slovenskih odrih širom naše domovine, kajti ta igra je v resnici nekaj posebno lepega. Glavne uloge te vprizoritve so bile tak spretno razdeljene, da bi istih niti v kakem starokraj-skem gledališču boljše izvršiti ne mogli. Čast in priznanje vsem igralcem (kam) ter režiserju! Pri obeh nastopih nas je na odru presenetil prvič v javnosti, šele pred par meseci naš novoustanovljeni moški pevski zbor "Soča." Zapel je nad vse fino svojo pomembno Gregorčičevo himno "Soči.'* — Krasna in času primerna skladba. Kot dodatek smo culi še znano pesem "Domovin®, mili kraj." 18 mož in fantov tega novega pevskega zbora je ta dan pokazalo, kaj zmore ljubezen do naše mile slovenske narodne pesmi. Iskrene čestitke našemu novemu pevskemu zboru "Soči," \ osobito pa njega pevo-vodji Mr. Kovači-ču, organistu pri slov. cerkvi sv. Štefana. Ne bomo vam delali tu velike reklame. Vsakdo, kdor je slišal prvi javni nastop pevsk. zbora "Soče," ta ga bo gotovo ohranil v trajnem spominu. po oceanu, rnefida 'bolj "eik cak" kot.— Kolumbus.' Obiskali smo azorske otoke kakor: otok Hor. ta , St. Miquel. Tersero in ta boljši pa otok .Madeira, kjer je svetovno znano vino, doma "made-rča*n". Za Sv. Miklavža nas je prigun-cala "Roma" v Marseilles na Francoskem, kjer smo si vsi želeli rešenja eden drugega: "Roma", od nas, mi pa %od "Rome", kjer smo prebili marsikatero zabav-ljico francoskih fakinov in tako vživali tako hrano, da je pod vsako kritiko. V Marseillesu smo čakali osen dni, da se nam je odkozal nek piratski, £li kakšen že ruski zlo dej, kateri nas je vlekel prot Dubrovniku. Med potoma bilo s< je na njem treba vaditi na golih tleh spati, katere so bile vSe prej kot oprane ali osnažene; kuhai bil je izmed .potnikov nek Črno goreč ki j? vse drugo znal kol kuhati; ladija natlačena do "zadnjega kotička z ljudmi in prt ljago tako, da se čudim, kake smo to vse prestati zamogli. V Dubrovnik dospevši, pozdra* vil nas je še p^v prijetno dež ir mrzel veter in pa nekaj takih, k ne razločujejo med "mojim" in tvojim. ' Po nataiicni reviziji naših kov čegov in plačilu nebrojnih pri stojbin odpeljal -nas je, sevedf šele čez tri dni, polževski ekspre sni vlak in šele po srečno presta ni Vožnji čez dalmatinsko gorov je, Hercegovino, Bosno, Slavoni jo, Hrvatsko do Zidanega mosta kamor sem došel ravno na Sveti dan, lačen, žejen, umazan, pre hlajen itd. Pojasniti moram pa še poseb no cenjenim rojakom tole: Mr- L' S. v Newyorku z nekim Korakom j v kompaniji agenturo za potnike Da, te bo čimpreje na*zvit. način ogulil* se le pripravi, ker je do sti prebrisan za to, posebno pt te pripravi do tega, da dena? menjaš. Najboljše zdravilo za tie ga agenta je, da se nikdo ne d8 v jet i temu možakarju; če že, misliš potovati v stari kraj, obrni se na poštenega človeka. G. Štrukelj je hodil tudi neda vno tega po Ljubljani ter farba1 ljudi in časopise rpkpč, da jfi la stnik menjalnice in vse sorte jf natvezal v javnost. Kar se pa naše Jugoslavije tiče nje lege in prirodne krasote n možno opisati, ker le tisti vf to kateri pogreša tamkaj naravnih in domačih krasot. K sklepu pozdrave vsem roja^ kom širom Amerike, Vam pa g urednik veselo Veliko noč. Spo ročite tudi Mike Cegaretu poz drav in povejte mu, da tudi tukaj njegove dopise (kateri s( salabolsko redki) v "Glasilu'1 čitam. Dragotin Pas. bivši Amerikanec. TEŽAVNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO. Radeče pri Zidanem mostu, Jugoslavija. Cenjeni g. urednik! Gotovo bo Vas in cenjene bralce "Glasila" zanimalo poročilo, fcako se sedaj potuje v stari traj; in zato hočem v kratkih podatkih svoj potovanje opisati. Dne 11.10.1919 odpeljal sem se iz La Salle, 111., ter došel dne 13. nov, v New York z zavestjo, da bodem čim preje na ladji. Seveda sem brzojavil agentu, da doj-demob pol 8 uri zvečer na centralni kolodvor; vendar sem moral jaz pq noči istega iskati, katerega sem srečno tudi našel v pisarni sedečega in fino smodko pušečega. Popreje bilo je pa potreba, da sem za njegovo brezbrižnost plačal "takslerju" 4 lepe dolarje/ ' Sreča moja, da biva v N. Y. moj svaki kateri me je spravil za časa mojega čakanja na ladjo, pod streho; ter se mi je pri njem godilo izborno. H vala # mu Poznejše dni, capljal .sem od Poncija dt> Pilata, da sem uredi potrebno za na p6t čez Vodo in v tem času so leteli dolarji od me ne, kot jesensko listje. Skobacal sem se dne 18. nov. srečno na ladjo francoske družbe "Fabre Line" "Roma" ter hajd v galop pa kam mislite? v Evropo? Ne! V Providence blizu Bostona, kjer so zopet nalagali tako "nespametno" blago, kot v Nagrade K. S. K. J. NAGRADE V ODRASLEM OD DELKU ZA DRUŠTVA SO : Prva nagrada $25.00 za pri do bitev največ , članov do lr jul 1920. Druga nagrada $15.00; tretja pa $10.00. Imena teh društev bo do vpisana v Zlato knjigo K. S. £ Jednote. Dalje je določena posebna na grada $2.50, ozir. $5.00 za vsake ra člana (ico), ki pridobi tekom leta 5, oziroma 10 novih članov. Nova, ali posebna nagrada* v veljavi od 1. januarja dalje je pa še $1 za vsakega novega člana (ico). Ako dobi torej kak član 5 novih članov, bo prejel od KSKJ $7.50 nagrade v denarju, za 10 pa $15.00, oziroma $1.50 za vsakega. To je že lepa svota, katere Vam ne nudi tudi ne kaka velika angleška podporna organizacija. NAGRADE V MLADINSKEM ODDELKU: Prva nagrada za društvo $15.00 za pridobitev največ člantiv do 1. jul. 1920. Druga $10.00, tretja pa $5.00. Tudi imena teh društev bodo vpisana* Zlato knjigo K. S. K. Jednote. Dalje dobi vsak tajnik krajevnega društva 10c (deset) za vsakega novega člana; najsiže iste sam privede v društvo, ali kdo drugi. Ta nagrada je malo priznanja za delo tajnika, ki ga ima pri poslovanju Mladinskega oddelka. Za vstanovitev novih društev so v veljavi tudi še vse stare nagrade. (Nadaljevanje.) # Kaplan Bezjak, ki ga je poslala cerkvena gosposka za bolezni sta rega župnika na Poljano, je ostal po smrti starčevi na nji kot oskrbnik fare, črez leto je postal župnik. V tem času se je ogledal po fari. Bila je dobra, ljudstvo še v večini nepokvarjeno. Globoke brazde je zarezal prejšnji župnik v prerf dobre Volje s svojo ljubeznijo, in seme, ki ga je sejal, je bilo najboljše, najklenejše. Le enega, tolje spoznal naslednik kmalu, je manjkalo: krepke, neupogljive odločnosti, ki bi zastavila jasno in močno besedo tain, kjer sp je pd-bija ljubeča ob skalo, ki bi pori-vaila z neOmahujočo Inočjo in samozavestjo tam, kjer ljubezen ni mogla siliti pretrdih src na poti za seboj. i Ogledal se je z jasnim in treznim pogledom širom naokoli in je premišljeval in je snoval naklepe. Polagoma je vrgel svoje misli in osiioVše med ljudstvo, brez šuma, kakof mimogrede, da bi ne zdramil oj) nepravem času in bi izzval le odpor. Ker vedel je dobro: kakor bi bilo v nevarnosti življenje in zvipličanje, se drži narod starega, bjbdisi že dobro ali malo mnogim, da stoji le razmišljajoč ob njivi ji sejal je že, ko še večina niti opazila ni, da stoji že na njiv!, jredilmed svežimi razori. |v Zavrtal si je veliko nalogo: vne--a.f vsa srca za resno, neumorno delo, ker izvor in začetek življenja jet delo, in v delu je dopolnjenje življenja. (Pred Vsem je obrnil pogled in 'pozornost na dušo naroda, na sok, ki daje vsemu domu vedno novo moč, vedno spet sveže življenje: nil mladino. i "Kaj posedate po gostilnicah, zjpij^te denar, talente in moč življenja ! Pri meni se zberite v nedeljo popoldne. Ne bo vam dolgočas-aejeniego v krčmah." ilnrglej, toplota besede in sila prepričanja sta privabili takoj ne-katpte; ln resnično, ni jih mučil dolglas one ure, ki sO jih. prebili >b nedeljah v iupnišču. O.domu.in, D.švtjtu je bila govorica največ-\fat.i O vsakdanjem delu so se po-jrazgOvoVili, o vsakodnevnem trudu in' o upanju, ki ga se je jo s tem delom, ga polagajo v to delo in ga «ajei1fsjo spet iz dela. S toplo besedo in s sočutnim srcem se je menil žtipnik z njimi o tem urejenem njihovem delu in jim je pokazal nemirno delo, neumorni trud, brez odpoeitka skoro, zunaj v svetu. Mož foroti možu stoji tam, močnejši proti močnemu.- In za druge se dela tam in se daruje življenje in njega moči; tukaj se trudijo za se, za| svojce, za rodno zemljo. Opešajo tam zunaj moči, in glej, ne ve člbvek, komu jih je daroval, v kaj jiji je zakopal. Tukaj jih zakoplje in za or je v lastno ali vsaj domačo zemljo, ki ga živi navzlic svoji tijdosti in skoposti, ki bo živila tudi5 potomce njegove*, ln manj nevarnosti je ob trudu in žrtvah, ki jih zahteva dom, nego ob delu v tujini.,Zato: zadovoljnost! Zado-vol^nost tudi ob malem in pičlem, ker tujina ne . daje nikakor več, obilne je, a zahteva mnogo več . . . O močeh ljudstva, o duševnih in gmotnih, se je vnel razgovor. In župnik* jim je dokazoval iz življenja in iz knjig, kako trosi naš rod lahkomiselno svoje moči z nepre mišljenim ali vsaj neurejenim življenjem, s pitjem, z lenobo in s slabo porabo časa, z nasprotstvi, s prepiri in s tožbami med sosedi. Velike sile spe in Siva v našem narodu. Le spoznati jih je treba, rabiti jih prav, previdno štediti z njimi. Nova je bila mnoga beseda. Nobene pa ni bilo, ki bi izzivala na odpor. Večina tega je bila znana vsem; le jasnosti ni bilo dovolj do sedaj, v meglo je bilo zavito mno-gokaj. Ker se ni razmišljalo o tem. A ko je posvetila v poltemo luč prepričevalne besede, iz prepriča nja prikipele, je bilo hipoma jasno vse. Neurejenega je bilo mnogo v mislih, urejevala je zdaj premiš Ijena beseda, oprezna, skrbna roka. , In glej, naglo se je množila prva, majhna peščica obiskovalcev popoldnevnih razgovorov. Vedno bilo v fari dvajset, ki bi rekli: "Ni je treba!" Kakor vzbrsti pomladi po toplem, pohlevnem dežju novo zelenje, in se razvija,popje naglo in veselo, in se prikazuje cvetje, ;Uko sc je budilo novo življenje po poljanskih vaseh. Resneje so gledale oči, poselmo mladim, a obenem vesele je, a tudi samozvestno. Resneje, ker so se zavedali jtfsnej^'Življenja in njegovih nalog in zahtev: ni zabava življehje, ni vesel praznjk. Veseleje, ker so poznavali svoje moči in so vedeli, da dosežejo cilje, v večirfi vsaj. Veljalo je poprej marsikomu geslo: živimo danes, današnjemu dnevu, jutrsnji poskrbi za se. A koliko jih je bilo zdaj, ki so poklekali pred lažnjivo to božanstvo? Koliko jih je bilo še, ki so zapijali ob nedeljah na Gornji Poljani ves trud in vse delo tedna in tednov? Resnično, vidno hO se redčile njih vrste. In razen krčmarjev na Gornji Poljani se ni liudoval nihče v vsi fari na to. Ve-, selili pa so se stoteri. Radovale so se duše žen, trpečih poprej ob siro-vosti mož, žalujočih ob pomanjkanju