The Oldest and Most
Popular Slovene Newspaper in United States of America
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage I GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
STEV. ,(No.) 49
chicago, ill., torek, 13. marca — tuesday, march 13, 1934
letnik (vol.) xliii
Avstrija vabi Hrvate - Zračna posta začasno ukinjena
kancler dollfuss in kardinal innitzer apelirala na hrvate, naj ostanejo zvesti avstriji. — gibanje za povratek habsburža nov v avstrijo v polnem razmahu. — oton zahteva plebiscit.
iz Časov, ko je manjkalo denarja
Dunaj, Avstrija. — Zanimiv in dokaj senzacijonelen dogodek se je pripetil preteklo nedeljo zvečer. Imeli so v tukajšnjem mestu hrvaški ubežniki in emigranti svoj shod in na njem sta nastopila kot govornika tudi avstrijski kancler Dollfuss in kardinal Innitzer, brez dvoma na povabilo zboro-valcev.
Kancler Dollfuss je v svojem govoru takorekoč prezrl dejstvo, da spadajo Hrvati pod drugo državo, Jugoslavijo, in jih je pozval, naj ohranijo svojo zvestobo do Avstrije. Po-vdarjal je Dollfuss, da daje Avstrija dober vzgled Evropi, kako se mora ravnati z narodnimi manjšinami, in dejal: "Naša skupna domovina, Avstrija, naj daje tudi vam očetovsko streho, zlasti še zato, ker zdaj lahko pričnemo prenavljati Avstrijo v duhu krščanstva.'', ,
Zborovalci so navdušeno odobravali Dollfussove besede in obljubili zvestobo Hrvatov do "katoliške Avstrije".
Kardinal Innitzer, ki je tudi nastopil na zborovanju, je pozival Hrvate, naj vedno ostanejo dpbri katoličani, dobri Hrvati in' dobri Avstrijci.
Med tem pa se v Avstriij čim-dalje bolj resno razmotriva vprašanje upostavitve habsburške! monarhije. Listi, med njimi celo uradno vladno glasilo, se na dolgo in široko bavijo z zadevo in zahtevajo, da se mora popraviti krivica, ki se je storila Habsbur-žanom, predvsem, da se mora vrniti premoženje, ki jim je bilo zaplenjeno po vojni, in da se pre-kličejo zakoni, ki jim zabranju-jejo povratek v Avstrijo. Nekateri listi obsojajo vedenje inozemstva, ki trdi, da bi se preklic teh zakonov smatral mednarod-nim vprašanjem; to vedenje, pravijo listi, je vmešavanje v no-tranje zadeve Avstrije. Inozem-države, zlasti neposredne so-i sede Avstrije, pa vidijo nevar-j nost v tem, da bi Habsburžane gotovo postavili na prestol, ako bi smeli živeti v Avstriji kot privatni državljani.
I
Nasprotno pa se Oton Habsburški, sin bivšega avstrijskega cesarja Karla, ne ogreva Preveč, da bi pod sedanjimi okoliščinami stopil na avstrijski prestol. Nadvojvoda živi v Belgiji, blizu Bruselja in je zdaj okrog 21 let star. Skoraj vso svojo vzgojo je prejel v demokratski Selgiji in se zato tudi nagiblje k demokratskim idejam. Želi za-da se v Avstriji najprej izvrši ljudsko glasovanje, da se izrazi ljudstvo samo, ali želi povratka ■ftabsburžanov. s to mislijo pa se '•Vstrijski monarhisti ne morejo sprijazniti. Pravijo, da bi bilo to Preveč poniževalno za Otona, češ, da bi ga postavilo na isto stopnjo z bivšim dunajskim županom Seitzom in drugimi socialističnimi voditelji, ki so bili aretirani tekom zadnje civilne vojne in ki so bili tudi izvoljeni od ljudstva.
ZRAČNA POSTA UKINJENA
Vlada cdredila, da se prevoz ziačne pošte preerganizira, do tedaj pa popolnoma ukine
Washington, D. C. — V od
govor na zahtevo predsednika Roosevelta, da se mora na vsak način napraviti konec nesrečam, ki so se stalno dogajale med vojaškimi letalci, odkar so ti pred tremi tedni prevzeli prevažanje zračne pošte, se je v nedeljo izdala vladna odredba, da se začasno ustavi celokupni zračni poštni promet, dokler ga ne bo mogoče preorganizirati tako, da se bo zmanjšala nevarnost kata- i strof.
Predsednika je razburilo ponavljanje nesreč. Tekom treh tednov je namreč celih deset vojaških letalcev, ki so prevažali pošto, izgubilo življenje in je zato izdal ukaz, da se mora to na vsak način preprečiti. Omejiti se mora poštni zračni promet samo na popolnoma varne proge in vrši se naj samo pod ugodnimi vremenskimi okoliščinami.
V zvezi z vojnim departmen-tom je nato poštni department pričel izdelovati načrte, da se upostavi večja varnost. Kljub temu, da se je na načrtih delalo | celo noč v soboto, je bilo gotovo, da ne bodo izdelani pred ponedeljkom. Do tega časa pa je bila izdana odredba, da se poštni. promet po zraku prekine, in vsa! pisma, namenjena za zračno pošto, so se med tem prevažala z .vlaki.
VOLILCI REGISTRIRAJTE SE!
Danes dne 13. marca se vrši v. Cook County, v katerega spada Chicago, registracija vseh onih volilcev, ki so se od zadnjih volitev preselili na drugi naslov.1 Vsak tak volilec, ki se je po zad-' njih volitvah preselil se mora na'1 novo registrirati — vpisati v vo-| lilni imenik, drugače meseca a-! prila pri primarnih volitvah, ki se bodo vršile 10. aprila, ne bo mogel voliti. Torej vsi oni, ki ste j se preselili na druge naslove sej danes 13. marca gotovo registri-1 rajte v volilnih prostorih vašega] precinkta, kjer volite. Prostori bodo odprti od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer.
-o-
ŠTIRJE VOJAŠKI LETALCI UBITI
V petek preteklega tedna je zračni poštni promet zahteval štiri človeške žrtve v različnih delih Unije. Vsi štirje so bili vojaški piloti, ki so vozili pošto,, odkar je vlada preklicala pogodbe s privatnimi zračnimi družbami za prevoz zračne pošte. Prva nesreča se je pripetila v Cheyenne, Wyo., kjer sta našla smrt dva pilota. Druga v bližini Burton, O., kjer je pilot, ki je vozil pošto iz Newark«, N. J., v Cleveland, treščil na zemljo. Podobna tretja nesreča pa se je zgodila v Floridi.
b Jugoslavije*
zaradi ponarejenih 50dinarskih kovancev so bili v ljubljani trije arttirani. — razne nesreče v škofjeloški okolici. — smrtna kosa. —nezgode in druge novice iz starega kraja.
Z denarjem kurijo peč. To je prizor, ki ga kaže gornja slika. Vendar pa to ni pravi denar, marveč takozvani "skripsi", ki jih je izdalo mesto Philadelphia pred letom dni od času "bančnih počitnic", ko se pravega denarja ni moglo dobiti.
pod kolo in je kmalu nato umrla radi hudih poškodb.
-o-
Nesreča
Hrbtenico si je zlomil posestnik Valentin Stražar, star 45 let, doma iz Bohinjske Bele. Šel je v gozd podirat drevje, pa mu je na potu spodrsnilo da je padel precej globoko po bregut kjer je obležal. Stražarju je spodnji del života pooplnoma ohromel.
