Sodobna   slovenska  poezija
Milan Vincetič
Stajanke
Zgodnja
Pridušalo se je da je metalo ribe iz drvečih in stoječih voda ter jemalo dih tako temnim kot deškim bogovom pridušalo da smo ob žgalna kadila in zadnja mazila tako v postnih kot v belih nočeh in da nam je po tožnih bobnih
kot dežju
ki nam v sanjah
obrača hrbet
Prva
Zdaj smo na tem da previjemo sončne na žepne ure in postojimo dokončno na tem
Sodobnost 2004 I 32
Milan  Vincetič:  Stajanke
da se sleče modras sezuje jelen ali pobere zablodeli tulec na lovski grbini nepovratno na tem kar smo zarekli ali narekli
da bi se zmuznili kot smo prišli obirajoč
Druga
Kar pada
iz rok
so škarje
na podstenju
ali kovček
ki je pozehal
in poletel
in kar obtiči
posnedejo mravlje
da zavegajo
tako viseči
kot pompejski vrtovi
in kar povisi
ne poniha
niti skodele niti blage kalne sape
Sodobnost 2004 I 33
Milan Vincetič:   Stajanke
Srednja
Hvaljeni če ste poslani
namesto snega
babske piščali
ali tesarja
hvaljeni dokler niste
tatinsko odkljukani
v knjigah
ki jih nihče
ne zapira
hvaljeni če ste po zvezdah
ki se držijo oči
in pobirajo
s tal
hvaljeni na veke slavljeni
če ste jemani iz srečno podrte živali
Tretja
Tako milostno je že da s čajnikov pobira lišaj in mrazice dvigajo pokrovke tako milostno da jajce poči v goro na katero sedajo tako trstene kot tesane barke tako milostno da preskačejo iz vrste
ki niso še na vrsti za blagost staros vetja
Sodobnost 2004 I 34
Milan   Vincetič:   Stajanke
Pozna
Ki smo ob vid ki smo ob nos ki smo ob sluh ki smo ob ude nam je blagor nam je drobnica ki se stiska ob ogrado nam je jutranjik vržen na prag in v njem stavek ki pomeni nazaj a gre nad vse ki smo rešnji
ki nam je kraljestvo revnih na duhu in na telesu
Davna
Na vsem lepem je vse po meri ptice pojahajo plana deževja in premikajo ribje jate ki se jih postijo tako temni kot deški bogovi na vsem lepem od včeraj na jutri se vse pomeri po vitrihu
ali sloki vzmeti ki se po čudežu še zna napeti
Sodobnost 2004 I 35