ljubezni in dostikrat še najpotrebnejšega za vsakdanje življenje. Veselila so se srca malih, ki so dobivali jesti in so slišali vsi srečni blažje in prijaznejše besede nego kdaj poprej. Veselili so se oni sami, ki so bili poprej sužnji pitja in strasti, a zdaj prosti in ob tem močni in srečni. Ker iz prostosti so rasle in kipele močnf sile, iz sil veselje do dela, iz dela novo življenje v vsi fari, ker začetek ŽW1 jenja je delo, in delo je. njega dopolnjenje. In življenje brez dela je polovično življenje, je smrt in pogin. In z delom je bil blagoslov nebeški; a blagoslov sta spremljala mir in sreča in sta mu sledila vsepovsodi. Tako je stal mladi duhovnik sredi fare — svetilnik, postavljen na goro, in je svetil daleč na okrog. A tudi ogreval je s svojo svetlobo, oživljal je s svojo lučjo, s svojim življenjem, posvečenim povsem izročenim mu dušam. K njemu je zašel Ivan čestokrat, iešče še nego drugi razen pota Florijana, ki je bil naj go rečne jši apostol načrtov župnikovih in je preživel skoro ves prosti čas ali v župnjšču ali na Dolini ali pri Lojzetu v kavačnici. Na vse te ga Je vezalo dvoje: poznali so tujino in jubili so knjigo. Ker dasi je postal Ivan res sluga zemlje, ni vzra-sel v njo tako globoko, da bi mu umrl povsem spomin na nekdanja eta. In ona ga ni prestala tako s plevelom, da bi ne gledal na nič drugega nego na grudo pred sabo in pod seboj in bi se ne brigal za nič nego za njo. In bilo je dobro za Ivana, da je zahajal pogostoma v župnišče. Zakaj vsakikrat se je vračal iz njega bogatejši, mirnejši, močnejši. Kei mladi duhovnik je bil sam duševno bogat in je imel kaj dati in je dajal in delil rad. Bil ni izmed onih, katerim je alfa in omega: jaz, jazUzmed onih je bil, ki jim je vse: Bog, ljudstvo, domovina! Ni bil izmed onih, ki hočejo le časti in slave in bučeoih hosan, a se branijo križa, ki bi ga naj no^li za narod, prvi pred vsem ljudstvom, v zgled mu in v veliko tolažbo. Izmed onih je bil, ki se ne bojijo in se ne branijo trpljenja, kakor se ga ni branil veliki duhovnik Kristus Gospod. In iz tega je izvirala moč njegove osebnosti, blagoslov njegovih besed in dela njegovega. Tako so pomagali Ivanu mati, knjige in blaga srca, da mu ni klonila duša povsem in mu ni otopela in se mu izsušila ob težkih dneh. Ljubezen je dajala nove moči, ljn-bezen mu je gladila grapavo, ka-menito pot, ljubezen mu je pomagala nositi križ življenja, ih resnično, z večjo iskrenostjo in ra-radostjo, nego ga je pomagal nositi ob žalostnem dnevn Simon iz Cerene . . . reč jih je prihajalo po knjige, po Časopise, po svete. Ustanovili so i hranilnico in posojolnico, in ni jih Tako so hitela leta. A glej, kakšne so bile skrite sanjarije, ki so se budile v srcu Ivanovem ob tihih večerih, v naglo bežečih nočeh, celo sredi dela ob vročih dnevih? Kam so zablodile misli nenadoma, kam je hrepene lo s tako bolno sladkim koprnc-njem češče in češče srce, vse nemirno do zadnjih globočin? ln glej. kaj je povesite oustran ceste. Trati, pogostoma roke sredi ilma in je zasanjarila isto->lno sladke sanje? V cvetoči, krasni de vi sta se razcveteli s Tinko v treh letih, ki sta jih preživeli, Vilma od štirinajstega do sedemnajstega, Tinka od trinajstega do šestnajstega leta, pri teti v mestu. Zdaj sta bili spet doma, v ponos in v upanje pon6snemu, a vendar že preje ponižanetnu domu. Najlepše, najdragocenejše, kar je imel zdaj dom med topoli, sta bila ta biser* i v , . - t- ,'. Ko je delala sama v sobi, šivala, vezala in pletla, včasih tudi v navzočnosti sestrini, so omahnile Vilmi nenadoma roke z delom. Zastrmela je skozi okno. črez dvorišče in preko ceste na Dolino. In glej, kaj ji jc zasevalo tako čudovito hrepeueče krasno deviško oko, kaj ji> je zadrhtel viden nemir na cvetočih licih, in čemu sc ji je izvil poltajen vzdih iz burno se dvigajočih prsi? In kaj je nagnila kodravo glavo povsem k oknu in je pritisnila vroče čelo na steklo? Nemara je upala, da se umiri tako. in si upoknji srca nemir in drhteče koprnenje? In ko je brala včasih, če jo je u-trudilo že delo, in si je hotela malo odpočiti in se razvedriti, knjige, ki jih je dobivala od Ivana — njegova lastnina deloma, deloma izposojene od župnika— kaj se ji je orosilo oko nenadoma sredi branja in je povesila glavo na knjigo in je vzdihnila iz srca glo-bočine? Začutila se je . v takih hipih srečno in blaženo, da bi za-ihtela od sreče in bi plakala ves danfi in nesrečno, trpečo in obupano, da bi legla v grob in bi se ne marala zdramiti vso večnost več, ali le ob dnevu, ko bi ne bilo več nikake zapreke srca hrepenenju, nikake ,o vire več vročim željam ob dnevu, ki bi se izpolnile ob njem vse lepe sanjarije, in bi se pričela nebeška radost, trajajoča od tistega dne do vekomaj. Tako se je spočel o hrepenenje ob uri, ki nista vedela za njo, porodilo se jc ob dnevu določenem jima od vekomaj, ln raslo jc in je postajalo od dne do dne večje, od dne do dne močnejše. In od dne do dne je bilo hujše trpljenje; ker ob uri, ki se rodi ob nji ljubezen, se rodi tudi trpljenje. A na Trati so bili pazni. Oče, zlovoljen bolj in bolj, obupajoč že nad rešitvijo doma, posebno od poroke Petrove sem, udajajoč se iz obupa pijači, je računal v pijanosti in v treznih trenutkih, da opomere morda še Trati, če bogato omoži hčeri. Dobil bi novih zvez; dvignilo bi se zaupanje v njegovo moč in bogastvo. Zato je pazil in čuval. Pazil in čul je tudi Peter. Ne iz ljubezni, iz nasprotstva do sester, ki sta nnrbili s svojim življenjem vedno očitanje, naravnost iz sovraštva do Ivana, ki ga ni maral že izza mladih dni, kakor Železnik ne očeta Ivanovega. "Glej, ta zida iz nič, a zida krepko življenje, iz skope zemlje izsilja premoženje. Ti piješ in spodkopavaš s tem že tako se gu-gajoči dom; ra:i3ipav*j, kjer se kruši že vse samo in razpada v razvaline." Niso bili prijetni taki opomini nikdar mirujoče vesti. Odtod njegov gnev na Dolino, nanovo sezidano iz pogorišča, in na Dolinarja. Tako sta pazila dva in sta čakala ugodne prilike, da zamorita ob žalostnem dnevu dvoje nežnih cvetk, cvetočih in dehtečih na tihem in na skrivnem. Megla je legla zgodaj na vas tisti večer, ko je hitela Vilma naglo, da je ne pogrešijo doma, dol k. potoku. Nemima je čakala dvoje, troje hipov pod vrbami, da ji prinese Ivan knjige, ki jih je obljubil v nedeljo. Prišel je naglo za njo ,točno ob določeni uri; vedel je, da se mudi ljubljeni deklici. "Hvala, I Van." Zahvaljevala je beseda, vdanosti in toplote polna; zahvaljeval je glas, mehak in mil; zahvaljeval je pogled, ljubezniv in ljubeč; za-valjevala je roka, ki je počivala v njegovi in se jc toplo in mehko oklepala njegove. "Ostani še, Vilma." "Ne morem, Ivan. Opazijo doma. Varovati se morava, saj poznaš očeta. Lahko noč, Ivan." 'Komaj se je vrnila, komaj je odložila v naglici in vsa nemirna naglavni robec, jo je poklical oče iz sobe in jc stopal pred njo v pisarno. Ustavil se je sredi pisarne in sc je obrnil k nji, shujšan, postaran in mračen. (Dalje sledi.) 20 glavni -- 22nd Plača, Urednlitvo in Telefon: Canal 2487. Naraininti Za člane, na leto.......... Za nečlane -......•»•••►•«. Za inozemstvo.......... • ............. S0»p6 ............. I **' ..............2.00 OFFICIAL ORGAN f'^^fV GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION UNITED STATES OF AKERTCAI HM Issued every Wednesday. Owned by the Grand Cartiiolian Slovemaii Catholic Union of tl>« Unit*« States of America. •• ' ■" OFFICE: ; ; 1951 West 22nd Place, v Phone: Canal 24f^T. CHICAGO, ILL, Subscription price: _ ; For Members, per year. ........«,....••••••»•••••• For Nonmembers ............................... For Foreign Countries.., ........................ ■ 2 00 ------- , ■ 1 L V-■ , ■',' - - .....1 -» -1-------- . ■■ill . mi v Ameriki. na prihodnji konvenciji bi se to uresničilo, bi bilo na —. Torej na noge, da doseže- orgamzacij in izgubo. , Danasa podporna organizacija ne bo vsled tega trpela kake škode, naznanja s temI podpisano n pravništvo, - da bomo počenši * _____________>lavo. E- den med prvimi se imenuje Štefan Kuezmie, ki je kot luteranski duhovnik v Šurdu v sedemnajstem stoletju prestavil, sv. pismo nove zaveze na slovenski jezik; za njim je nastopil Mikloš Kiizmio, župnik V apvilovi Številki mesečnika "Tke Fraternal Monitor" čitamo mi prvi strani zanimivo poročilo, kako so razne podporne ali bratske oigyni/.acije ]Unsko leto napredovale v Združenih državah In Kanadi. Ozuačem strokovni list pravi, da. naj bi vsakdo znklieal trikratno 15. majem t. 1. povišali naročnin dekan pri Sv. Benedikta, daije nino za nečlane kakor sledi: .. župnik Josip Košir. roj. leta 1788. v Belantincih in še več drugih. \ novejšem easu si je stekel na narodnem polju obilo zaslug zlasti župnik .Jožef Klekl v Črenšoveih kol izdajatelj tednika "Novine", ki so štele v zadnjem času soraz- Za Ameriko, letno . $2,00 za pol leta $100 za inozemstvo letno $3.00 i za pbl leta aP/U O&!$L0O *1 slavo**'fraterijaliziifa* ker tako lepo napreduje in ker je dosegel bašj Naročnina za čiafc*. K. S. K. lota 1010 svoj vrhovni rekord. : Minolo }.a varoval ntrskoai oddelku. Do tega je ljudstvo prilepi saditvi jubilejne konvencije leta 1920." Skušali bomo pred vsem , ^ Mm izkii5nja StoviinUl smrtnih g|u*ajov lIlinulc infjuon<.e \10_ izboljšati naša dosedanja, že stara pravila, ki so zal -se vedno zero po- ^ovCK.t s" m»njk)jiva. Dalje bo važna naloga delegatov te konvencije," način,'da dospe tudi razred "A" enkrat do solventnosti pride na dnevni red pred konvenčno nih točk. 1 zbornico še dosti 1., velja ista še po starem, ali $1. |madžarskem pravopisu, v zad-lumredek Ta 50 letn0; za Jugoslavijo pa $2.;injem času pa so bile sprejelo slo- ^^^^^^^^^J*«- knjigo so Ido S. za letom romale v Prekmurje. vsle.il influence $131,000.000 (stotrideset cn milijon) smrtninske pod- je°noies. *? ^J?^1?