-o-
Frančiškan doktor prava
Na pravni fakulteti beograd-ske univerze je bil promoviran za doktorja prava profesor p. Daniel Lubac, katehet v Beogradu.
-o-
Smrtna kosa
V Mostah pri Ljubljani je umrl Franc Zupan, upokojeni uradnik drž. železnice in posestnik. — V Ljubljani je umrla Katarina Kramar, soproga brzojavnega nadzornika. — V Pečah je umrl Janez Avbelj, cerkvenik župne cerkve, star •10 let. — Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je umrl Jožef Ferlinc, posestnik iz Pratinja.
-o-
Skrb za onemogle izseljence "Savez organizacije izselje-nilca", pri katerem je včlanjena tudi Družba sv. Rafaela v Ljubljani, je v Jelši na otoku Korčuli, otvoril "Dom za ostarele in onemogle izseljence". Tudi za Slovenijo je tam rezerviranih pet prostorov. Ne more pa tja nihče drugi, kakor samo tak, ki lahko dokaže, da je bil izseljenec. Vsa oskrba stane •150 Din na mesec, ki jo mora seveda sam plačati.
-o-
Aretirana Nedavno je bilo vlomljeno v tekstilno tovarno na Polzeli pri Celju, kjer so vlomilci dobili prav dober plen. Orožniki v Braslovčah so pa šli takoj na delo in kmalu dobili vlomilce, in sicer sta bila aretirana Ant. KamenŠek in Ant. Debevc, oba s Polzele.
-o-
Stara umetnina
Stranski oltar sv. Barbare na Gomilskem, ki je bil postavljen pred kakimi 200 leti, je že skoro razpadel in so manjkal: celi kosi. Sedaj je vsega prenovil mariborski kipar in umetnik Ivan Sojič, kateremu se je obnovitev strokovnjaško obnesla.
o-
Nesreča V Baši ju pri Preddvoru je kidal sneg 731etni kajžar Urban Cuderman, ki se je med delom tako močno sunil z drogom v trebuh, da je moral takoj v bolnico.
-o--i
Zašel je
Simonič Anton, posestnik iz Doliča pri Sv. Urbanu pri Ptuju je v noči zgrešil pot in taval celih 6 ur po sneg.u in mrazu, oa je ves obnemogel. K sreči so ga našli ljudje in ga tako rešili gotove smrti.
ČIŠČENJE V SLUŽBAH
Farley moral odstopiti kot načelnik stranke.
Washington, D. C. — Kdor ima kako vladno službo, ne more biti istočasno tudi na kakem odgovornem mestu v politični stranki. To je načelo predsednika Roosevelta in drži se ga točno. 2e več oseb je na i ta način prislil, da so morale | zapustiti svoja politična mesta, , in pretekli teden je objavil, da I je tudi generalni poštni moj-j iter Farley odstavljen od svoje pozicije kot načelnik demokratskega narodnega odbora
DILLINGER STRAŠI PO CHICAGI
Chicago, lil. — Bandit Dillin-ger, ki je pred nekaj dnevi ušel; iz ječe v Crown Point, je postal v Chicagi pravi ljudski strah. Celi dan pretekli petek so prihajali na policijo telefonski klici, da so videli Dillingerja zdaj v tem delu mesta, zdaj v drugem. Ljudska domišljija je postala tako živa, da,skoraj v vsakem roparskem napadu žrtev spozna Dillingerjev obraz. Vse skupaj pa pri zasledovanju Dillingerja ni nič pomagalo in policija nima za proslulim zločincem še niti i najmanjšega sledu.
KRIŽEMSVETA
—	Berlin, Nemčija. — Bivši švedski princ Sigva; a in njegova žena, bivša nemška igralka, sta prispela semkaj v petek iz Londona, kjer sta se poročila. Zaradi te poroke je princ izgubil svoje naslov, ker se je poročil z dekletom, ki ni plemeni-tašmja.
—	Peiping, Kitajska. — Ka kor se sklepa iz izjav nekega višjega japonskega častnika, namerava Japonska pričeti po noven vpad v Kitajsko, da si osvoji še več njenega ozemlja. Informiral se je o stanju ameriških misijonskih postaj, da se jim ne škoduje ob času vpada.
—	Dunaj, Avstrija. — Na zborovanju fašističnega Heim-wehr je v soboto imela v mestu Modling govor rumunska prin-cesinja Ileana, žena Antona Habsburškega. V govoru je pozivala avstrijsko ženstvo, naj se priključi fašističnemu gibanju
—	Madrid, Španija. — Novi španski notranji minister je v petek izdal ukaz po moči, ki mu jo daje proglašeno napol obsedno stanje, da se ukine izdajanje 56 časnikov, ki so glasila različnih radikalnih organizacij, socijalistov, komunistov in anarhistov.
-o--
DRŽAVE ZAVRAČAJO IN-SULLA
Atene, Grčina. — Neka ženska, ki ni izdala svoje identitete, je prosila pretekli teden pri konzulatih treh držav za vizo, da bi bil pripuščen vanje Samuel In-sull, ko se bo moral izseliti iz Gr- j čije. Te tri države so Ogrska,! Bolgarija in Rumunija. Vse tri1 pa so vizo odklonile. Med tem pa je grška vlada proučevala poročilo, ki so ji ga predložili zdravniki, kateri so ponovno preiskali Insulla.
DRŽAVNA PODPORA ZA FEDERALNO NRA
Des Moines, Ia. — Kljub silovitemu nasprotovanju od strani republikancev je v petek poslanska zakonodajna zbornica odobrila rakonski predlog, po katerem postanejo kodeksi NRA državni zakon in njih kršitev lahko tudi država kaznuje.
GONJA PROTI KARDINALU
Naziji zahtevajo, da se vzame Kardinalu državljanstvo.
—o—
Berlin, Nemčija. — Da bi bil
varen pred^naziji, je bil kardinal Fauhaber iz Miinchena pred par tedni imenovan od papeža Pija papeškim legatom. S tem ga je papež napravil nedotakljivega kot tujezemskega diplomata. Nazijski listi pa zahtevajo zdaj, da se mora kardinalu vzeti nemško državljanstvo, češ, da kot tujezemski diplomat ne more ostati istočasno nemški državljan. --->-
NAČRT ZA ZNIŽANJE CEN
PIJAČ
Washington, D. C. — Pred- , sednik Roosevelt je odločen, da ( prisili tovarnarje, ki izdelujejo ! pijače, da znižajo sedanje visoke | cene svojim produktom. Kakor j se je izrazil v petek pri konfe- ( renči s časnikarji, je priprav- ( ljen, da odpravi vse dosedanje, j ovire za uvažanje pijač iz ino-1 zemstva .Opustile se bodo vse u-vozne kvote, ki so zdaj določene |~a posamezne države in na uvoz se ne bo postavila nikaka meja. Poleg tega namerava predsednik predlagati tudi znižanje carine.
--o-
ZADNJI ROK ZA PLAČILO DOHODNINSKEGA DAVKA
Davčni urad je v soboto izdal opomin, da se rok za priglasitev ' dohodkov leta 1933 in plačilo dohodninskih davkov nepreklicno konča opolnoči 15. marca. Kdor bi se do tega časa ne priglasil, se podvrže kazni 25 odstotkov in poleg tega bo moral še plačati obresti po en odstotek na mesec.
-o-
VROČINA SREDI ZIME
Los Angeles, Cal. — Kalifornija je koncem preteklega tedna dokazala, da je v resnici "soln-čna". Dočim je na ostale dele A-merike pritiskal več ali manj občuten mraz, se je pa v petek peklo to mesto v pravi poletni vročini. Toplomer je kazal 90 stopinj in prebivalstvo je iskalo pomoči v hladnih valovih oceana.
