Analiza vključkov z napravo za avtomatsko obdelavo slike Analysis of Nonmetallic Inclusions vvith Automatic Image Analysis System E. Bricelj, Železarna Jesenice, Jesenice Opis postopka analize vključkov z napravo za avtomatsko obdelavo slike ter prednosti in slabosti takega načina analize. Ključne besede: nekovinski vključki, analiza nekovinskih vključkov The paper presents the method for determination of nonmetallic inclusions vvith an image analysing system. It also describes the advantages and disadvantages of this method. Key vvords: nonmetalic inclusions, analysis of nonmetalic inclusions Iz prakse vemo, da so nekovinski vključki tako po geometriji kot po kemični sestavi eden bistvenih elementov, ki vplivajo na fizikalne in tehnološke lastnosti jekla. Zato je realno ocenjevanje njihove prisotnosti zelo pomembno in potrebno za primerjalne analize vpliva izdelave in predelave jekla na tehnološke lastnosti. Pri avtomatnih jeklih lahko npr. iz števila, geometrije in porazdelitve vključkov ocenjujemo obdelovalnost jekla. V metalografskih laboratorijih v naših železarnah določamo prisotnost nekovinskih vključkov pod optičnim mikroskopom z uporabo primerjalnih tabel. Praksa kaže, da je pri tem velika prisotnost subjektivnih faktorjev. Z ozirom na navedena dejstva, smo v Železarni Jesenice instalirali opremo za avtomatsko analizo slike firme Cam-bridge instruments. Pred kratkim smo pričeli z njenim testiranjem, oziroma spremljanjem proizvodnje. Namen tega članka je podati nekaj pogledov na samo metodologijo ugotavljanja vključkov, oziroma prikazati kakšni problemi in omejitve se tudi pri avtomatski analizi vključkov lahko pojavljajo. Kot primer za analizo vključkov bomo vzeli avtomatno jeklo, katerega struktura je prikazana na sliki 1. Sistem za analizo vključkov deluje tako, da sliko z optičnega mikroskopa (lahko tudi z elektronskega mikroskopa, z binokularja ali pa s fotografije) preko video kamere prenesemo na računalnik. Računalnik prikaže sliko na monokromatskem zaslonu z največjo ločljivostjo 512 x 512 točk. Analizator loči 256 odtenkov sive barve. Na podlagi teh odtenkov lahko med seboj ločimo posamezne tipe vključkov. Analiza vključkov na sliki 1 je potekala na sledeč način: Najprej smo s slike ročno oziroma s pomočjo digitalizaci-jske tablice popravili vse artefakte, ki pri analizi ne smejo biti upoštevani. Tako smo npr. zbrisali smeti, ostanke alkohola, raze ipd Ker imajo tudi te napake nek odtenek sive barve, bi jih analizator v primeru, da jih ne bi zbrisali, v analizi upošteval. Nato smo določili zgornjo in spodnjo mejo parametrov vključkov. Ti parametri so podani v tabeli 1 in so: površina, obseg, dolžina, oblika in kot pod katerim je vključek glede na skenirajoči curek. / . / / ' Slika 1. Vključki v avtomatnem jeklu (200 x). Figure 1. Inclusions in free-cutting steel (magn. 200 x). Tabela 1. Zgornja in spodnja meja parametrov vključkov Izbran parameter (//m) Sp. meja Zg. meja Površina 0.052 3.272.782 Obseg 0.458 800.915 Dolžina 0.458 57.208 Oblika 1.000 10.000 Kot 0.000 180.000 S temi mejami določimo, kateri vključki bodo upoštevani v analizi. Tako lahko na podlagi oblike ločimo oksidne vključke od drugih ali na podlagi orientacije izločimo neželjene vključke. Ker so oksidni vključki okrogli, postavimo spodnjo in zgornjo mejo oblike vključka zelo blizu skupaj (npr. med 1 in 1.5). Tabela 3. Analiza posameznih vključkov Tabela 2. Rezultati analize polja s slike 1 Mikroni Polje 1 Normalizirano Akumulirano Površina 1.731.142 0.029 2.751.168 Presek H 225.303 0.004 1.752.903 Presek V 204.305 0.003 1.305.607 Obseg 713.933 0.012 1.512.933 Število vključkov 26.000 4.292 E-04 42.000 Površinski delež 0.029 0.029 Anizotropija 1.103 - 1.120 Delež faze 0.029 0.030 Srednja dolžina 7.684 16.694 Površina polja (v točkah) 60.581.914 - 106.581.023 Vključek Površina Obseg Višina Širina Dolžina Širina min. 1 14.815 20.431 5.108 7.378 9.080 3.405 2 275.050 68.669 18.728 22.701 23.836 15.890 3 4.831 9.080 2.838 2.838 3.405 2.270 4 3.865 7.945 2.270 2.270 2.838 2.270 5 165.545 74.912 18.728 24.403 28.943 11.350 6 6.119 18.160 5.675 3.405 6.243 2.270 7 1.932 6.810 2.270 1.703 2.838 1.703 8 3.543 10.215 2.838 2.838 3.973 2.270 9 2.255 7.945 1.703 1.703 2.270 1.703 10 7.730 11.350 2.838 3.405 3.405 2.838 11 9.340 13.620 3.405 3.973 5.108 3.405 12 3.865 7.945 1.703 2.270 2.838 1.703 13 95.012 49.374 15.323 11.918 17.025 8.513 14 10.306 15.890 5.108 3.973 5.675 