^11 ^ ki W \a pore; število posmrtnin vsled influence za leto 1919 je bilo pa prime- 111 ^jcenejsi slovenski tedidk. dol Slovenije z nami/ pa je Odo le * ■ ■ • J ' 1,1 UPKAVNTŠTVO malo. Tudi drugače nismo velika GLASILA K. S. K. JEDNOTE.' storili za medsebojno spoznava- _________nje: tupatam je prinesel kak ! dnevnik članek ali kaj enakega iz Prek mu rja, tupatam se je eilen v v -v t ali drug navdušen narodnjak ]>o- Zadnje.dni smo prejeli od vee preko }\nro da sc j(. pri naročnikov v Forest City, Pa. pri- j znan<,ih in prijateljih prepričal, tožbo, da. d<»set.ckmurski Slovenec kljub velikonočne ali 13 številk* maaž«rskim birieun še vedno sila". Kaj jo bilo temu vzrok silj^.j moglo tolmačiti, j Ako ^gledamo zemljevid prek-pošiljatev kot obi- mursko?n slovenstva skoraj da ne asuo oddana na po- naili0. >1aažarski šovinizem je'" bil l-azprcdel nad pokrajino kakoi nje Pred XIV. konvencijo K. S. K. J. Še dobrih 15 tednov, ali ne še cele 4 mesece in naša XIV. (jubilejna; konvencija bo otvorjena v Jolietu, rojstnem kraju K. S. K. J. Nikakor ne dvomimo, da ne bo to ena izmed najvažnejših in ' dovinskih konvencij, kar jih pomni zgodovina naSe podporne organi- nui.u;7povzVo6ilaTiiznim .......... _ __ zaeije. To povdarjamo ne samo zoziyom na minul, srebrnilik. K »a izmed teh jo bila oblastvena prepoved zborovanja, "katera je| Ustlliea UPraVmSt\a. o' plu' ŽC knnecm Januarja preklicana. Kmalu zatem so je pričelo s p lomijo . rr«!-niono-silo, da se zamujeno popravi, oziroma nadomesti: in tako so ,'cneiji no pr;-iio \ podporne organizacije celo preostalo le^o dosti posla pri spreje- 1'oleg toga je dosti vojakov obnovilo zavarova- ne jo uie, *j)ii č ]»a celokupnemu članstvu koristijo? Koiistili na- ravno umestni nasveti, ne pa slabi, čeravno tudi ni rt zlato kar sc sveti. ------Večina razsodnih, delegatov bo iz teh razmotrivnnj gotovo posnela le dobre stvari; o dvomljivih se bo na konvenciji razpravljalo. kjer bo razsodna večina zmagala; o naravnost slabih nasvetjh pa sploh ne govorimo, ker je pravična, umestna ter dobra stvar zmagovalka nad slabo. , , • \ . !k Ako so bodo člani(iee) naše K. Si K. J. še vnaprej tako vrlo •zaui-n.ali za bližajočo so konvencijo, bomo do tedaj lahko še priobčili kakih HO do 70 razprav na podlagi dosedanjega poprečnega števila. Naša žc- -! torej odposlan v dne 20. t."m. D iMMul redpih uktivniii vaiovanih) članov. 003,7;")! družabnih in 129.17.0 oUOk (Člapov Mlodiifikega oddelka).. , Zanimivo so t ud i* številke, ki nam predočujejo skupno vrednost mejo Forest City šo le l)r' Slovenski (Toriei ali pri Zcn-kovcih. K main pridemo do ne-. ---k da nje ga Hidckuta, dane.i se ti že Prekmuije in Prekmofrci. so ^ ,1>vo in dcsn]0 1K)VSOd te po- ----zdravljajo . kakor stan znanei Te večjih podpornih organizacijah potovanja v domačo hišo. l»rat, vijo prijazne vinske gorice kakor . - . - .-"rtovtfo 494 novih kra.in nili društev. Tudi tn štrviln i* mvn1' - er.ti zmožnega v dopisovanju, naj se glavnega zborovanja. Osobito vabimo in prosimo uradnike krajcviiib Orjejo z večjimi. Ija da bi bilo število istih najmanj,še 100; ali da bi imeli za sle-herro izdajo po celo stran,Xtudi dve) ufnestnih laziuotrivanj/Na itoge L torej cenjeni člani in elai.iee! Vsako društ.vo. vsak po^imcznik, ki se j a ^novi^ 494 novih krajanih društev. Tudi to število je povoljno, ';kč ga dolga, dolga leta nis^ vi-Jn jih komaj zapustil v Slovenskih zglasi. Se h> tednov imamo; do j- akir|jamfelittio, da selaaiijša/ali Md j slabotna društva kaj rada zdru-'doli, komaj'nam je še .malo ftbra* i Ooricah. Dalje proti severu sv. • - v spominu, velika razdalja nas je'Jurij, (lornja Lendava vasmi razne nasvete in odgovore pri razinotrivahju. rala sledit i še druga; predj sdn pa večje naselbine- z iiinog'iui U/ajcV:' kottVem Tem društvom bi mo . ^k^uo \uxmoženjč ali imetje teh podpornih, organizacij je znašalo | ko, stisnemo si roke. povemo si i Madžar ji, aH naj l»cdo pristni Šte- lofa 1919 $-.185,586,444, ali za $12,560,2.77 več kot leto nazaj, -voje doživljajo, radi vožnih i»i potnih stroškov delegatov.- t - - Krajevna društva bi morala že sedaj delovati na to, da bodo zanesljivo poslala svojega delegata ali svoje delegate na XIV: konvencijo. (.'lavna stvar pri tem jo blagajna. V kolikor nam znano, plačujejo stroške delegatov nekatera društva iz blagajne, druga pa sko-lektaj:' od članov potrebno svoto. kar je sicer o4>oje umestno, So tudi častne izjeme, da gre kak boli premožen delegat na svoje lastne sten-ške kov zastopnik društva na-konvencijo; teh je pa žal Imlj pičlo število. - ' tf • Seveda je lahka stvar za društvo, ki premore po vee tisoč dolarji v premoženja in šteje po več sto*clauov — poslati delegata ;rdrugače j« za bolj revna in mala društva, ki -nimajo niti za bolniško pokoro dovolj dolarjev v blagajni. Kako bi se dalo to pereče,^raŠaiij^T$8tif PosluSajte naš nasvet! ' : ške V mnogih naselbinah prirejajo društva zadnji čas razne gledali* iffie. ker s pksnimi veselicami brez prave pijače ni dosti uspeha. temi,i »Sf.CMCtics" velja ŠJ.OO; knjižice -The (Consolidated Chart of iih-rtraneo_ Organizations" 1}H . Namea se proti predplačilu pri: . he Maternal Monitor, Trust Ro^hotiJor, N. V. Tajnilvom in drugim ura,dnikom^jinšilv krajevnih društev, ki nmo- mu ga bo uredništvo "(M^ila" m»• j. dobro obnesla. " / v ■ ^ "" urom udeležbe. ;t 1915 se je pri-jčrilo lepo število^ najročnikov-nečlanov ker se jim je "Glasilo" dcrpadlo 'in ker je bilo tudi v re* sniei po ceni. Dobivali so prva 3 n • - , . ; • .. ^ . ^ ' V jl«ta naš tednfic nai 8 stranrti v Drugi nas nasvet je, da naj bj taka društva pri sejali meseca 16 kolonah samo za An Hnlar ihko si društvo pri tem pomaga na način, da na vsaki seji kako primerno stvar razpeea na licitaciji (škatljo smodk,'ali kaj sličnega). S tem smo navedli par slučajev, katere priporočamo takim krajev-drušivom, ki že sedaj dvomijo in omahuieio. da ne bodo zamotHa mm sedaj dvomijo in omahujejo, da ne bodo zamogla poslati delegata na prihodnjo konvencijo. Poskusite enega izmed gori navedenih načinov, saj še ni prepozno. Govorite o tem že n?t ptihoclnji ntrsečni seji in izvolile v to svrho poseben pripravljalni odbor, ki bo imel v ■ »skrbi, da se stvar izvrši. • inozemstvo je sprva znašala $1.50, zadnja 3 leta pa {If; Hvaležni smo vsem cen j, naročnikom nečlanom, da so staJi zvesti od In le več; število se od dne do dne onih t Jugoslaviji, smo, da je že gra narončika baš "Glasilo" pri-vedlo do tega, da spada danes pod okrilje naše dične Jednote. 4, •• , ; t Nihče ne more trditi, da ni danes 'Glasilo K. S. K. Jednote' NAJVEČJI in tudi NAJCENEJŠI ameriški slovenski tednik.. Ako ste zasledovali zadnji čas naše druge ilste, ste uvideH, da so le-ti že po večkrat povišali na-ročimio, ker so bili v to prisil je ni. Tiskarsko delo, materijal, o iobito papir se je zadnji čas tako podražil, kot še nikdar prej; nihče ne more daiati kake stvari v lastno izgubo. križe \ felsdopf ali Istvnufalva. Prcilno zapustimo revne, pa to-jliko bolj prijazne in post reži ji ve prekmursko/Joričano, obiščimo šc Monoštcr • (Št. (iothard) ali pa r,c I\)lince (Dolany). Tukaj bi nam znali sivi starčki ali zgovorne star-ime samo pove, ke povedati kaj o narodnem žup- to pokrajina ob stari kakor jih je :;voj- skoogrski meji med Muro!fast^ot mlade dečke in deklice po-Pokrajina ima mnogo u6cval v domačem golku. Nato jo s ličnost i s pokrajino tostran Mu*! krencmo l>ro1i Sv- Beneditku in se rc: tu prostrane ravnine, poseja- i POVJ!Pnemo na krasen holm, na ne s prijaznimi prleškimi vasica- ka,a <,orkov. da po-mi, zeleni travniki, rumena žitna! davimo preko Radgone štajer-polja, proti jugozapadu vinorod-'Hke Goriee in mursko polje. Pod ne Slovenske Gorice, tam,fonstran j j® imel znanei' Miklos Muro, isto: širna ravan, v ozadju sv°i° župniŠČo, kjer je po nizki griči. Mogočna veriga Alp,! naro<'i,u »somljoteljskega vladika ki se vleče od ^Sredozemskega ^ovenske knjige. Pičlo urico morja preko Švice in Nemške A v- ^»edikta pridemo v rav- strijo, se izgubila tu v ogrski ni- nino 111 l,ato v Martijance, žini, " potem ko smo^nekoliko vstran na m , ii,,- i desni pustili vasico Sebcborec. Iz lu sostanovah od nekdajnasiMartia-l|lwv so slovenski dedje m pradedje. Izpo-, VHM)žju prekmurskih ^ ppoti VJse Bogoji in Piloveem; da nismo bili m , , , , ... ,, ,.,ravno v Goricah, napravil bi kra- ve. To ekom stoletij so podlegli, tpk |2prchod v nukovuico< ki lcži po eni stran, Germanom po dru- pod 270 m >isokim Breznovim bre-gim Madzarjem, tako da znaša; lako' danes njihovo število komaj tisoč. . r ijčotka svoje naselitve še vse proti severu in vzhodu do Dona pa uberimo poljsko st0| stezo do roko Lendave in pustimo na desni Ivance, na levi Strelovee. Ker je vsled neznosne draginje tudi tiskanje in izdaja našega lista urizadeta, ker so ti stroški poskočili skoraj za 100 od. stot.. ttrdi nam ne bo več mogoče pošiljali Msta narcčnikom-nečla-. nom po stari ceni. En sam iztis - 'Glasila' nas danes velja 2.16 Kakor so pa Koroškem in Sta-j Zopet na cesti prispemo čez most jerskeni Nemci polagoma priti- v Renkovce in Tornišče; nato skali narodno mejo s nasilnim po-1 obrnemo zopet proti zapadu v nemeevanjem Slovept'Cv,proti src-;Gauča-ne in dalje proti jugozapa-dišcu Slovenije, tak^so nasilno du v Belatince, ki so nam ^ani potujcevali Mac^žarji f^ovenec on- kot ena narodno najzavednejših * j št nuj Mure. Prekmurei so bili pri prekmurskih vasi. Že decembra "tem potujčevuhju ^xt^sialih po j lailj&ega lota so bili sprejeli Bc-Nemcih ogroženih rojakov v toli- latinei našo vojsko na zelo svečan ko,viur slabšem,iker. jih je ločila od načiii, prepričani smo, da se je skupnega narodnega telesa bivša enako zgodilo tudi sedaj, sedaj, ko držnvnn m^in i„kn ,u bili, j Se nam ni treba več bati, da bomo državna meja, tako da smo skoraj brez slehernega stika z njimi, kakor smo bili brez • stika z benečanskimi Slovenci. Da so se ti zadnji ostanki naroda v Prek-murju ohranili, imamo se zahva- morali šc kedaj ta biser naše do-omviue zapustiti. Okoli Belatin-cev leže vasice Mclinci, lžekovca, Dokležovje, Bratonci, Lipovci; k kupni j i Tornišče spadajo Brezovi- ------- Jednota 8807 MAHTJA ČLAJICIL članica dr. Mar^e Magdalene 102, Pitts **irgh. PfcMlpfirarta i9^.^pravi&iia do podp $50.00 ♦Toilet, lil., 23. aj^ff ; , JOSIP ZALAR, glavni tajnik. dveh srednjih potniki in srbski vojaki, na dveh zadnjih slovenski vojaki in mladi fantje v eivilu. Ti so se peljali v Ljubljano, kakor V Zalogu V k upe ju pa Tn ta smrad še vedno — leta in JO -mescev. Starost prihodnjega O lavni predsednik: Joseph itf/Chicago St., .Toliet, 111 I. podpredsednik: Math. Jerman, 3«! JfitfHfcrfn St:, PuebloiColo. Pesem slovenska, glaseča Korotanu — kdaj poprej se stranišču dišeče), jaz pa sem se- —«n r» %™ AO A5 Al a'i'pv^V ' '1 -v« „ , rPragersko„ je bil nabito poln. Ko- sem pomišljal / zadovoljstvo«, ,a20 n A HI JAKA MALKMt 11, članica dr. ^.Barbare 92; Pitts- maj sem še dobil sedež v velikem! ker Hrtanovlj^na v Jolietu, 111., da« 2. aprila 1894. Inkorporiraaa v Jolletn, drla vi Illinois, dne 12. januarja, 1898 > OI.AVKT URAD: JOLIET. tIX ^ TalefoD 1048. ' # 0ft*3i ovj..- »:»•-• i ivsi od ustanovitve do h apriJai*920 skupna izplačana podpora / M $li742,294.36.