Denar so delali	^
Ljubljana, 20. febr. — V me-istu in na deželi se je v posled-, 'njem času večkrat primerilo, da je prišel v promet sumljiv 50di-narski kovanec. Nekateri kovanci so bili ponarejeni prav dobro, j dočim si druge lahko prepoznal jna prvi pogled za falzifikate. Kovanci so imeli navadno bolj 'moten lesk in slab zvenk. !
Preteklo soboto je skušal neki' Jakob iz Zelene jame zamenjati j v dalmatinskem vinotoču petde-setak, ki ga je pa natakarica ta-'koj prepoznala za falzifikat. Ni premišljala dolgo, marveč je zadevo nemudno prijavila policiji. Stražnik je Jakoba aretiral in kovanec zaplenil.	j
Na policiji so pričeli Jakoba takoj zasliševati, obenem pa so ga preiskali in našli pri njem še 3 ponarejene petdesetake. Takoj nato so napravili na njegovem domu še hišno preiskavo iri našli v predalu 7 takih kovan-ceš, po natančnejši preiskavi pa so odkrili tudi delavnico za izde-jlovanje falzifikatov. V delavnici so odkrili več matric, razne kom-poizicije iz svinca in drugih kovin ter razno orodje.
Nesreča nikoli ne počiva
Škof ja Loka, 17. febr. — Kar zapored se je pripetilo te dni na škofjeloških ulicah in v okolici več hudih nesreč, tako da so morali iskati vsi ponesrečenci zdravniške.pomoči, dva pa so celo prepeljali v bolnico.
Prva nezgoda se je pripetila v Kapucinskem predmestju. Posestnik in mlinar g. Franc Leben se je vozil v družbi lesnega trgovca g. Ivana Habjana proti [domu, ko se mu je iznenada spla-šil konj. Misleč, da bosta konja 'ukrotila, sta skočila oba potnika z voza. Habjanu se ni pripetilo ■nič hudega, Leben pa je padel na 'trdo cesto tako nesrečno, da si je (ranil kost na nogi. Spočetka je| kazalo, da ne bo hudega, zdravnik pa je ugotovil, da je zdrobljen del pogačice. G. Lebon je moral v bolnico.
Hude poškodbe je odnesel na- ( dalje baron g. Avgust Volken-sperk iz Puštala, ko se je izpre-hajal okoli svojega doma. Po cesti je pridirjal neznan voznik, baje iz Št. Vida nad Ljubljano in podrl nekoliko naglušnega barona. Slučajno prisotni zdravnik dr. Hybad je nudil ponesrečencu prvo pomoč. Volkensperk, ki se zdravi v Leonišču, ima zlomljenih več reber, roko in lopatico. Kako je prav za prav do nesreče prišlo, bo ugotovila preiskava. Voznik ki pa ga še iščejo, se bo moral zagovarjati, ker sodijo, da je njegova brezvestnost kriva hude nesreče.
-o-
Pod avtom
V Štepanji vasi je po nesreči prišla pod Magistrov avtobus iz Sostrega, 10 letna Anica Gros-manova. Sankala se je nad cesto |in pridrsela s sankami na cesto ;ravno pod avtobus, ki je takrat peljal mimo. Priletela je ravno
i DRAGOCENA ROČNA TORBICA
j Chicago, 111. — Da bi se ločila 'od svoje ročne torbice, v kateri !ima svoj puder, šminko in par-j fum, tega si Mrs. Elmer Ostrom, 3230 Belden ave., niti misliti ne more in junaško bi raje prenesla smrt, kakor pa izgubila ta dragoceni predmet. V petek zvečer, ko je spravljala svoj avto v garažo, sta se ji približala dva bandita in zahtevala njeno torbico. "Ne, nikdar!" odločno vzklikne ženska, četudi je videla proti sebi naperjen samokres. Roparja sta videla njeno odločnost in popustila. "Potem vzame-va pa avto," pravita. "Vzemite ga," pravi ženska iji vsi *o bil: zadovoljni, banditi, da so dobili ,avto, ženska, da je rešila svojo ! torbico.
Pozornost je vzbujal. — Videč moža, kako se vrača v zamazani in pomečkani obleki, vzklikne žena vsa prestrašena:
—	Za božjo voljo! Pa te vendar ni videl noben znanec?
—	Ne, kar pomiri se. Pač so se pa mnogi ozirali za menoj, kakor da bi me poznali.
Življenje ji je rešil. — Tista-le zakonca imata hčerko, ki sem ji rešil življenje.
—	Kako to?
—	Nekoč sem jo zasnubil, pa mi je odgovorila, da bi raje umrla, nego omožila se z menoj. Pa sem preklical snubitev.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago,, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Jugoslavija in Bolgarija
Federalni dohodniski davek
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
(Metropolitan Newspaper Service)
TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE
POGLEJTE NA DATUM
POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako Je poleg Vašega imena številka 3—34, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111,
eifiSI. by Edujr RlwBiWSUr Ine. AJUin'i'i	****
Vsedel se je tesno k deblu in zadremal. Koliko časa je spal na drevesu ni vedel, ker našel je prav tako svetel dan, kakor je bil takrat ko je zaspal. Začutil je ve.liko slabost od lakote. Kaj naj stori. Spodaj je videl cel kup zadavljenih in razmesarjenih volov, jelenov in slonov. Tigri pa so vsi odšli in bila je prava tihota. Splezal je doli, si odrezal kos svežega mesa, zanetil ogenj in si je na plamenu osmodil meso in ga zavžil.
Nato je začel potovanje naprej. Kam so izginili vsi ostali spremljevalci, zamorci in dva častnika ni imel najmanjšega pojma. Na poti je kmalu zagledal tekočo vodo, katere se je dobro napil in pokrepčan se je odpravil naprej. Na krovu zrakoplova 0-220 je že minulo 72 ur odkar so odšli iskat Tarzana, Opazovali so z daljnogledi in neki častnik je zagledal moško postavo na robu gozda. Takoj se je odpravilo deset mož naproti.
ca obno-
PrOoženo vam pošiljam svoto $..................
iritev mojo naročnine za "Amcr. Slovenca".
Tarzan je zrl v nebo ,toda na Pellucidarsko solnce se ni mogel spoznati, kje naj bi se nahajal. Tarzan je čutil, da se! je zgubil. Več milj od tega kraja., kjer sta sedela na visokem drevesu Targaš in Tarzan, pa je Sedel na drevesu Jason Gridley, ki je zasnoval to ekspedicijo. Dolgo časa je opazoval z tistega drevesa strašne prizore, fco so veliki tigri ubijali in klali slone in vole in iste trgali. Toda dan je bil cela večnost, solnce je bilo vedno na enem in istem kraju.
Targaš in Tarzan sta bežala več ur daleč po visokem drevju. Ko se je Targašu zdelo, da sta na varnem sta se ustavila na visokem drevesu. "Kako pa to, da si me ti opomnil na nevarnost žiiak" je rekel Targaš. "Saj sem ti že rekel preje, da niaiitn prišel med vas kot sovražnik. Pa ti si bil tudi tisti, ki si me obvaroval življenja, ko so me tvoji tovariši hoteli uničiti, ko ste me vjeli." — "Pa kam hočeš sedaj?" — "Vrnil se bom med svoje ljudi."