3.405 15 135.915 50.509 17.025 11.918 18.728 10.215 Vključek Oblika Kot Ekv.premer XFCP YFCP H PROJ V PROJ 1 2.242 135.000 4.343 209.000 65.000 13.000 9.000 2 1.364 135.000 18.714 158.000 71.000 40.000 33.000 3 1.358 112.000 2.480 240.000 98.000 5.000 5.000 4 1.300 22.000 2.218 58.000 103.000 4.000 4.000 5 2.698 135.000 14.518 129.000 109.000 45.000 36.000 6 4.289 112.000 2.791 391.000 115.000 10.000 10.000 7 1.910 67.000 1.569 284.000 130.000 3.000 4.000 8 2.344 112.000 2.124 121.000 131.000 5.000 5.000 9 2.228 22.000 1.694 184.000 165.000 5.000 3.000 10 1.326 0.000 3.137 95.000 173.000 6.000 5.000 11 1.581 135.000 3.449 62.000 177.000 7.000 6.000 12 1.300 22.000 2.218 469.000 185.000 4.000 3.000 13 2.042 112.000 10.999 397.000 209.000 28.000 27.000 14 1.950 112.000 3.622 303.000 241.000 8.000 9.000 15 1.494 112.000 13.155 172.000 256.000 24.000 30.000 Sulfide in silikate ločimo na podlagi različnega odtenka sive barve. Za naš primer bomo pokazali analizo sulfidnih vključkov, ki so na sliki 1. Rezultati analize merilnega polja so zbrani v tabeli 2 in imajo sledeč pomen: • Površina vključkov v mikronih • Obseg vključkov • Preseka H in 1 sta preseka skenirajočega curka v horizontalni in vertikalni smeri • Število pomeni število vključkov v polju • Površinski delež je delež izmerjene faze vključkov • Anizotropija opisuje razpotegnjenost oblike • Delež faze je razmerje med površino vključkov in površino ozadja • Normalizirane vrednosti so vrednosti, ki smo jih dobili v vidnem polju, deljene z vrednostmi v merilnem polju • Akumulirane vrednosti pa so vsota meritev na večjem številu polj Za našo uporabo so najbolj verodostojni podatki o analizirani površini, obsegu analiziranega polja, površinskem deležu izmerjene faze, pa tudi o razmerju med deležem vključkov in matrice. Vsakemu posameznemu vključku lahko izmerimo tudi površino, obseg, višino (pod kotom 0°), širino (pod kotom 90°), dolžino, to je najdaljšo os, najmanjšo širino, projekcijo vključka na x in y os, obliko (odstopanje od kroga, oziroma razpotegnjenost vključka), kot, ki ga tvori vključek s horizontalno osjo in ekvivalentni premer, to je premer, ki bi ga imel vključek, če bi bil okrogel. Te parametre prikazuje slika 2. Analiza posameznih vključkov s slike 1 je podana v tabeli 3. V vsakdanjem delu, to je, pri kontroli kvalitete, podatki s tabele 3 zaenkrat še niso zanimivi, imajo pa pomembno vlogo v raziskovalnem delu. Poleg naštetega, je možna tudi statistična obdelava rezultatov. Za površino, obseg, višino, obliko, kot in nivo sive barve, dobimo izračun poprečne vrednosti, standardne deviacije in števila meritev ter tudi izris histograma, pri čemer je na abscisi izbran parameter v določenem velikostnem redu, na ordinati pa je število vključkov, ki so v teh razredih. Primer histograma je na sliki 3 in prikazuje porazdelitev vključkov z ozirom na obliko. ORL1K« STCVILO VKLJUČKOV 1.000 1.122 1.259 1.411 J. 585 1.778 1.995 2.219 2.512 2.818 1.162 5.548 1. 981 4.467 5.012 5.624 6.510 7.080 7.941 8.91) - 1.122 - 1.259 - 1.413 - i. 585 - 1.778 - 1.995 - 2.219 - 2.512 - 2.818 - 1.162 - 5.548 - 1.981 - 4.467 - 5.012 - 5.624 - 6.110 - 7.080 - 7.941 - 6.911 - 10.000 T-n I I 1 > ! • , • > -7, Legenda: 8 kot. ki ga vključek tvori s skenirajočim curkom / dolžina vključka b najmanjša širina vključka c širina vključka h višina vključka Y FCP, X FCP oddaljenost vključka od zgornjega levega vogala h PROJ, v PROJ dimenzije projeciranega vključka Slika 2. Meritve, ki jih s Q520 lahko naredimo na posameznem vključku. Figure 2. Measurements vvhich can be done with Q520 equipment on a single inclusion. Slika 3. Histogram porazdelitve števila vključkov glede na obliko. Figure 3. Distribution histogram of inclusions according to their shape. Iz primerov je razvidno, da dobimo z avtomatskim analizatorjem slike dokaj točne rezultate o elementih mikrostrukture. Slaba stran dela s to napravo je, da morajo biti metalografski obrusi pripravljeni brezhibno, to je brez raz, smeti, ipd. Operater mora biti izkušen, da loči vključke od artefaktov in da ve, katere podatke natančno želi dobiti s slike. Zaenkrat je naprava v fazi testiranja, oziroma je uporabna v raziskovalne namene, kajti v kontroli kvalitete še nimamo ustreznih referenc, po katerih bi bilo mogoče ugotoviti, če je material še v mejah sprejemljivega. 1 Literatura 1 Quantimet 520 Image analysis system, Operators manual, 1988 2 Stereologija, 11, No. 1, 1992