^ n--?'. •'••♦•ri-^f... -J , , MLADINSKI ODDELEK. Zapowdna si. 77. (1920.-6.) ANA ORACAN, stara l> let, (i mesecev in 5 dni, članica dr. II. podpredsednik: Frank Opeka,. Aw., North Chicago, 111. Jtfliet, 1H, Glavni tajnik: Jqiip ^alar^ 1004 N. Chicago Glavni blagajnik: John Orahek, 1012 fftl, Jolfet I1L Duhovni v Geo. Flajnik, 4413 Butler St^ Pittsburgh, Pa. ' Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, I1L 1 PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt BC, New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave.,K E., Cleveland. Ohio. * ♦ Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. 1 u -n-r nil u ; .. , f t -- i—■--------» vcuawu i B« se je poprej vsak hip slišalo iz burgh. Pa., operirana 14. jan. 1920. Opravilna do podp. 1920. leupeju. Na dveh klopeh pri vhodu toe gnojnice: "Za kogar ta ni. ------— — so sedeli sami mestni ljudje, na|naj ga vrže skozi okno." se je govno izkidalo. je pustilo svoj smrad. me duši in preganja - smrad slovenske ]>osl- sem sj^znal, iz govorjenja, iz Ve-j rovelosti. likovca v Ljubljano, da so dobili j Ko sem si v Ljubljani vzel svoje drugi dan odpu^tnje*,. , reči s police, za hip sem pomagal l>a nas Pragersfcega do Zi- še tisti mladi dami pri njeni prt-nnrfiim^ii ijajH, sem segel po palici, ki sem jo bil pravkar prislonil v kot ob oknu. A je ze ni bilo več! Bila je krasna železna palica z niklastim držajem. vredna zdaj nekaj sto kron. Žal mi jc bilo za njo tem bolj, ker je bila darilo dragega prijatelja frančiškana f^. Kornelija- . Sicer'pa motamo biti veseli, če nam ne pokradejo na naših želez- .ii.-^x u i, w lUU^CUCV 1H; >J (lili, CiajUCa (lr SV t> • iti , . Ilokn 13,'AU^W. P« , umrla 31. marca 1920. Vzrok smrtV", " l,k,-vovU.,,.i(. u,,;:,,„,. Pristopila 1. juniji 191«. DilJ SLSTri S?!?,S*4 talin obmetaval s takimi grdobija-nii, da bi sc lporuli ves drugi dan OprHvičona do.posmrtninc «900.00. kateri znesek je bil pok-itnU; 7? • uruP , sta rišem nakazan dne 21. aprila 1920. ' U ^ ' ^ ! Joliet," 111., 23; aprila J920, ' i!«* In ne da^b, govonl le to- 1 varnem na tistih dveh klopeh. Ne, \vtš kupe je pre kričal, prekričal JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Ksaver Meško: • ,■ Domovina. namenoma. Neliijtrati so posku- Kako ne bi ljubil človek zdaj naše domovine, kako jc ne hi bil v spec vesel? vstane človek od težke bolezni, ko je gledal nebo božje le skozi okno, ko je lovil in božal s pogledom žejnim solnca lepote in to- vratini pa je vpil ' Peljali smo se proti Šiški, kar sili na klopeh ftb u'vhoHh — tudi pribeži iz sosednjega kupeja-žen-jmlad podčasnik, menda aoričan, ska srednjih let ter prične pljuvati je sedel tam — glasen razgovor, da _______,____________________ in vpi|i: "Pfuj, take svinje pa še se ne bi slišale svinjarije dotične-j nicah hlač in sukenj s telesa, ali ne vse življenje nisem videla in slišar- ga kidalca gnoja. Vse zaman! ukradejo nas samih .. . ]a." —''Kateri pa je ?M se oglase ^pravil se je na polico za prtljago * * • ženske iz vseh kotov: — <4Ta iii Jn je od tain brizgal svojo gnojni- Ta bajeslovna posirovelost je ta." — "Ta? Saj je oženjen." — ,eo na nas. ena boli, ki me pečejo noč in dan. Divjak je hotel za njo V naš kupe,! Ko sem vstopil, jc najprej zapel Druga je, da hočejo gotovi lju-a je z vso silo tiščala vrata. Za Marijino pesem: "Marija jc žalo-jdje zadušiti našo svobodo, konuti Cc sem ože- &tna ..." Xa to je vzel v roke da seje rodila, prav kakor Herokl UREDNIK " Ivan Zupan, 1951 W. 22H&' K. 8. K. JEDNOTE": fcfce,1. Chicago, 111. tt!efakovci. Krog, Tišina. ' Otrog njih je večje število manjših vasic in sel. Največji kraj iz središče že rečeno, jc v Murski Soboti tudi nekaj kalvinecv- in grško-pravo-slavnih. • ' plote, slednji solneen žarek, ki je njen, imam še več pravice do te- Ust, menda "Jugoslavijo", se po- novorojeno božje Dete. Uvesti ho-prišel skozi okno v bolniško sobico: ga." In klafal je kar na debelo križal in pričel s svečanim tonom: čejo v državo pqjicijski režim, i v. vas, in je, kadar so se žarki spet dalje, j"ZaslišHc' sv. evangelij . . ." Po- hujši in grši, kot je bil v Avstriji, brezpraven in ca, dr. Pazma-grebn nam da z leto dni so jih najhujši izrazi: "Se smrt imeli v ječi, ne da bi jih bili posta-še nisem videl. " bom s.... .1!" in pri najgrših kla- vili pred sodišče. To je za pravno A zdaj — vsa banda čez me! — iarijah ironična opomba: "Kaj bo državo sramota, ki bi se morali "Ta Nemce hvali! Neinčur je!"— le Bog k temu rekel?" na kar mu dvigniti proti nji vsi, ki imajo le Sirovin« iz sosednega* knpeja je s je nek tovarišev pripomnil: "Ali še malo čuta za pravičnost. In cia silo vlomil vrata in vpil: "Kje jc še varuješ vanj? Saj ga ni!" so celo v Sloveniji la sirovi udarec listi, ki pravi, da'smt> Slovenci Nisem prišel iz začudenja nad i v 1®*® Pr^vice odobravali, priča,^a najslabši ljudje?" — "Jaz. & ta- strašno propalostjo, ki sem jo mo- Je Pravni čut tudi pri na* zelo na-ko govorite, smo." Zdaj l)i ga ra| poslušati in zmenoj ves kupe_| Šrnit- Ce so dokazi za krivdo Rana j bili slišali! Vpil je Sedaj, ko je padel med nami in drznih potez gor, blesti čili v Svo-slovenskega Premurja pa je mesto Prekmurjeni kitajski zid v obliki jih snežnobelili zimskih plafeeih, Sobota (MuraszombatMesto šte- j madžarske meje. bo treba poslati katerih še niso. slekle in jih men-je okoli 2800 prebivalcev, med ka- j v Prekmurjc se druge vojnike, da ne marajo luna hi — kako se teriini jc nad eno petino prote- duševne borce, da z uma svitlim jih ne bi veselil ? Ko govorite, smo." _ Zdaj hi ga Pal poslušati in zmenoj ves kupe ' • k . M '"o'-j0- I HJ S'!U° lU,r me^m Proženoi° ostanke rde-j Kako se ne bi veselil, ko slišim «aj »>ili slišali! Vpi) je — navse- takoj se jc lotil s svojim gnojnim dičevo in tovarišev, pred sodnike JO, Kaivio /Mto\, nekaj kal- (xega klativiteštva. Treba bo tudi sinka organistovega, sedemletnega! -'^»ilaj mil je že žganje kar sršelc jezikom tudi vsake ženske, ki je 2 niimi! tch dokazov ni, nima kl'r %MMi' premagati še drugo, naravno me- mojega nvinistrantka Nandela, ka- ki nas loči: da postane Murska ko peva, stopajoč p« hribu doli \ sta si vedno bila brat in sestra in pa ho
  • osta — vpil je kakor obseden, njegovim podlostim smejala — ne- nasilnost zgodi meni in vsakemu \e/e I rekmurje na avstrijsko da postane narod toinostran j movina " Komaj »f. i da se mu ie alas kar lomil in mu r^tnti i^^nm in lov, detektivov, agentov provoka- terjev! Hudo je, če človek tudi v NAZNANILO ASESMENTA ŠT. 5—20 ZA MESEC MAJ 1920. Imena umrlih članov in članic. Zaporedna številka smrtnega slučaja leta 1920: bo iz tega človeka, če je že v tako misli pri nas vsak lump, ki mladih letih tako nev«-rjctno be si, simbol naše prostosti. J k nosil po svetu malo puško ah pa kvarjen?" Še bolj se mi je smilila 8™J>odm Jugoslaviji nikoli ni vaje u^di ni. in jc, tar 65 let, clan društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., until 22.. februarja 1920. Vzrok smrti: Influenca-pljuč-nica. Zavavoyim za Pristopil k Jednoti 30. aprila 1898. i;. 43, ' ' • . 34. 422H ALOJZIJA KRKMŽAR. stara 45 let, članica dr. sv. Roka 132, Kn ntvnac. Ka^h.^ umrla 21. marca 1920. Vzrok smrti: Srčna > \ / :i. Zavarovana za $500.00. Pristbpila k Jednoti 22. sep^ temhra.l909i K. >34. , .' o.^aloq «' • ' • Zdi se mi, da sipo vsi vstajj. o<.( dolge, (lolge, težke Jiol^wi. Že ko sodili ncprijatciji, in mi sami srno bili skoro že zastrupljeni z mislijo, da smo bolni,, .wrt. Ta ^rlej, zavel je "čez deželo dih svob^c, ju | . Kaj naj bi bil pripovedoval pi- mo ^ledaS (jije easa, sem grd ka-zgenili smo sc, ka^orda.nas*-jc fo-vjau^mu žganjarju, da sem Se bil z k^r satan." To je povedal po res-pli dih predramil,, ,iz , dremavice. i Nemci že, ko jc on morda še komaj njej jn j)vaviei. Siij je ves v obla-Dvigiiiii; iztegnili, prcizkusilv smo kaj slišal, da nekje Nemci živijo — Mi sajnnovi, kar mora karati tudi v verige snžnosti,vk^yane ud^ pa bil se kajpada drugače nego ti na- viailw Morda je bil tudi žga- ..... smo senilno začudili:. "Čudo bo- j ši pretepači, ki so jih gotovi ljudje nj.n. Vs;jk hip je za(V, srediiJ.^ Korosoc Je ustreljen. In biec-?jc, saj srno kiepki, mla- krstik za junake. Kaj naj bi ga bil ,kvanl kako se bo na zidanem mo- VU'"eJaru° li!" ' ^ prepričeval, da sem storil za Jugo- stn ž' nill ~ ^ ponedeljek. — A danes • . .. v , . v | stn zganja napil. Ri i,, , " hrvatski gospod srednjih let. Pa pravi: " "Vclcčastni. »te li slišaii najnovejše?" — "Kaj?" — "V Beogrmlu so v parlamentu pucali. žiyi». zdaj • zavest slavijo najbrže malo Več nego on. Da sem bil. in resnično ne zaradi ljubezni do Nemcev, v ječi in se- M §irom dežele mladosti, zdravja i« moči. Da nam je le ne bi omajali in zamorili orni, ki so pred vsem poklicani, da skr- idemnajst mesecev kdnfiniran V be za življenje in :;a mladostno ve.;najbolj odsvetnih koroških selili in selje v državi! — sem bil pri tem morda večkrat la- Kakor nikoli do r.daj, hcn* ve:H r'en 011 v Kaj naj bi bil svoje domovine in kakor nikoli do^ovoril' ko Pa se,n Wl v največji zdaj sem jc žalosten. Kakor nikoli nevarnosti, da začutim v prihod-do zrla j sem ponosen nanjo, in ka-!u-»em hil)u njegovo gorjacc^na gla- kor nikoli do zdaj, me je sram; vi/v S('(lel si('er v kupeju tudi o-, — - rožnik, ki se pa za stvar ni zme- To pa je ena tistih sramot, ki mc nil ,bi me bila handa pol)i]a> })i Mogoče bi kajpada bilo. da bi g. dr. Korošec v Beogradu it- ; je petek. Bi vendar že vedeli." — ln kaj si morajo misliti ljudje, "Ali niste opazili, da so vsi listi ako poslušajo pogovore takihlcjpod vojaško cenzuro?" — "A ven-fantinov? Da je vse njih delovanje dar — na Koroškem, da ženske zapeliu-jfjo — katere se pečajo z ekse:*-njavji. kaki sen je bil ta, tistih pač ni treba -zapeljevati" - in da ^,misliti na brata Milanovega. Kralj zoper oficirje p#untajo. An na lju- mian j. jnn 1920. Opravičen do podpore $50.00. 2D. ^ FRANK BLATNIK, član dr. sv. Cirila in Metoda 59, Evcleth, Minn., operiran 9. jan. J180, Opravičen do podpore $50.00. menda še ne dVhjset let stara, ki Izmed mnogiH^lti^v; ki. seip dni ■ duhovniki že "nckajkrati: je morala tudi Tsb pot požirati jih doživel zadnje čase, ljaj nave- "Mnogo se voziš po svetu, daj si smrad iz tiste vojaške kloake: ' oskrbeti civilno obleko." — Morda "Brate, šuti! Nismo muškarci sa- W'A \o\>»SKL. Hiira 31 let. članica dr. Marije Pomagaj« 147f • V sredo. 