Naslov
Mesto-------------
OOOOOOOOOOOiKHKKKKKKKHHKKKH) (KKKKKJOOOOO^
..,.„„,	•AMERIKANSKI SLOVENEC'_______T°rek' rl""'ca 103,8
AMERIKANSKI SLOVENEC
trvi <« na j starejši »love—W (The first and the Oldest Slovene lint v Ameriki.	Newspaper in Amerie*.
Ustanovljen tet« JW1.	EttebUnhed 1M1,
Uhaja vsak (lan razua nedelj, pone- Iwued daily, except Sunday. Mon-taljkov in dntvov po praznikik.	day and the day after holiday«.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO,
Naslov uredništva in uprava J	Addres« of publication offic«:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd.t Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
N aročnin*:	Subscription:
U telo leto______$5.00	For one year-----$5.00
t« pol leta____2.50	For half a year--2.50
Ea četrt leta_____1.50	For three month« -----1.50
Za Chicago, Kanado In Evropo:	Chicago. Canada and Europe:
Z« celo leto-------$6-00	For one year---$6.00
Z* pol leta _____-_________3.00	For half a year----3.00
'/.a retr: leta	____1.75	For three month«----1.7S
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa te ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Balkanske države so sklenile pred kratkim nekak medsebojni pakt, ki je javnosti že več ali manj znan. Pogodbene drr zave v tem paktu so: Jugoslavia, Rumunija, Grčija in Turčija. Bolgariji so sicer vrata odprta, da pride pod gotovimi pogoji k tefmv'p'-iktu. Toda Bolgare to mnogo ne interesira iz vzroka, J:t. r pakt določuje stalnost sedanjih državnih mej vseh pogod-!)■{. ;!ih držav. Bolgari pa, kot premaganci v svetovni vojni, sa-i ,:ijo o reviziji mirovne pogodbe, ako tudi to javno ne naglasa j 6.
Vsak Slovan čuti in ve, da Jugoslavija brez Bolgarov še ni popolna Jugoslavija. Tudi ljudske mase se tega zavedajo v obeh državah. Zadnje čase se sicer čujejo povdarki za zbliževanje med Bolgari in Jugoslovani. Toda to so več ali manj le formalne.govorice, do kakega dejanskega fakta v tem oziru pa ne pride še tako kmalu. Vzrokov je več. Največ pa dinastije obeh držav. Nobena se ne želi odpovedati svoji poziciji in če bi že drugega ne bilo, je to velik vzrok, ki bo še dolgo oviral spojitev Bolgarov in Jugoslovanov v enotno državno edinico.
Na drugi strani se pa čujejo čedalje bolj govorice, da se za zbližan jez Bolgari najmanj interesirajo ravno srbske stranke same. Hrvati in Slovenci so navdušeni za združenje. Ne tako vodilni politikarji Srbi. Zakaj ne? Bolgarov je blizu šest milijonov. V nova jugoslovanski državi, kamor bi se pridružili tudi Bolgari, bi bilo narodnostno razmerje nekako takole: Srbov (>,500,00, Bolgarov okoli 6,000,000, Hrvatov 4,000,-000, Slovencev 1,750,000, drugih manjših blizu milijona. V taki Jugoslaviji s približno 20,000,000 prebivalcev bi tvorili Srbi komaj tretjino. Znano dejstvo pa je, da Bolgari, niti Hrvati Srbov np ljubijo preveč, in to bi pomenilo konec srbskemu nadvladrnju, kar si pa seveda srbski zviti politikarji ne želijo. Prav zato je najti baš med Srbi tako malo zanimanja za zbližanje Bolgarije in Jugoslavije. Vse, kar se o tem govori, so le gole formalne govorice.
Vsak samec,' katerega čisti letni dohodek je $1000 ali več, ali pa katerega surovi dohodek je $5000 ali več, nadalje vsi zakonski, katerih Čisti dohodek je $2500 ali več, ali pa katerih surovi dohodek je $5000 ali več, morajo prijaviti svoj dohodek uradu (Collector of Internal Revenue) v onem kraju, kjer davkoplačevalec stanuje. Zadnji dan za prijavo je 15. marca,
Od čistega dohodka se odbijajo takozvane osebne izjeme (personal exemptions). Te so: 81000 za samca in $2500 za poročene osebe, ako zakonski skupaj živijo. Pravico do odbitka $2500 ima tudi družinski poglavar (Head of a family), to jo oseba, ki vzdržuje v svojem domu eno ali več oseb od njega odvisnih.
Dodatno k tem osebnim odbitkom sme davkoplačevalec odbijati po $100 za vsako osebo, ki jo on vzdržuje, ako ta oseba nima še 18 let, oziroma ako je nezmožna vzdrževati samo sebe radi telesne ali umne onemoglosti. Davkoplačevalec sms zato
odbijati po $400 ne le za nedoletne otroke, marveč tudi za po-starno mater, za bolnega očeta itd., ako jih vzdržuje.
Ako torej samec živi skupaj s postarno materjo in z mladoletnimi brati, on nima le pravico odbiti po $100 za vsakega, marveč sme kot "družinski poglavar" odbiti $2500 kot osebno "izjemo". Isto je v slučaju vdovca, ki vzdržuje otroka v svojem stanovanju. Ako pa samec, oziroma vdovec vzdržuje sorodnike, ki stanujejo drugje, on nima pravice odbiti $2500 kot družinski poglavar, marveč le $1000 kot osebni odbitek. Pač pa ima pravico odbiti po $400 poleg $1000 za vsako odvisno osebo.
Na svoto, ki preostane po vseh odbitkih, treba plačati gotov odstotek kot dohodninski davek. Normalna taksa je 4 odst. Ako pa preostane več kot $4000, se plača 8 odst. na preostanek; čez $4000. Za čisti dohodek čez $6000 treba plačati dodatno takso (surtax). Tako prihaja, da za čisti dohodek od $10,000 treba plačati $480 kot dohodninski davek, za $100,000 dohodka $30,100, dočim za milijon dohodka treba plačati $571,000.
Nas seveda zanimajo davki za manjše dohodke. Tu navajamo nekoliko tipičnih primerov:
Samec brez odvisnih sorodnikov je 1. 1933 zaslužil $2000. Odbivši $1000 kot "osebno izjemo", preostane $1000 in 4 odst. je $40. To je davek, ki ga mora plačati.
Ako ta samec vzdržuje pri sebi sorodnika, ki je nedole-ten, oziroma obnemogel, sme on odbiti kot družinski poglavar S2500 za sebe in po $400 za vsako odvisno osebo. Mu ni treba prijaviti dohodka, niti plačati kakega davka.
Ako pa dotičnik vzdržuje mater v drugem mestu, sme on odbiti zase le $1000 in $400 za mater. Preostane torej $600 hi 4 odst. je $24. Toliko bo znašal njegov dohodninski davek.
Mož in žena skupaj sta 1. 1933 zaslužila $3000. Nimata nikakih otrok, niti drugih odvisnih sorodnikov. Ker smeta odbiti $2500, plačala bosta 4- odst. na $500, torej $20. Ako pa imata, recimo dva otroka, odbila bosta na,daljnih $800 za oba otroka. Odbitki znašajo torej več kot zaslužek. Zato nimata plačati nikakega davka, pač pa morata prijaviti svoj dohodek,: ker sta zaslužila čez $2500 čistega dohodka. Isto velja za sam-J ca, ki je zaslužil več kot $1000, ali, ki odbija toliko za odvisne ( osebe, da ne preostane nič, na kar bi plačal davek. Tudi, ako j ne plača davka, mora vendarle prijaviti svoj dohodek, ker je J zaslužil več kot $1000.