20. januarja sem se pe- bi bilo res udobnejše. A prvič: o- mi, ima i boljogft'sVeta ovdje. Sala Pankine-Pa.,- nmrla' 24V mar. smrti: Stena bolezen. ljai z jutranjim ^vfakom z Brozij' misliti si zdaj ilovo obleko, niso to ne kažem niš«. A to , svu put, oziroma iz Radovljici ^iubliano. mačje solze! Drugič: ne bi imeli to ni je više šala." Ko je hotel oni V Škofji Loki m'6nda je vstopilo rad, da bi se komurkoli zdelo, da nadaljevati in je ponujal Srbu več potnikov, faAtHvfinladih mož, se hočem skrivati. Dvaindvajseto svojo sestro,je menil Srb z gla- - - — obleko in som, ki-je pričal, da bi izvršil, kar -ne bi verjel, da je naš narod*.ki k takim grdoliijam tudi duhovniki Malo pred Zidanim mostom pa življenju že preveč prevar, p: evee smo ga vedno slavili pml tujci; molčali, bo res "prišla vera dol".jsc oglasi mlad srbski vojak tik bridkosti. Ponavljal sem vedno ie: mene — morda je čutil, da sedim "Krasno državo bi lahko imeli mi na oglju, njemu nasproti pa je sc- Jugoslovani, i po- Položiti predpisane priseg«- In žrtvah drugih pridobili, m ekspozitura in finančna straža. to bodete zapravili, če se ne po-Zlasti bo treba kontrole poleli, i boljšate. » ko se bo pasla živina, katero* b vsem drugem ne poroČ svojo trdovratno trmo dntivo rax bodo ^ Uudi na patruljo. vo, da njegove stranke prisega tudi pri1 obmejnih trgali in pokopali." marca smo položili k večnemu Spati ne morem čestokrat poiio-1počitku^ tukajšnjega pomnika či od samih skrbi. Ta bodemoJosiPa fivca. Pokojnik je bil morali res nazaj v tuje službe, pod znamenita pojava, poznan široko Iz Skopega. V ponedeljek, 8. |»e ovira, ker jo smatra za golo sovražnikov bič, ki smo se ga komaj rešili?" Neprestano moram misliti n& nesrečno Poljsko. To, tako slavno in mogočno nekoč, so formalnost. Pred prehodom na dnevni red. verifikacije mandatom, je zastopnik Krešič( demokrat) v astri izjavi protestiral proti zopetnemu pojavu izdajal-vski dolini. Živčevji hiš« v Skn- *ke iVankovske stranke v politiČ-pem je na velikem slovesu oddav-1 nem javnem življenju. Cela zborna. Pokojnik je bil razumen g©.jaica, zlasti pa demokrati in ko- Bii 'niunisti so burno odobravali. Ko o vsem Krasu, po Goriški in vi- oeam ni- konzumnih Iče^ar, ker imamo vsak dan več. društvih, ker *e tudi jkhI njiho- dokazov, da Vam ni prav ni* mar vo firmo mnogo iztihotapi. Teuinjza naše gorje, škodljivemu početju je trrba na- Sprejmi prisrčne vprašanje detektivi pa so natanko rtse pobra li. In ravno ti izrezki bi mi skoro spletli vrv! In slednjo sliko so od-meknili od stene, vsako zadaj natanko pretipali, ali ne bi bilo kje kaj skritega.44 Ogabni lovski psi!" »em si govoril ves čas, kar sem mo-ral molče gledati njih početje. Če čutim zdaj do detektivov vso kaj drugega kot ljubezen in spoštovanje, kdo se bo čudil ? Če grem n. pr. v Mari!x>ru v .Jugoslaviji s postaje v mesto, pa vidim pri vhodu najmanj tri detek-; jem, v ječi! tive, ki se prerekajo tam zaradi legitimacij s kmetskimi ženicami. — krivieniki in goljufi imajo itak legitimacijo v vsakem žepu — kako naj bom take svobodne Jugoslavije vesel f Posebne vrste misli mi vstajajo v srcu, a ne ravno liu-morne. Morda pa res humorne, a to je tisti humor in sarkazem, ki | či v gorah v stari mizarski delav- j trž&ških Slovencev, in ki je bil niei in po galerijah burno cgoi | tudi nekaj časa zastopnik trža- j^euje. Od vseh strani so leteli na ške okdice v tržaškem mestnem frankovce vzkliki: izdajalci, špi- joni, avstrijakanti itd. Zastopnik Glavač (komunist) je planil k dr. Prebegu, mu strgal koncept iz: ;jave, ga raztrgal na drobne ko- ...Domovina, domovina, kako smoj, _ . r>. , . . te ljubili z boljo in z vnebokipeči- sYet!1- ,do*e«tl mi upi! Ko sem bil pod Avstrijo v vw°ko starost okolr 80 let, naj ječi, mi je bilo najhuje ob nedeljah v ™?u v krsm kra' in praznikih. Zvonili so zvonovi v ski JJ™** . , AU vseh cerkvah mesta; od zunaj, z'-1* ^T^ ? V moje fare na Žili, sem slišal brneči !' ,marca. ^ se. ,je Y^ *<>** PO tleh. bas našega velikega zvona. In ve-^^^^^^^ Poostrena prepoved izvoza srebrnega denarja. Beograd, 29. marca. Finančni minister je v mnogo ostrejši ob- • solskih ,otrok s svojimi ueiteln- del sem: s prazničnim veseljem v ... ,..' . . , , J. ¥ J, v t, • ., , .. j. * -tvoditelji z izleta skozi naso prist oeeh m na licih hite ljudje v eer- _ , J . ^ v - " v V> A O IT MX WAn I IAIII^A I/ a r. , kev — jaz pa, namesto pred oltar- no slovensko vas Dolino. Ko so prišli v vas, so se kar naenkrat iz t Pa sem si rekel: Pride tudi naš „ njihovih vrst začnli nesramni in ,iki Ponovil naredbo o izvozu siv ... - m M-čtvi, po mnenju Kunurnm ------ " ......... ^mw. [ija i svohocto. ljudi barbarjj ne pojmimo te za-itemu se v/^me denar ob m*ji ve leti poze je Dezal v , vedan. Kdor bi ravnal nasprotno, radost, oznanjali svobodo. 1' - Ko sem d v januarju 1919 ni nevarnosti čez Karavanke, sem ^ učiteljstvo vzgaja našo mla>an P° 100 finančnega za- se skrival tri noei pri najvišji ko- dm<) y vjsto nasprotnpni zmjfl!u ikona za leto 1919. . . .... . .r. namreč, da se moramo med feboj, Trgovsko življenje v Trstu. p^gane^r" v"v no T^T^V^' P~ a" bi pri"' Trst. 29. marcHlzvirno poro-getal A Treej^gorelo^ velike-lahko do neljubih posledic, če *Uo). O gospodarskem položaju L nričak^-aniT k^ ako »pljujejo ljudje, katerim!Trsta razpravljajo sedaj razne nja^^ople radost f • 7a doiuo- • italiJaiiska "iladtlia, revije, razni strikovnjaki poda- nja, oa tople raaosti. /,a doiuo- in bl se tl ]U . varstvo in »iaio svoie mnenia ede nov/d i vmo trpim T Svoboda vzklije iz te- v/ooio :7ra(Vni otrof.; nm.rllili 7 3 > J? mnenja glede pov/di-• r, ■ A -i j ^ vzgojo lztoieni otroci povrnili zjR0 importne trgovine m trgo\- ga trp jonja. Pnd. pomlad,> »0,0 v mesto s kn-avimi »lava- 8ke(t8 iiv,jenj» v Trstu. Sološno življenje, sama radost . . mi? _ Star opazovalce, ki je tu-js« prejšnji trgovski krogi 'z ob- A danes? Dolge noe. pntotm di učitelj in vzgojitelj, pa no ena- žalovanjem opažali' veliko pn. »rez spanja. Pritiskato me A tlom kil. nazorov. Itekeijo. vseljenih italijanskih eks. težka vprašanja, neznosno breme . .... ^ * • * i i leži na prsih, v rcu in v duši me + S0.!e tri le- IPorterjev trgovcev m spekulan- ^^ io k; 1 v . ta pa železnici in ki bi se bil kma- tov- noe so se po okupa- ?Knn? 1 V r: lu prodal na dražbi. Kakor je eiji v Trstu pojavile velike tvid- Kam gres, domovina moja. kam ^ Rredo sfvari? w sc ^.jke* kričečo reklamo. Vsakdo je am"' ljajo po železnici na dražbo, ako znal, da najde v Trstu "zlato ja-_____ se ne more najti naslovljehee. ka- mo.'\ Sedaj so ti "regnieoli" spo-teremu je namenjeno, kakšno znali, da Trst ni ona obljubljena blago*. Pri tem si železniška u-;(ložela- 0ko,i 4000 takih trgovcev iMHUb zadrži le pristojbine xa le- j« vtibler, stud. med. vet. Blag mu spomin! Makole. Tukaj je umrl 22. ina?-ca po daljši bolezni župnik gosp. Lendovšek. Bil je. zlatomašnik in je vodil makolsko župnijo 37 let. K. v m. p.! Živež za Slovenijo — porabljen! Beograd, 25. marca. (Izvirno poročilo). Bivanje slovenskega deželnega predsednika dr. Brejca v Beogradu jc imelo tudi namen izposlovati za Sloveniji večje množine živil, ker so njene zaloge že pošle. Dr. Brejc je vedel, da je zapustila prejšnja vlada velike zaloge živil, , namenjene v prehranjevalnem oziru pasivnim pokrajinam, zlasti Sloveniji, Bos-Dalmaciji. Doživel pa nc- blodiš, kam se pogrezaš kam T žarino po skladiščih, a blago je ffovsko stagnacijo zelo omejilo tistega, ki da največ zanje. Te' svoje poslovanje in deloma po-dtiise je vršila takšne vrste draž- ukinilo. Počeli so z likvi- ' ba v skladišču za zapadle stvari dacijo pred letom dni otvorjenih Č. g. vojni superijir ^Rant ie I MARIBORSKE VESTI, premeščen iz Maril>ora v Prek- Pogreb ranjkega g. dr St^~ murje s sedežem v Radgoni. genska -v Mariboru s'e je vršil Jla P<^aji v Trstu. Med ostali-; trgovin Kmetski upor med Cmurekom ,ur. ,dne iz 8tano4nja m , mrtvaških krst, s katerimi so ni m Radgono ni bil tako velik ka- trou y ^loizijevo cerkev Snre yeč vcdel° kam- V eni teh krst i^ni m Kranjskogorei obeh spo-kor.je poročala "Jugoslaviji." vod je vodil -am prevzv škof ob ** se nahajalo truplo italijan- lov spravljajo brez ovire preko Tihotapljenje cvete bujno v Ratečah in na Kranjski gori. Ra- prijetno presenečenje. Zvedel ie da so vse zaloge že it zmedi, ki je nastala pri nastopu pozdrave in reci vsein lažiprernkom in politikom liied Vami, naj ne hodijo nikdar vec med nas, sami smo sami ostanemo in čakamo 'epšlli dni. Tvoj A . . . Priobeiijeiuo to pisno, ki nam ga .i' dal na razpolago ugleden begunec* brez vsakega koment«!-ja. Mfebina govori do vseh pokrajin-skh vladah, Ko pa hočemo dvigniti izvoznice, izvemo, da je vsak izvoz ustavljen. Ali se nam hoče študij torej res onemogočiti? Lahko vam je zbraniti izvoz, ko imate }u vsega dosti! Položaj du- Vi ste presiti, ste pijani zmage j najskega. študentsiva ie tak, da in .radi tt^ga se prepirate, kolje-ni čuditi, ako se pojavljajo te, se morite med seboj in 1o bo j razdiralne tendence. Poživljamo Vaša in naša poguba. * vlado, da dovoli vsakemu dijaku. Mi smo trpeli, trpimo in bomo ki res študira na Dunaju, iia si še trpeli, a ostajamo trdni in zna-1 vzame seboj do 50 kg živii do čajni, ker nas kot nikoli do zdaj konca šolskega leta in da p avo- nHvdaja odporna moč, ki kljubu- čaano izposluje v Beogradu je in nam obeta boljšo prihod- godno rešitev vložene prošnj je n ost. p rop ust carine. Mrtvih je bilo vsega skupaj le asistenci g. kanonikov, maribor-i**?** vVjaKa ^nianueia wem-,"'^ mast in slanj- kakih 6 oseb. Da so se nemški ^ke duhovščine in bogoslovcev. j ]uia> k' J(' p.ad{'1 zo|,1' TUr«jnUi„MWMjnuffT^ rwK m^ii »irkvii ni Od Alojzije ve cerkve, kier so se u /ja£ra.la Pn ^raaisKi. ^je- Anftonnftoftafti AoftnOi AAAAAAAAA rfVuAirfVrfVrfVrfVirfVOoArrf kmetje tik ob nasi meji uprli, m ^^ • > gova mati je prosila, naj se ji do- nobena euda. Atrijska vlada je!^. sto]ni župni'kJin duhovščina na voli' d* odkoPati s silo odvzela kmetom kar en j pokopališče. Ob odprtem grobu doniov v sv0.i° družinsko j dan polovico živine. Gradec in se je tu poslovil od predragega &robnico. Bilo je že vse gotovo,, Dunaj gladujeta, radi tega sedaj- nam sobrata g. stolni župnik M o- voiakovi ostanki so bili Že v novi take rekvizieije na nemški stra-i^vee. , . in lsta ^ JeJnla tudi že pre- . . . ___• „__dala na zeleznicf. Sodi se pa., da , m. -In pr. nas se se vedno najdejo; ^rcev na on Maribora. \ pokopajiseu v Pobrezju k zme-„java nepopisna) in v tpj si želijo vrnitev dobe rekvizicij! V^itku pnd.no .mla-: . ^ ^ powbilo in izgu- ^ ^ . , , ..... denko Mieiko Kolar, edino hčer- . / , J . .T Demokrateka glaaila jadikuje- k0 žol sprevodnika' in p0S(Stlli. bilo truplo omenjenega vojaka. jo, da v Sloveniji ni favi V*m-|ka v Zbigovcih Jakoba Kolar. U- NaJ,}>°. žo .tako a i ^ko. dejstvo | šamo: Kedo je pa izvozil v tu- mrla je v evetju svoje mladosti Jf da je njegova krsta romala ^od jino tisočere vagone prehrane že „Q „ tistega časa sem m tja po zelez- u- .je za Eden za vse. samo mimo Maribora? Xi li to bila prejšnja demokratsko-sociali-stieua vlada. Sedanja vlada je prevzela prazna skladišča, pa že ko j pri prvem nastopu je prepovedala vsak izvoz živil iz Jugoslavije v irtozenistvo. »Seve po demokratih in socijalistih izpraznjena skladišča in zaloge se ne' morejo napolniti v par tednih. Dejstvo pa je, ako bi bila demo-kratično-socialistična vlada še niei. Prišla je nekolikokrat nazaj prvotno na posledicah španske. Rajna je bila up in ponos svojih staršev. - r. ti- • u* u t- * * - i v Zagrad, kjer je brta ubogljiva ter vneta učenka za . . '„ ; •v / . . , , . sprejeta. Zadnjič so se je pa na zvisek svoje izobrazbe. Na s vi- 11 . , • ' -- ».v i- . zagrajslu postaji naveličali ter so jo poslali naravnost v skladi- Dne 121. za zapadle stvari v Trst. Rav- , , Testna u"inateljstvo državnih železnic je boga; dne 22. marca: Ivan Go- M]o že odredilo> da iraa krsta iti vecsek, poljski dninar, Brunner|M d^ažl)0 Tik pred draž)x) pa je Marija, brez posla. Kranje 1 predstojnik dotične .službe pre-kob kaznjenec; dne 23 r"area' gledal vse krste in tedaj je na Ihnterholzer Engelbert, orkosta-»tei zapadli našel kovinsko tablico vec, Plisek Marija, soproga ko- ' ača. svoje denje nad zvezdami! Umrli v Mariboru: marca: Ussar Uršula, mestna u nekaj mesecev ostala na krmilu, bi stala danes Slovenija pred ka-tastrofo gladova^a. Olede pre- Nagla smrt v sodni dvorani.— hrane si bomo opomogli in delo- Dne 11. marca je imela Ana Derma popravili, kar so zagospoda-1 gane, hišna posestniea v Kandi-rili Kramer — Žerjav, Kristan—'ji, pravdo^ zaradi odpovedi sta-Bukšeg, a to ne bo zasluga de-jnovanja. Že v začetku obravna-mokratov in socijalistov, ampak j ve ji je postalo slabo, da se jr sedanje vlade, kateri sta dom in morala vsesti. Slabosti ro nara-narod prva' ter glavna#skrb. ščale in vkljub takojšnji zdrav- Tovaruo za P°m0('' Je izdihnila eez ka- kih 8- minut v razpravni dvorani Brez žida ne gre. izdelovanje usnja Josipa Pirh vi ■ I Ptuju je kupila družba gospodov Za(lela 1° ^ smia kaP- ' . , dr. Fermevc, dr. Pirkmajer, Po-1 Ustreljeno dekle. — V Zaplani točnik, Čuček itd., seveda čiijitajje bila ponoči 18. marca ustrelje tudi ne sme zmanjkati, pridružil na 221etna Regiua Kašir iz Spod se jim je še tudi nemški Žid Et- nje Šiške, ko je hotela prenest' tinger. Ali bi se ne bi bilo moglo |nekaj tobaka, preko žice. Umrle najti Slovenca, ki bi bil sprejet t je nekaj nP pozneje v neki hiši v to družbo? Po drugod iztirajo Bila je do zadnjega pri popoln Jude, jim onemogočujejo mnaza- zavesti ter povedala, kako se jc no obrt, a pri nas se jih pa sDrc- vršilo. Ž njo je bil neki lTletni jema z velikim zadovoljstvom kot 1'ant, ki je bil priča celemu do kompanjone. Xarobe svet! godku. I^ed Štirih ali petih vo- z napisom Emanuellc Cocchinil 19 let star, padel 1. 1915. pri Za-graju. Razumi se, da so po tem oidkritju krsto umaknili z dražbe ter da je postala predmet zanimanja s strani oblasti. Poslale so se brzojavke na vse strani ter se čaka odgovor. Krsto bodo odprli šele, ko se ugotovi pravi naslov ti&e osebe, kateri je bila poslana. ZAGREBŠKI KOMUNISTI PRO TI FRANKOVCEM. Burna seja zagrebškega občinske ga sveta. "Jugoslavija" prinaša sledeč* vest: Zagreb, 29. marca. (Izvirne poročilo.) Danes «e je vršila pr va seja novoizvoljenega zagreb škega občinskega, sveta. Seja je bila izredno burna in zanimiva N. J. VRANICHAR Bodi Vaš prodajalec oblek v Dlnet's prodajalni < Skoro vsakdo v Joiietu zng kako fino in lepo obleko si lahko kupi po zmerni ceni v naši prodajalni. Pa tudi je prepričan, da ako kupi obleko pri nas, si prihrani veliko denarja na nji, ker se ista lepše nosi, da je več zadovoljstva in je boli trpežna; zato ga stane obleka tekom leta m^nj, če jo kupite pri* nas, kakor kje drugje. Ko pridete v našo prodajalno za obleko vprašajte za vašega rojaka g. Vrani-charja, ker on vam bo dobro postregel* da bost« zadovoljni vsestransko in boste potem vedno kupovali obleke pri nas, kjer dobite vedno boljše blago po zmerni ceni. DINET NACHBOUR CO ■«'- j-. COURT HOUSE SQUARE JOLIET, ILLINOIS Obleke - Velike suknje « Klobuki - Čevlji — Zrno odkritosrčnosti, nahajamo v milanskem 'Seeolo', kjer opisuje Carlo frusso obupni položaj zasedenega ozemlja. Vzrok voljnega stanja tiči po pisni mnenju v načinu uprave, oge občine so se izročile lju-brez smisla za komunalno politiko, brez gospodarskega u-mevanja in političnega takta. Ti ljudje pojmujejo svojo nalogo v političnem duhu in se ue brigajo za ljudske potrebe,- dvajsetletni neizkušeni ljudje, ki se vrhutefž menjajo v kratkih razdobjih, zasedajo odgovorna mesta občinskih komisarjev, so pa slučaji, ko en sam komisar upravlja po dve, tri občine. V podobnih razmerah seveda ne more biti govora o točnem in vestnem poslovanju in je krivica ali pravica tem priseljenim Toskancčm, Napolitancem, Srcilijaneem deveta briga. Domačini smejo samo molčati in plačevati. Russo očita nadalje urad-ništvu, vladi in državi "zmote in krivde,'" neverjetno nesposobnost, razdražljivo počasnost ter podobne vrline. Umrla je v Celju trgovčeva gospa Ana Teppev. Ptuj. Pravi kulturen škandal je, da se v proštni cerkvi v Ptuju pri vseh mašah * še zmerom ncmskb poje. To "je mogoče samo v Ptuju. — Mašam prisostvujejo skoraj sami slovenski verniki, kateri namesto da bi molili, z o-gorčenostjo v srcu se spogledujejo in preklinjajo tiste nezavedne merodajne faktorje, kateri kaj takega dopuste. Zda j ni, več čas, da bi bila proštova cerkev izključno samo za Nemce. Ako hočejo Nemci že svojo peto nemško mašo, naj se jim v božjem imenu da, ampak ne vsake glavne slavnostne maše, kakor dozdaj. Gozdni tatovi v Javorniku. — Knez Windisehgraetz ima obsežne gozdove kompleksa v Not ran j- HabCrfield takoj skem Javorniku, kateri so po veliki večini od Italijanov zasedeni. V bližini žične ograje nad Laza-mi ob Cerkničkem jezeru so dne 3. januarja t. 1. fantje z Gorenjskega Jezera zapazili 10 poseka- ' nih hoj. Spravili so jih na stran. Tri dni so vlačili. Hoje so prodali za 1700 K. Ljubljansko deželno sodišče jih je dne 24. marca obsodilo zaradi hudodelstva tatvine. Obsojeni so bili: Jože Mahne kot glava družbi na 4 mesece, Jakob Grlj na dva, Anton Grlj na šest tednov, Janez Kranje na dva meseca* in Franca Kranjč na 14 dni težke ječe. Matevž Mule je bil oproščen. Svoje dejanje opravičujejo s tem. da so vzeli nasprotniku, ki jim je zaprl lastne gozdove, .katere sedaj seka. Zg. Kašelj. (Roparski napad). V noči od 23. na 24. marca so roparji vdrli skozi streho hiše 60 let stare posestnice Marije Per-dan v Zg. Kaši ju. Ker so- je sosedom drugo jutro zdelo sumljivo, stoikov. da so še ob 8. vezna vrata zakle- Brezniiselno je zadrževanje go-njeiia in so obenem zapazili na tovega denarja doiiia. Kdor ga strehi odprtino, so postali takoj |ima> ga Ijaj vj0^ y denarni zavod, pozorni. Dva moška sta zlezla j kjer je -bolj:.varno \n dobičkanos-skozi strešno odprtino v notranje no Iiaj0^eii kakor pa doiiia v š-j prostore. Nudil se jima grozefl dobrem skrivališču. Vsakdo prizor. Na sobnem pragu je ČC- se je jahk0 prepričal, da so tisti, ,'pela starka nezavestna, sobe vselej iraajo denar v denarnih zavo-razmetane sledove krvi so se po-j^ih, na boljšem, kakor pa tisti, ki znali po vseh prostorih, iz česar ga.'skr|vajo doma. Vlagatelji ni- .. ■ sicer popihali, toda ko so videli, da se Nemcem ničesar ža-lega ne zgodi, so se začeli zopet vračevati, češ, da se v Avstriji ne da živeti. Ti Nemci so sicer drtigače mirni, vprašanje je samo, če bodo vedno takšni ostali Zaticina na Dolenjskem. Pri nas smo dobili električno razsvetljavo. Najprej s«' je uvedla-v tukajšnjo. samostojno cerkev in v samostanske prostore. Tiidi v druge hiše jo že polagoma nape-Ijavajo. — Poročati imamo tudi veselo dejstvo., da imamo v Zati-eini upanje, da pHdemo do premoga. Pol ure o^ Zatičine so začeli kopati zemljo, prišli so že 50 m globoko in kakor vsi znaki ka žejo. bodo dela ve i kmalu prišli do premogove žile. Ako se nadc uresničijo, čaka Zatičino šo lepa bodočnost in blagostanje. — Na Debečah pri ZatiČini le 11. marca gorelo. Nekemu posestniku je zgorelo celo gospodarsko poslopje z vsemi pritiklinami. Zgorelo je tudi 7 goved ifi vsi prašiči Skoda je velikanska. Velika dobrotnica srbskega naroda umrla. V Bajini Bašti v Srbiji je te dni umna velika dobrotnica srbskega naroda: Miss Evelina Haberfield. Začetkom svetovne vojne je z več drugimi škotskimr. ženami odšla v Srbijb, kjer so osnovale svojo bolnico. Pet Izmed njih je postalo žrtev svojega Človekoljubnega delovanja. L. 1015. ob umiku srbske vojske so ostale pri srbskih ranjencih v Kruševeu ter se potem začetkom 1. 1916 vrnile nazaj v do-1 movino. Še istega leta je Miss Haberfield odšla v Odeso, kot načel-nrca avtomobilov za prevažanje ranjencev. Ko so čete prešle na solunsko fronto, se je Miss Haberfield vrnila na Angleško, kjer je izvedla obsežno akcijo za pomoč Srbiji. Tudi v Švici je organizirala ^onioč za srbske ujetnike. Po osvoboditvi Srbije se je mivs vrnila v Beo- GLASILO K. S. K. JEDNOTE 28. APRILA 1920. : — --- se Umrl je dne 27. marca ob četrt na 7. uro zvečer kantinei- št. Peterski vojašnici, obČeznani in priljubljeni g. Matevž Peeuik. a-gilen član večih narodnih društev. Škofja Loka. Pri Zalem logu v Selški dolini je prišlo do 1 jut ill bojev med orožniki iu. tihotapci, .ki so otvorili pravi pravcati o-genj na orožnike. Štirje tihotapci, oboroženi z manlihereami, so začeli streljati z vso ljutostjo na orožnike. "Dva sta pravočasno pobegnila, dva pa sta dvignila roke kvišku v znak predaje ter so ju prijeli. — Drugi spopad je bil v velikih, temnih gozdovih na Ja-lovei. Tihotapci so streljali na o-rožnike. Orožniki so enega smrtno ustrelili. Slovenska Bistrica. Zavednim Bistričaifom je še vedno dovoljen "izredni užitek," gledati na poslopju Tsodnije in davkarije napise: K. k. Bezirksgerieht, K. k. §teueramt, in nad glavnimi vrat-mi zlati napis F. J. 1. Čestitamo izVanredni počasnosti in potrpežljivosti naših oblasti. ----T Nova mestna uprava v 111. NEKAJ VAŽNIH PODATKOV O CHIKAŠKIH KLAVNICAH. grad in odšla od tu v kraje, ki so trpeli pod Bolgari. V poslednjem času se je mudila v Najini Baštiy da tudi tam q.srtuje dom za sirote. Še predno je delq dovl^ila, je u-nirla. Bodi ji častili spomin! Sfno pomanjkanje gotovine je nastopilo v celi Sloveniji. Vsi denarni zavodi: banke, hranilnice in posojilnice trpe vsled tega. trpi pa pred vsem naša trgovina in obrt, ker ni dovolj razpoložljivih . sredstev. Ljudie pa še vedno stiskajo denar doma ter ga skrivajo v nogavicah po Skrinjah, policah, na podstrešjih in drugih. T , . ,¥1 .. "varnih" 'krajih namesto da bi Letna vporaba sodčkov, kuni, ga naložili v denarnih zavodih. Za f86'006; • narodno gospodarstvo je nujno, fon M/,5G4. potrebno, da imajo denarni zavo-| Sladkorja, funtov 10,38/,580. di dovolj razpoložljive gotovine,! P° vseh kl«™i- Znano je, da je mesto Chicago središče največjih klavnic na celem svetu. KolikQ prometa je naredila lansko leto ena izmed največjih teh klavnic (Armour & Company), posnemamo iz do poslanega nam poročila za 1. 