LEPA NEDELJA IN "SV. GE | NOVEFA" NA GILBERTU
Chisholm, Minn.
Pravo spomladansko vreme nas je presenetilo zadnjih pet 'dni, kar je tu v Minnesota nekaj izrednega za ta čas. Še posebno lepo je pa bilo v nedeljo 4. marca. Zato je pa morala marsikatera kočija modernega izvora, rada ali nerada iz svojega hleva, pomladi nasproti: Z drugo besedo, ceste so bile polne avtomobilov, ki so drveli vse vprek, sem in tja. K temu drve-nju sem se pridružil tudi jaz in sicer z namenom, da grem na mal izlet v naravo. Ker pa po navadi pravijo, da se kolesa vseeno vrtijo, če so dva ali štirje — potnike namreč mislim, — sem se odločil, da sem vzel s seboj še (Živca), Antona Oberstarja in soprogo. Omeniti pa morem seveda, da je bila z menoj tudi moja boljša polovica in hčerka. To pa povem zato, da me kdo izmed bralcev ne bo obsodil za pečlarja, ker ta stan sem že zdavnej pustil na cedilu.
Sedaj naprej, naj vam pa razložim pomen tega izleta. —-Bral sem namreč v Glasilu KSKJ z dne 27. febr. dopis izpod peresa Helen Yurcich, Gilbert, Minnesota, da bodo namreč tam uprizorili prekrasno
igro "Sv. Genovefa." Takoj sem dejal — sam pri sebi seveda,—- da hočem to igro po-setiti, če se vse podere. Razume se, da sem to omenil tudi svoji boljši polovici in seveda, naletel na odpor, kakor je že pri ženskah navada. Predlogi, oziroma proti predlogi so bili, različni. V prvem financa, potem daljava, pozne ure itd. Koncem koncev mi je pa prišlo na pomoč lepo vreme in domovina je bila rešena. Sicer pa. ko smo začeli našo "turnejo," če se lahko tako izrazim, nihče ni vedel kam jo mahamo, kot jaz. Razpoloženje na "kočiji" je bilo izvrstno in predlog, ki ga je stavil (Živec) med potjo, da naj gremo na Eveleth je bil soglasno sprejet. Vstavili smo se pri znancih in tam sem jim razodel, da je Gilbert druga "štacija." Iladi ali ne radi so mi privolili in ne samo to, še dva Evelethčana smo si osvojili. Pa recite, če nisem dobro izvršil svojo namero.
Sedaj naj pa podam na kratko oceno igre. V prvem želim, da vsak izmed igralcev, ki bere te vrstice, ne vzame tega za zlo. Niti naj ne reče: prišel je samo "firbec" past, ker kar bo kritike, naj vam bo v izpodbu-do, k popolnejšemu delu v bodoče, ker pomnite, da je kriti-
ka zdrava in sprejeti jo je treba kot zdravilo.
Kar se tiče lepe igre "Sv. ; Genovefa," je bila v splošnem izvajana izvrstno in pohvale vredno. Opazil sem, da je sodelovala pri igri -večina tu rojena mladina, kateri moramo dati pogum, da se še z večjo resnostjo poprime dela, katerega smo mi prinesli iz stare domovine. Opažamo to našo kri, katero smo starejši tu vzgojili, da se v splošnem kaj rada po-prijema svojega materinega jezika in vsak izmed nas, ki količkaj čuti v sebi narodne zavesti bo rekel, da je to nekaj vzvišenega. — Pomisliti pa moramo, da ta naša mladina ni imela prilike pohajati slovenske šole, ker kolikor je meni znano, na žalost, takih šol tukaj nimamo. Zato je na današnjih odrih opažati različne narečja in bolj slabo jezikovno slovenščino, kar pa ni krivda mladine, ampak starejših. Tukaj se uresničuje moj rek, katerega sem že tolikokrat po-vdarjal, da je namreč slovenska šola podlaga vse naše kulture, pa najsibo petja, dramatike ali tudi če hočete telovadbe. Zato bi svetoval našim režiserjem, ■ onim požrtvovalnim narodnim i delavcem, ki žrtvujejo toliko {svojega dragega časa predno ! usposobijo igralca ali igralko I da se lahko pokaže na odru, da j bi vsem tistim, ki so željni iz-| uriti se v slovenski slovnici, poskrbeli nekoliko rednega pouka v slovenščini, za kar bi prav prišla knjiga — Kernov besed-jnjak ali Slovenska slovnica.
|— Morda bo kateri rekel; "še tega nam je treba." Toda pomnite, da mislim samo te, kateri j bi bil voljan se uriti v jeziku iz katerega izhaja. Ta naj bi si nabavil knjigo in tukaj naj bi zopet prišel režiser ter jih poučeval. Res je to veliko delo in prav malo upoštevano od strani naroda, ampak nekdo I mora pričeti, Č6 hočemo našo | slovenščino ohraniti še vsaj ne-' koliko časa tako kakor je. Ce bomo potem s svojim posetom na takih kulturnih prireditvah vsi upoštevali ta trud in delo, potem nam je obstoj zasiguran še v dolgo bodočnost. — Tako, sedaj pa k igri na Gilbert.
Vloga sv. Genovefe je bila fino in izvrstno izvajana, tudi karakter v vlogi sv. Genovefe je bil izvrsten. —- Oče Genovefe je bil tudi dober karakter. — Branko, Genovefin mož je svojo vlogo izvrstno rešil, samo nekoliko več viteštva bi moralo biti v njegovih nastopih in kretnjah, pa bi bil popoln. — Kostumi so bili izvrstni, ki so odgovarjali igri v polnem. — Izvrstno je rešil svojo vlogo sinček Genovefe. — Scenerija se je dobro prilagodila. — Pohvala gre rojakinjam, ki so nastopile z lepimi pesmicami. — Kar se tiče drugih karakterjev sem že omenil, da so skušali najbolje. — Samo nekaj sem opazil kar ni bilo pravilno in to je to, da naša mladina, ki je bila med občinstvom, ni imela
pojma o raznih pretresljivih slikah v igri, čeprav jim je bilo poprej raztolmačeno v angle^* škern jeziku. Bili so žalostni, pretresljivi prizori, — pa slišati smeh. To naredi na vse one, ki igro poslušajo in z zanimanjem sledijo dejanjam, ki se odigravajo na odru, zelo mučen utis. — Torej bi bilo za v bodoče (umestno povdariti občinstvu preje kot se igra take pretresljive vsebine začne, naj se mirno zadrži.
II koncu pa želim Gilbertča-nom veliko uspeha, zlasti njihovim igralcem ter bi želel, da pri-rede še kaj stičnega. Zelo bi jim rad ustmeno častital k tako lepi prireditvi, a čas mi tega ni dopuščal. — Se še vidimo.
Frank Tekautz.
NASTOP ŠTIRIH PEVSKIH ZBOROV
Barberton, O.
Velika prireditev v korist fari v Barbertonu, bo 18. marca, pri kateri bodo nastopili štirje pevski zbori, in sicer: Pevsko dr. "Ilirija" iz Clevelanda, pod vodstvom g. Rakarja, katero bo podalo 12 krasnih pesmi. — Nastopi tukajšnji "Cerkveni pevski zbor," pevsko dr. "Ja-vornik" ter pevsko dr. "Naš dom" iz Kenmore, O. Za ves večer je vre j eno tako, da vas bodo ti pevski zbori s svojim izbranim koncertom res zabavali, ker imajo vsi ti zbori pripravljene izbrane pesmi, posebno se to čuje za zbor iz Clevelanda, da bo to nekaj posebnega.