1919. Pred vsem naj bo omenjeno, da je ta veleklavniška družba naredila 1. 1919 nad Jbilijon dolarjev skupnega prometa in $14,098,506.-75 čistega dobička. Dani#s znaša skupni kapital te družbe s prebitkom vred $208,869,782.95 (torej čez dvesto milijonov dol.) Tvrdka Armour & Co. ima širom držav skupaj 16 klavnic in 400 podružnic, kjer je zaposlenih 62.121 dalaveev (uslužbencev). V teh klavnicah se lahko dnevno zakolje 44,350 prašičev 9,975 goved 24,550 ovac * 3,905 telet. Lansko leto se je zaklalo 11,-982,342 glav raznovrstne živine. Označena družba je plačala lansko leto za: Prašiče ..........$282,461,183 Goveda .......... 207,775,516 Ovce ..................28.549,025 Teleta ........... 17,093,031 Celoletna vporaba premoga ton 896,825. ker sicer ne morejo ustrezati po-, sojilojemaleem. Da dvignejo hranilne vloge so sklenile vse slov. banke, da s 1. aprilom t. 1. zvišajo obrestno mero od 39c na 3t/o od- se da sklepati, da so nesreenico živinski roparji s seboj vlačili. Omare za obleko so bile vse nasilno s sekiro odprte, postelja razmetana, ravno tako tudi obleka iz vseh omar. Starka ima na čelu dve veliki rani, prizadejanr s sekiro, desno roko v zapestju ima zlomljeno, na levi roki pa jej je bil odsekan mazinee. Tudi po životu je več ali manj poškodovana. Kakor se doznava, so ji .vzeli približno 000 K. Dejanja sumljivi so bili trije domačini, delamrz-neži, ki so bili že radi tatvine v Zalogu na kolodvoru kaznovani. Vse tri so izročili sodišču v Ljubljani. Poškodovatiko so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljani. * r Zg. Kašelj. Marija Perdan, o kateri smo pred par dnevi poro _ v.euiji so njegova bivališča. Mari- čal7"da je bila napadena od ro- bor-Celje,L.iubl«ana-Trst.. Komaj „!irlv ki nevarno ranjena, je dne je 25. februarja t.-l. prestal svojo so imeli skrbi z žigosanjem, ne s kolkevanjem in se jim tudi ni odtegnilo 20% kafor pa tistim, ki so držali denar doma iu poleg tega so jim rastle in še rastejo od hranilnih vlog obresti, Ne le v splošnem interesu, temveč tudi- v interesu vsakega posameznika je, da vedno nalaga svoj odvisen denar v domače dbnarne zavode. Če ga. rabi, ga itak lahko vsak čas dvigne, ako ne, pa je lahko bolj brez skrbi zanj kakor pa če ga ima še tako varno shranjenega doma, kajti miši, tatovi in druge nezgode najdejo tudi najskvitejši kotiček. Tip nesrečnika-zločinca. Izučen krojač je Frane Gol j. kateri y presedel ]>o raznih ječah že celih 16 let. Ječe.po vsej širni Slo- parjev in nevarno ranjena, je um- Je 26. ' marca v deželni bolnišnici jKidlegla ranam. - . • Domžale. Slaninikarska obrt se pri nas lepo razvija. Žalibog, da je večinoma v tujih rokah — v rokah tirolskih priseljencev. , Ko se je Jugoslavija ustanovila, so jo zadnjo kazen, komaj je zapustil zatulile jetnike zidove., od koder je prinesel 300 K.in je v Stoj«! ukradel razno obleko v vrednosti 22.">0 K. Ljubljansko deželno sodile mu je prisodilo dve leti tež-; v „ • * ke ječe. eah svoje lastne ledenice ^hladilnike). kamor se spravi na dan lahko 18,841 ton mesa, -skupna gonilna moč vseh parnih kotlov znaša konjskih sil 72,071. Dnevno se naloži in, razpošlje 665 želez, vagonov mesa; poleg tega ima ta družba dnevno v služlbi 1350 motornih voz, in 5417 lastnih refrigeratorskih (hladiln.) vagonov na razpolago. Pri zadnjih volitvah dne 20 a prila t. I. je bila sprejeta nova o blika mestne uprave. Namesto župana in občinskih odbornikov bo imelo to mesto za naprej ko misijsko upravo. Predlog je bii Sprejet z 3416 proti 2371* glasom. Zastave, ban d era, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. , izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. 7 Kjer je Triner, tam je zdravje. Ta prislovi?« je resiiienM. tudi \ najhujših okolšeiuah. Mr. A. F Fenel, rudar v Galloway, W. Va. nam je pisal dne 15. januarja 1920 sledeče: "Kar se tiče uspe hov Trinerjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina, jaz i stega toplo priporočam vsem ru darjem, ki trpijo na zabasanosti. glavobolu, na želodcu itd. koje bolezen so si nakopali vsled slabega zraka v rovu od smodniko vega dima in ogljenih plinov po razstreljevanju: tedaj ko se ru dar prekmalu vrne na svoje mesto,1 da se še ni dim in prah zadostno razpršil — tedaj mene ir mojega brata Trine rje vo ameriško grenko vino utrjuje ter drži pri zdravju, tako fudi druge, katerim sem to zdravilo priporočil." — Ako torej Trinerjevo zdravilo pomaga že v takih slučajih, mora torej biti v resnici izborno; uspehi istega v normalnih slučajih so neprekosni. Vprašajte svojega lekarnarja, ali prodajalca zdravil tudi za Trinerjev Liniment, ki jej izborno sredstvo zoper revmati-' zem, nevralgijo, izpah ke, otekline i. t. d. Joseph Triner Comp.. 1333-43 So. Ashland Ave., Chi ca-/] go, "111. (Advert). Začimbe, zelišča in najraznovrst-nejša domača zdravila katera priporoča magr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIB P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY. SVOJE ROJAKE ZDAJ ZOPIT LAHKO DOBITE V AMERIKO. Priseljniške postave ostanejo še zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. Podpisani vam bo dal navodila, kako dobijo v kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Matijo Skender, Javnega Notarja, 5227 Butler Street, Pittsburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil in pojasnil. * (Adv.) SESTRE! Ali ste zdrave, krasne, vesele kot vam je namenjen dar narave t Ako no tedaj pišite po naSa pojasnila, katere vam poftljemo zastonj, in zapečateno. JTJVITO LABOBATORY. Dor-mont Branch 112, Pittsburgh, Pa. IZŠEL JE Angleško-slovenski besednjak. (English-Slovene Dictionary) 25,000 angleških besedi tolmačenih na slovensko. Knjiga obsega 273 strani. Cena $5.00. Sestavil Dr. F. J. Kern. Naroči se na sledeči naslov: F. J, KERN, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. * Pošljite Postal ali Express Money Order, ček ali denar v registriranem pismu. 1 | , Jf Izviren izdihljaj. — Neki kmet je že veliko denarja izdal za svojega sina, ki je že več let hodil v šolo, a se nič naučil. "Oh, ko-i liko krav'' — zdihne žalostni oče — me že stane sam ta osel!" Žganje so začeli prvi kuhati, v' 9. stoletju arabski zdravniki ter fca hranili v lekarnah med strupi. Ob času 30-letne vojne (1. 1618— 1648) pa je prešlo v javne prodajalne. V naše kraje so zanesli žganje najbolj francoski vojaki. V 19. stoletju pa se je žganje strahovito razširilo, vporablja se ga kot vsakdanjo pijačo, zdravilo, hranivo, krepčilo, ter duševno tolažilo. OKLIC. Kojak Jakob Smuc, rodom Iz Malih Liplenj št. 18 politični okraj Ljubljana naj se pismeno javi pri podpisanem poslaništvu j zaradi neke važne zadeve. Legation of the Kingdom SHS. 1339 Conecticut Ave. Washington, D. C. MORTGAGE BANK za posojila na posestvo in vlaga-. r,nje denarja in intabulacije. REAL ESTATE ce želite kupiti, prodati ali zamenjati svoje posestvo, loto ali 1 farmo. 1 INSURANCE z«j zavarovanje hiš, pohištva, avtomobilov, sip in sploh vse. NOTARSKA PISARNA za izdelovanje vsih notarskih poslov, deedov, pogodb, pooblastil in pregledovanje abstrak-tov. POŠILJAMO DENAR na Vvse kraje sveta, v Jugoslavijo, Avstrijo in Ogrsko, pa le v ameriških dolarjih potom draf-tov. , V VSIH SLUČAJIH se obrnite na nas svoja rojaka, kjer boste dfcbro postreženi. M. MLADIC« J. VERDERBAR . 1334 W. 18th St. (blizu Blue Island Ave.) CHICAGO, ILL. Tel. Canal: 2076. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete novs društvena pravila, lično izdelana pisna, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ah kake drdfte tiskovino, obrnit« se na največjo slovansko unijsko tiskarno T Ameriki, na NARODNO fISKARN0, 2146-50 Bine Island Ave., Chlcajp, DL Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine ▼ popolno nadovoljnact glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem ftepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznica aa blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in dragih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške Ust«, večje in manjše in posebna pole za, vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov p" skladih, ali razredih. tr Na zahtevo pošljemo twtkemu društvu vzore« gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tirka "Glasilo K. 8. K. Jednote". p=R0JAKI POZOR! Lepa nagrada za operacijo. Te dni je izvršil Dr. M. Tho-rek v American bolnišnici v Chi-eagu jako nevarno operacijo na Mrs Harry C. Moir, soprogi lastnika znanega Morrison h&tcla. Po dovršeni operaciji (kamen v mehurju) ki je trajala 14 minut, je Dr. Thorek povedal možu pacijentinje, da računa $14.