Prilika se nam torej nudi dragi rojaki, da se bomo za nekaj časa poglobili z dušo in srcem v nekaj, kar mi Slovenci najbolj ljubimo. Pozabimo pri tem na vsakdanje težave, ki dnevno pritiskajo na nas vse, brez izjeme. Saj ga menda ni Slovenca ne Slovenke med nami, ki bi v pesmi ne opeval ljubezni, pa naj bo to ljubezen do domovine, do matelre, očeta, bratov ali sestra; opeval pa tudi svojo bol in jo prelil v mile zvoke naše pesmi. — Slovenski narod se med vsemi narodi najbolj odlikuje in prekaša vse druge, zlasti kar se tiče petja. Izkoristimo torej- vsako priložnost in javno pokažimo, da ne pustimo svoje pesmi, dokler nam bije srce in se v naših žilah pretaka slovenska kri, do tedaj naj naša mila slovenska pesem ne izzveni. Podpirajmo naše vrle brate in sestre, ki se trudijo, da nam zapojo lepe pesmi in s tem. pokažejo dobro voljo za svojo narodno zavest.
Upam, da tega dne ne boste pozabili. Pokažite se pevcem in pevkam, da se zanimate za nje, da podpirate njih pesem. Napolnite dvorano do zadnjega kotička. Vsi, ki vam le razmere dopuščajo pridite na ta veličastni koncert, to bo pevcem največje zadoščenje za njihov trud, ki jim ga morete dati. — Vedite, da je to prva prireditev te vrste pri nas in da kaj takega naša fara še ni imela. Fara Presv. Srca Jezusove-
■r-	't-
V restavraciji. — Pikolo: Zdaj pa res ne vem več, ali jih ima ta gospod sedem ali že osem.
Plačilni: Osem, ker je že začel govoriti o umetnosti. * * *
Nedeljski lovec. — Žena možu: Cuj, zakaj pa ima zajec na nogi listek s številko 20.50?
—	Zabeležil sem si, kje sem ga ustrelil, namreč 20 km 50 m za vasjo.
■4; * *
Galanten mož. — Niti ne sanja se ti, ženica, kako so me letos na počitnicah obletavali.
—	Da, vem, letos poleti .ju bilo zelo mnogo komarjev.
Moderni otroci. — Mamica, koliko je pa Miklavž star?
—	Ne vem, sinko, vem samo, da je že zelo, zelo star.
—	To se mu takoj pozna, ker ne nosi kape po strani.
Med zakonci. — Vzel si me samo zaradi denarja.
—	Točneje rečeno, sem te
vže'1 z'ato, ker nimam- denarja;
* * *
Najzanesljivejše sredstvo. —
Silno hrepenim po kotičku, kjer bi bil ločen od vsega sveta.
—	Zapri se v telefonsko celico.
* * *
Lastne izkušnje. — Misliš, • da je pravilno naziranje, da je . izmed desetih zakonov samo ) eden srečen?
1 — Ne vem, jaz sem šele tret-1 jič oženjen.
ga vas vse kar najuljudneje vabi na ta koncertni večer. Vsi Slovenci iz Barbertona in okoj-lice, zlasti pa farani, pridite. Ves čisti dobiček je namenjen za farno cerkev. Začetek programa je kakor navadno, ob 7 uri zvečer v nedeljo 18. marca v dvorani Samostojnega društva Domovina na 11. cesti. Vstopnina je za odrastle 35c. mladina pa plača 15c. Razna okrepčila ae dobe po programu v spodnji dvorani. — Na svidenje. — Za odbor
Frank Smrdel
Torek, 13. marca 1934
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Str ari S
se interesira, da bi dobil rad svoje sorodnike ali prijatelje iz Evrope v Kanado, naj blagovoli stopiti v zvezo z
M. SHOCHETT
UNIVERSAL TRAVEL STEAMSHIP AGENCY
Room 406-408, Lister Bldg. HAMILTON, ONTARIO, CANADA
VELIKA NOC
bo letos že 1. aprila, torej že čez par tednov
Darila za velikonočne praznike svojim domačim lahko pošljete preko nas. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, računajoč po ceni istega dne, ko denar prejmemo.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE
Za izplačila v dolarjih:
Za S 5.00 pošljtc............$ 5.75
Za "$10.00 pošljite...........$10.85
Za $15.00 pošljite...........$16.00
Za $25.00 pošljite............$26.00
Za $40.00 pošljite..............$41.25
Vsa pisma in pošiljat ve naslovite na
JOHN J ERICH
(V pisarni Amcrikanskcga .Slovenca)
iS 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, ILLINOIS l
S	l i
Qjsasaias^^	v'rrr: wm m m ,r« m
NESREČA VOJAŠKEGA AEROPLANA
TEDENSKI KOLEDAR
18	Nedelja — 5. postna. Ciril Jer.
19	Ponedeljek — Sv. Jožef.
20	Torek — Feliks in tov.
21	Sreda — Benedikt, sp.
22	Četrtek — Katarina G., vdova.
23	Petek — Marija Sedem Žalosti.
24	Sobota — Gabriel, nad.
-o-
Rev. J. C. Smdey:
TIHA NEDELJA
S Kristusovim trpljenjem je neločljivo združena njegova sveta Mati. Žalostna Mati — ko si bolestno Mater božjo predstavljamo kot tako, je nam jako blizo: možu, ženi, posebno pa materi. Komur je potisnilo življenje v njegovo srce meče bolečin, temu je bolestna Mati božja s sedmerimi meči, ki so prodrli najsvetejše žensko srce, nad vse ljuba pritega, vleče ga k sebi.
Zato tako čudežno vplivajo v naših cerkvah temne stranske kapelice, kjer so postavljene sohe ali podobe žalostne Matere božje na človeka. Sveče gore kakor skrite dušne boli pred trpečo Materjo. In matere, žene, dekleta kleče, stoje pred najsvetejšo žensko dušo, toži.jo svoje križe in težave Presveti Devici, od katere pričakujejo tolažbe, pomoči, olajšave, saj vedo, da jih razume. Nič ni bolj naravno, nič bolj čisto, nič bolj človeško kot to.
V tem tihem tednu je cerkev na prihodnji petek odprla stransko kapelico svoje liturgije: Praznik žalostne Matere božje. Neštevilno svečic in luček bo gorelo ta dan pred žalostno Materjo božjo. Vsi bomo hodili tja prosit pomoči, tožit ji naše težave, tisočeri in tisočeri bodo slišali odmev od gore Kalvarije :"Sin, glej tvoja mati!" In ker je toliko trpljenja, toliko bede med nami v naših časih, nas neka posebna sila vleče, njene sinove in hčere, brate in sestre Kristusove k sveti žalostni Materi.
Ker stojimo sami pod raznimi križi, se kaj radi zatekamo k materi, ki stoji pod križem svojega Sina v nepopisnih bole-činah.
Ker je Zveličal" sam .sklenil v najbolj odločilni uri vez med Materjo in človeštvom v dvojni oporoki: "Mati, glej, tvoj sin— Sin, glej, tvoja Mati," zato smo kristjani na najbolj naraven način vezani z žalostno Materjo božjo.
Cerkev nam je današnjo tiho nedeljo podobo Križanega zagrnila. Konec evangelija nam pripoveduje: "Jezus pa se je skril in šel iz templja." Ne bomo videli ljubega Gospoda do Velikega petka, ko se nam bo po odgrnjenju križa zopet pokazala darovana božja ljubezen. H Srečamo pa v teh dneh žalostno Mater božjo, stoji pred nurai in nam pripoveduje o svojih bolečinah, ki so globoke kakor morje . . . Šepeta nam na uho o udanosti v voljo božjo, o sveti volji nebeškega Očeta, o neizmernem blagoslovu odreše-rtja, ki teče in izvira iz trpljenja njenega Sina celemu svetu.
Ni dolgo temu, ko je jokala uboga žalostna mati v sodni dvorani, ko so njenega sina obsodili na smrt. Koliko žalostnih mater je v naših dneh, koliko žalostnih očetov: njihovi sinovi in hčere hodijo po poti razbojnikov, ki peljejo na goro mrtvaških glav, hodijo po potih, ki končajo v ječi, na vislicah, na e-lektričnem stolu . . .
Priporočajte, dragi starši, v tem tihem tednu vaše otroke najsvetejši Materi v goreči molitvi. Gospod ni rekel zastonj: "Sin, glej, tvoja Mati — Mati, glej, tvoj sin."
Krasna pesmica pripoveduje: V neki goščavi je stala Marijina podoba. V eni roki so si pa lastavice napravile gnezdo. In smehljaje gleda Marija na drobne tičice. Staknil jih je pa nek poreden deček in hotel tičke pobrati. Tu je Marija sklenila roko in tako obvarovala tičice. Prestrašen je zbežal deček odtod. In Mati se je pričela zopet smehljati na drobnjad v gnezdu.
Ni li v tej legendi krasno označena tisočera skušnja v življenju: Kdor si je izbral Marijo za Mater, ta je varen pred surovostjo roparjev hudobnega sveta . . .
ZAERISALI SPOMIN NA SOCIJALISTE
Bilo je lepo in mrzlo zimsko jutro. Nebo je bilo jasno ko bi-1 ser, zrak čist in rezek. Srečaval sem gospodinje, ki so šle na trg,1 dijake, ki so hiteli v šolo; gospode, ki se jim je mudilo v urade, in drobne, našminkane gospodične, ki so s klobučki nad levim u-šesom drobencljale k svojim pisalnim strojem.
Nenadoma vstane pred menoj kup ilovnate zemlje. Delavci razkopavajo cesto, da bi napeljali telefon. Nekateri- med njimi so zares lepi in krepki fantje, pravi, Krpani! Oni veliki in vitki pa' zagoreli, ki mi je najbližji, ima črne lase in je videti prijazen dečko. Kljub mrazu je v sami srajci, okoli kolkov pa ima modro prepasnico, da se še bolj vidijo dolge žametaste hlače. Krepko vihti rovnico in stoji, kakor bi ga izklesal iz kamna. Zraven njega je enak korenjak, samo da ima pšenične lase. In potem cela vrsta: jedri in košati, debeli in suhi, stari in mladi. Zadnji je nizek in ima hruški podobno gla-' vo, ki mu jo pokrivajo redki lasje. Opira se na lopato in me prebada s strupenimi pogledi. Sive oči se mu svetijo v čudnem ognju. Obrne se k tovarišu in z vidnim namenom, da bi jaz slišal pravi: "Ti, to ti je pa najbolj nepotreben stvor na svetu!" In da bom vedel, da ima res mene I v misli, pokaže še s prstom name. Njegov sosed je povesil glavo in nekaj brkljaj z lopato.
Čakalo me je toliko neodložljivega dela, da sem prvi hip hotel kar mimo, brez vsake besede. Toda vsi delavci so slišali, kar je j rekel oni s sivimi očmi, in radovedno so gledali, ali bom odgovoril. Zato sem se odločil, da spregovorim nekaj besedi.
"Prijatelj," sem ga nagovoril, I "povej mi, odkod si ? In kako I veš, da sem tako nepotreben stvor na svetu?"
j "Jaz vsaj delam!" odvrne z medeno sladkim obrazom, 1 "In misliš,' da jaz ničasar ne delam, ker ne razkopavam ceste kakor ti? Vsaj vseh potov ne bcm zablatil kakor ti! Vsi gospodarji tu okoli se jezijo zaradi blata in nesnage. In čemu vse to? Da namestiš to mučilno orodje, ki mu pravimo telefon. Na, pa poglej, če res nič ne delam!" mu
pomolim polne roke pisem in be-ležnico, v kateri sem imel zapisane svoje govore in sestanke.
"To že, ampak vi imate ko sneg bele roke, jaz pa. . .!"
"Dobro, dobro! Ce meni ne verjameš, pa še tega-le poglej!" ryu pokažem na raznašalca pisem, ki je ravno prišel mimo in je kakor krošnjar komaj nesel nabasano torbo. "Tudi ta ima bele roke, ali si pa že kedaj videl njegove noge?"
V tem pride pekovski vajenec s košem kruha, zidar in mlekar.
"In ko bi ti videl mehurje in žulje v mojih možganih!"
"Saj nič ne rečem, ampak nazadnje ..."
"Kaj nazadnje? Ce grem sedaj s teboj kopati, boš ti gotovo desetkrat več naredil. To je že res! Radi tega ne pozabljaj: če bi se bil jaz izuril s krampom in sekiro, bi mi prav tako pela kakor tebi!"
"In če bi se bil jaz izšolal!. . ."
"Tako .je, prijatelj ! Vidiš, samo to bi ti rad povedal, da moramo drug drugega delo spoštovati in ceniti, kakor zasluži! Telo potrebuje rok in nog, a tudi glave in možganov .In sam boš priznal, da se da za silo živeti tudi z eno roko, da celo brez rok; brez glave pa. . . Zato menim, da je duševno delo važnejše od telesnega, čeprav zopet ne smemo in ne moremo delati prestroge meje, ker vemo, da se duševno in telesno delo prepletava."
Delavci so molče poslušali in vsak, kdor je prišel mimo, se je ustavil. Nabrala se je lepa kopica poslušalcev.
"Duhovnik," sem nadaljeval, "ni na svetu samo nepotreben stvor, kakor si ti tako ljubeznivo dejal ,marveč je potreben kakor sonce zemlji."
"Ojejhata!"
"O tem ni nobenega dvoma, zakaj edini duhovnik ti bo pokazal, kaj je tvoj namen, pravi zmisel vsemu tvojemu delu. Dežela brez duhovnika je v nevarnosti, da postane dežela divjakov."
"Ta je pa huda!"
"Prijatelj, če delaš samo zato, da delaš, potem si najžalostnej-ša stvar pod solncem. Ali se ti vidi nemara lepo in zanimivo da razkopavaš cesto za cesto? In tako svoj živ dan! Ali živiš zato, da moreš jesti, piti in spati? To elela vsako kij use in najzadnji vol, ki nima ne duše ne pameti. Sama sreča ,da imamo duhovnike, te "nepotrebne" in "ničko-ristne" ljudi!"
"Kaj pa prav za prav počne duhovnik?"
Stopil sem bliže k možakarju.
"Kaj počne duhovnik? Dobre posluhni! Duhovnik pravi kmetu, tesarju in zidarju, vsem: delaš? Dobro. Svoje delo pa bos oplemenitil in povzdignil, če ga opravljaš združen s Kristusom, ki je bil prvi delavec. Pred njim je bil delavec samo suženj!. . . Vidiš, delo je kakor kos tkanine, ki jo lahko porabiš za cunjo ali pa za zastavo! Nič ni lepšega od delavca, ki se sredi svojega dela ozira na nebo. To je mož, to je delo, ki bo rešilo človeško družbo!"