— o-ziroma en dolar za minuto. Takoj zatem se je Mr Moir podal na svoj dom, ter je izdelal in poslal onemu zdravniku Ček za f 14.000 '(štirinajst tisoč) računši $1000. za minuto, ker je bila operacija srečno izvršena. Kila umori 7000 Ijndij na leto. Sedem tiso« oseb umrje na leto *■—-kilo,—tako se glasijo namreč mrtvaški listi čemu? Ker so nesrečniki sami sebe zanemarili, ali se pa niso dosti osirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utrtranja, ali kile. Kazko je na * Vami? Alf ne tudi Vi zanemarjate s tem, da nonite le kako obvezo. aH kaj drugega? Taka obvezna je samo za sHo, podobna slabi o|»ori pri veliki steni, da se ne po-ruli. Taka obveza ne more tako delovati, krfkor kaka mehanična priprava. Ce se preveč stisnete r. obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drgne tudi oslabele miiice, ki potrebujejo največ prehrane- Veda in umetnost je pa bn**la način, k! vsemu temu odpomaga, Vsakdo, ki nosi sedaj kako obvezo, ali pas zoper kilo n*j bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspešna pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je ie sve-tovno tnan. , PLAPAO BLAZINICA, kadar se jo tesno k telesi .pritisne, se ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teii. Ta blaiinica je mehka kot ia-raet, lahka pri nolnji in po ceni. Rabite je lahko med delom, ali počitkom. Niiha nič jermenov, privex, ali trakov. Učite se torej kako je mogoče ustavljati . naravnim potom odprtino utrganja (kile) da Vas isto ne bo vedno težilo. Pdftljite svoje ime In naslov ie danes na naslov: PLAPAO CO- Block 3367, St. Louis, Mo., da Vam poSiljemo ZASTONJ na poskuSnjo Plapao in vsa potrebna navodila. >'. - • Sedaj zopet zamorete potovati v stari kraj naravnost čez BAZEL, TRST ali pa DUBROVNIK. Vozne karte zamorete pri meni kupiti iz New Yorka do vseh večjih mest v JUGOSLAVIJI. Potni listi s potrebnimi potrdili se Vam tu preskrbe hitro in brezplačno. ' Preskrbimo Vam tudi vse potrebno, da dobite sem svoje družine in sorodnike. Za denarne pošiljatve so vse bivše ovire odstranjene in se sedaj vse navadne in brzojavne pošiljatve redno izplačujejo. Brozjavni stroški znašajo od $2.50 do $3.24 od pošiljatve, ne glede na to, kolika je svota. Denarne cene so še vedno nestalne, zatoraj jih ni mogoče oglaševati. Moja neposredna zveza z Jugoslavijo mi pa omogočuje pošiljati denar CENEJE, kot kje drugje. V vsakem slučaju dobite natančna pojasnila hitro in brezplačno, ako se osebno ali pismeno obrnete na staro in pod državnim nadzorstvom se nahajajočo domačo tvrdko: EMIL KISS, BANKER, 133 Second Ave., Cor. 8th Street, New York, N. Y. Vstanovljeno 1898. Sprejema hranilne vloge in plača 4% obresti. IlilllSIlIillllllllBi^ SIFKARTE bančna tvrdka 1726 So. Racine Ave. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 4503 ZVETINA JAVNI NOTAR Izvršuje razne listine . . . POŠILJA BLAGO V DOMOVI NO. POŠILJA DOLARJE V STARI KRAJ PRODAJE ŠIFKARTE. za DUBROVNIK TRST, HAVRE in HAMBURG prodajemo p o najpovoljnenih cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO denar v domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali Krone na Prvo Hrv. šte-dionico. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje in ponesrečbe. NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domo.vini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. Za dobro postrežbo jamči. John A. Lajevfch & Co* 1137 West 18th Street. Phone: Canal 4116 Gtoicago, 111. M. Squarcy, poslovodja. I □ □ □E ®®S®®S®0®0E®®0i]0®[ Erlich. • ■ - -':■»;.?• . v. • : Posebno rad sem tudi odmetaval sneg. To je bilo navadilo po snežnih burjah, ki pozimi niso reki pojavi. Po celodnevni burji je za medlo nekatero hiso do polo-viee oken^ nekatera pa je komaj se gledala iz snega. Kadar je burja že poneha vala in je spet jiosi-jalo .sulnce, so nas nagnali v velikih tropah — včasih kai1 ves o-strog— da smo izkopavali — državna poslopja iz sneženih grmad. V tak je dobil lopato in vsi skupaj nalogo, včasih tolikšno, da se je moral človek čuditi, kako, jo je mogoče zmagati; in vsi smo se složno lotili dela. Rahli, jedva ;:apadli in lc malee zamrzli meg se je dal z lahkoto jemati na lopato v ogromnih gručah, in ko smo ga razmetavali na vse stra ni, sc je izpremenil še v zraku v demauten prah. Lopata se je ka; za reza vala v belo, na solneu s iskreeo maso. Arestanti so opravljali to delo skoraj zmerom z veseljem. Sveži zimski zrak in gibanje sta jih razgrevala; razlegal se je smeh) kriki in dovtipi Včasih so se jeli kepati; razume se, da fo pametni, smehu in vese-lostin neprijazni arestanti nefnu-doma zagnali krik, tako da se je vscobec živahnost navadno nehala z zmerjanjem. Po malem sem začel tudi razširjati krt>g svojih znancev. Sam sieer nisem mislil na znanja; bil sem se vedno poln nepokoja, oto-žnosti in nezrfupno^ti. A moja znanja so se začela sama od sebe. Izmed prvih me je začel pose-čati a rest an t Petrov. Posečati. pravim, in posebno poudarjam to besedo. Petrov je živel v posebuem oddelku. in v tisti kasarni, ki je stala najdalje od moje. Zvez potem-takem med nama ni moglo biti; *<*nik jc Napoleon in dodal, da Prcvel Vladimir Levstik. lUIIIEIIIIIIIIIIIII gledal nalašč za njim, kam poj-de Petrov od mene. Kje ga tako pričakujejo? Toda 011 je odšel iz moje družbe naglo v kasarno ali v kuhinjo, sedel tam poleg koga izmed kramljajoči!}, * poslušal z zanimanjem, posegel včasih tudi sam'v razgovor, in to eelo z veliko vnemo, dokler ni zdajei neha! in umolknil. A najsi je govoril ali sedel molče, vendar se je videlo, da je to samo mimogrede, da Ima nekje opravek in da ga tam pričakujejo. Xajbolj Čudno je, da nikoli ni imel opravila ; živel je v popolni brezposelnosti — razen državnih del seveda. Roko-delstva ni znal nobenega in tudi denarja ni imel skoraj nikoli. Toda njemu ni bilo bogve koliko do denarja. O čem je govoril /. mano? Njegov razgovor jc bil. prav tako čuden kakor on ram. Videl je na primer, da hodim sam za kasarnami, pa je krenil naglo na mojo stran. Hodil je zmerom br-zo in se kretal v 6strih obratih. Če je prišel korakoma, se jo zdelo, da je. pritekel. 4'Pozdravi jeni." "Ali vas lie motim?" "Ne." "Hotel sem vas vprašati zaradi Napoleona. Kaj ne, da je. sorodnik tistega, ki je bil leta dvanajstega pri nas na Ruskem?" Petrov je bil prej kantonist iir je znal citati in pisati, "Da, sorodnik.' ' "Kakšen predsednik je on?. . Nekaj so pravili." Izpraševal j ^cmo Jcllur v starem kraju in v najkrajšem času. Popluiite se te prilike, nA Of^mm riarlr>/M.QfxrrkTvi il* in PaS,jit° denar v stari kraj potoni naše banke, kjer .dobite najboljšo LEO ZAKRAJSEK, Telefon: Canal 6027. FRANK GRILL'S DAIRY! Prva slov* hrvatska % mlekarna 1818 W. 22. St. Chicago, 111.! Se priporoča na£im gospo-! dinjam. Micko razvažam na dom. Izplačevanja denarja v starem krajo. | " 1 —P^PP-"Bl^g 1 ! p S tem dajfmo naznanje vsim našim prijateljem in znancem, da de- 2 nar ki je bil poslan brzojavno dne 31. januarja je bil v starem kraju iz- # plačan dne 15. februarja. „' ♦ Da tem višje zadovoljimo naše odjemalec, smo odprli svoj lastni postrežbo in najnižjo ceno. * _ Pošljite denar na hranilno vlogo v staro domoviuo. Cena lcronam raste, torej ravno sedaj je še ugoden čas dokler jc cena nizka. Mi vam preskrbimo vložno knjižico v najkrajšem času. P roda jeni o tudi "BANČNE ČEKE" (Drafts) na vse večje banke v Jugoslaviji. Oni naftich rojakov, kateri nameravajo potovati v stari kraj naj sc obrnejo do nas. Naš izvrstno urejeni "PAROBRODN1 ODDELEK"' zdstopa vse družbe in jc vstanju hitro in ceno preskrbi in z najhitrejšimi parobrodi vas odrediti v stari kraj. Preskrbimo vam tudi vaše sorodnike iz starega kraja v Ameriko. Vsa pojasnila sc da vajo točno in brezplačno. 1000 KRON ZA DOLL. 8.00 Nemeth State Bank, 10 E. 22nd Str. John Nemeth Pres. New York, N. Y. W.. ; I "To jt1 najodločncj.ši in naj-iicustrašnojši izmed vseli kotori-nikov", jc govoril M. "Sposoben je vsega; pred ničemer sc nc listati,' ako ga obide taksna kaprica. On zakolje tudi vas, ak« mu pride na um; kar tako vas zakolje, ne da bi mrdnil z obrazom in ne da bi se kesal. Zdi se ml celo. da ni popolnoma zrave pameti Te besede so me navdale s ? i!-nim zanimanjem. Toda M. mi ni mogel pojasniti, zakaj se mu dozdeva tako. In čudno; poznal sen> Petrova še več let in sem govori' znjim skoraj sleherni dan; ves čas mi je bil odkritosrčno vdan — čeprav zares ne vem, zakaj— |Dr. Koleri! SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Are., Pittsburgh, Pa. Dr. Koler je najstarejši slovenski zdravnik, Bpe«ali»t v Pitts-burghu. ki ima 28-letno prakso .v zdravljenju vseh moških bolezni. Zastruplje nje krvi zdravi z «la-sovitem 606, ki Ka je izumel dr. Če imate mozolje ali menurčke po telesu ali v grlu, izpadanje las. bolečine v kostleh, pridite in izčistil v»m bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. Vse moške bolezni zdravim po okrajšani metodi, lfakor hitro opazite da vam prenehu-je zdravje, ne čakajte, temveč pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil. Hydrosele ali vodno kilo ozdravim v 36. urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v klrižu in hrbtu in včasih tudi pri pučanju vode, ozdravim z gotovostjo. Revmatizem, trganje, bolečine otekline, srbečice, škrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času, da Vam ni potrebno ležati. Uradne pre: vsak dan od 8. ure zjutraj do 8. zvečer; v petkih od 8. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od zjutraj do 2. popoldne. VI. I. Pupin, predsednik Božo Raakovič, podpredsednik. Aco Deapic, tajnik. Pavle H. Pavlovi*, bla (rajnik. Duian B. Tripčevič, podblagajnik. Za vse, kar s« tiče potovanja v staro • domovino, potne listine, šifkarte, davek in drugo, obrnite se pismeno na naio banlfo m mi Vas bomo o vsem natanko ter brezplačno obvestili. PRODAJ EMO KARTE za vse morske črta in za p cirobrooe. MENJAVAMO DENAR po najpovolnejiih dnevnih ccnab. Dajemo posojila na Liberty bond* in druge državne bon^ prek; :a we Bllililliillliaillllliailglllllillilliilillillllilllilllllllllililliillliliigiii SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 W. 23rd St, Mew York, N. Y. Qlavnica $100,000.00 Rezervni sklad 30,000.00 . BANKA JE ORGANIZIRANA PO ZAKONIH DRŽAVE NEW YORK. 1 * -i • TELEPHONE WATKINS 7799 Ako želite imeti denar varno naložen is ga lahko vedno dvignete in Vam donaša obresti — poiljite t ga na ulogo (depozit) naši banki Slavonic Immigrant banka stoji pod neposrednim nadzor stvom državnih oblasti, katere po večkrat na leto vrie pregled vseh knjig ia celokupne imovine banke. Stojimo v zvezi z vsemi denarnimi zavodi v stari domovini. na kretanje parnikov iz New Yorkaf katero bo pri-obceno na tem mestu v prihodnji številki! Cene tretjega razreda so preko vode $65.00 in vojiii davek $5.00 za vse parnike, izvzemi "La France", "Mauretania" in "Imperator", na katerih je čena $8®'tretjega razreda in vojni davek $5. .Cene II. razreda so od $95.00 in višje. """ Kdor izmed Srbov, Hrvatov in Slovencev namerava potovati v mestecu maju v staro domovino, naj se obrne na nas, in mi mu bomo preskrbeli prostor na parniku. Dali mu bomo natančen nasvet, kako# bo najlažje in najbolje dospel do cilja. SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 W. 23rd Street, New York, N. Y. Denar menjamo in poiiljnmo po najpovolnejiih dnevnih cenah. Za vse nasvete pišite nam v materinem jeziku. V . K« dospete v New York in se ne znate kam obrniti, telefonirajte nam, in naš človek vas bo dovedel v naše narodne solidne hotele in gostilne.