"Kajpada! Samo pokažite mi kakšnega, ki tako dela!" vzklikne kopač in zavihti lopato.
Poslušalcev je bilo čedalje več. Tudi stražnik je bil med njimi. Vsi so nategovali ušesa.
"Upam, da je takih, ki tako i delajo, mnogo več, kakor pa ti domnevaš! Samo v globokem ir iskrenem življenju z Bogom je sreča in rešitev sveta. Sicer pa nikar ne misli, da je bil delavec zmerom tako razredno zaveden in organiziran v protiverskih društvih, kakor si ga li p vr.l-stavljaš. Nekoč je zidal cerkve in cerkvice, pa s prepričanjem in vdanostjo. Klesal je kamen in je bil zbran, kot bi molil. Tako so mislili tvoji predniki in tako bodo nekega dne nemara tudi tvoji nasledniki."
Ali čas strahovito beži. Treba bo iti. Zato se s povzdignjenim glasom obrnem proti vsem:
"Nepotreben naj bo duhovnik, ki krščuje vašo deco, nepotreben duhovnik, ki vaše male pripravlja na prvo sveto obhajilo in ki pred njihove strasti postavlja varno ograjo božje milosti in de-
seterih božjih zapovedi? Nepotreben naj bo duhovnik, ki obiskuje vaše bolnike in .jim stpji ob strani v smrtnem boju? Ta je pa v resnici precej huda!"
"Nepotreben naj bo duhovnik", se obrnem naravnost k onemu z redkimi lasmi, "duhovnik, ki bo nekega dne stal mogoče ob tvoji bolniški postelji. Zakaj prepričan sem, da boš storil kakor toliko drugih in 113 najslabših, ki bi v življenju vse črno-sukneže najrajši vtopili v žlici vode, ki pa so zelo veseli, če imajo takšnega "nepotrebneža" ob smrti poleg sebe, da jim.pomaga v zadnjem boju in da se v njegovih rokah laže ločijo s s\eta. In dasiprav sem nepotreben na svetu, moram sedaj takoj iti, ker me že čaka Bog ve koliko ljudi. Na svidenje prijatelj!" . . .
Tako sem končal svojo nepripravljeno pridigo in jo hitro ubral dalje. Na vogalu sem se ozrl nazaj: delavci so se živahno pomenkovali. Kdo ve, če ne bo nekega dne vzklilo seme, ki je padlo na to ilovnato zemljo?!
ŠIROM JUGOSLAV!!?,
Tatovi v zid£ nicl
Pred kratkim so nezaželjeni gostje obiskali zidanico Ivan? Sinkoviča v Stražnem vrhu. Iskali so najbrže denar, ker s< zrezali vso posteljnino, našli pa seveda ničesar, ker kdo ima v sedanjih časih denar? Pobrali se nekaj drugih koristnih stvari in odšli.
Moderna šola
Bežigrad, ki je del ljubljanskega predmestja, dobi novo moderno šolo, ki bo stala tri in pol milijona dinarjev. V šoli bo 24 razredov in sicer 12 deških in 12 dekliških. V posebnem prizidku bo stanovanje za šolskega upravitelja in hišnika. Z gradbo nove šole, ki bo najmodernejša v državi, bo kraj veliko pridobil.
-o-
Napaden Pri nekem prepiru je bil v Strahomerju ranjen z nožem v hrbet 26-letni zidar Alojz Ca-mernik iz Brezovice. Rana pa ni posebno nevarna.
-o-
Vez in voznik v kanalu V bližini Caruga v Vojvodini -,o našli v kanalu Kralja Petra razbit voz, dva poginula konja in izpod ruševin voza so privlekli na dan 58-letnega hlapca Franca Mesarosa. Mesa ros je ponoči vozil s konjem in zaradi teme za-vozil v kanal, kjer je naše) smrt.
Slovesnost
V	Drakovcih, pri Mali Nedelji je dal postaviti zlatoporočenee Jurij Miki lepo kapelico, iz hvaležnosti do Marije, ki ga je pred leti rešila gotove smrti v Dravi. Kapelico je slovesno blagoslovil domači župnik ob številni udeležbi ljudstva.
-o--
Pod tramvajem
Brezposelni mlinar Vinko Greblikar iz Ziri, je, ko se je mudil v Ljubljani nesrečno prišel pod tramvaj, ki ga je tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnico,
-o-
Pod- vlak je šla
V	Ljubljani je nedavno skočila pod gorenjski vlak 21 letna Terezija Resnik, doma z Jesenic, ki je malo poprej služila v neki vasi pri Medvodah, odkoder je prišla v Ljubljano komaj teden dni predno je skočila pod vlak
1	--o---
To je ljubezen
V	vasi Eolska pri Sarajevu ! živi 75-letni kmet Risto Gačo, ki I ima 9 sinov, 3 hčere in 45 vnu-I kov in pravnukov. Pred nekaj j leti je še cela družina živela v
zadrugi, ki je pa zaradi tolikega potomstva postala premajhna in so si radi tega najstarejši sinovi ustanovili lastne domačije. Vsi sinovi, ki so si ustanovili lastne domačije, so pa hoteli imeti očeta pri sebi in so se naposled tako sporazumeli, da biva oče nekaj časa pri enem, potem zopet pri drugem.
Tatu so izsledili
Večkrat je zmanjkalo denarja v nabiralnikih prosti j ske cerkve v Ptuju, pa se je tat Rudolf Ar-nuš, posestnik iz Škofe kar nenadoma v.jel. Opazila ga je neka ženica, ki je bila v cerkvi, katere pa on ni opazil, kako je pobiral denar iz nabiralnika, in ga naznanila.
Slika kaže spomenik republike na Dunaju. Vlada je dala rs njem zakriti kipe, ki so predstavljali razne socijalistične vo-fJ'telje, na vrhu pa postaviti sliko Dollfussa.
Novi zemljevid Jugoslavije
razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti.
—Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si rja naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in sc naroča od
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 West Cermak Road, j	Chicago, 111.
Društvo
'SV. JERONIMA'
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16, do 55. leta in v rili. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih, Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru.
Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa.
Nesreča
Žena železniškega sprevodnika Marija Renčelj s* Ljubljani je. ko se je mudila na podstrešju tako nesrečno padla doli, da so jo morali spraviti v bolnico.
-o-
Padel je Na cesti je padel 47-letni hi-šar Franc Alič iz Sostrcga in pri (tem dobil nevarne notranje poškodbe.	j ' Jf -
——o-
Duhovniška vest Župnija Bled na Gorenjskem je bila podeljena Francu Za-bretu, dosedanjem župniku v Kcvcrju pri Tržiču.
ŠT. 169. K. S. K. J.. CLEVELAND. (Collinwood) O.
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slov. Domu ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v naselbini, se vas opozarja, da sc takoj vpišete dokler niste še prestari.
V društvo se sprejemajo moški in ženski v starosti od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino.
Lawrence Leskovec, precis. Geo. Pančur, tajnik, 829 K. John Omcrza, blagajnik
Matt Kostclc, podpreds. 143rd Street
John Trček, zapisnikar
Vi *H*	Hif* T V "j* v v <t> v «$» v v V "J*
:......-..... •_........ t.	.1 • -- ; ,	■ ■ -—--— .. .	■-. -m 1	, , ,—
Razvaline aeroplana, ki jc vozil zračno pojte in je v bližini Crisfield, Md., treščil na zemljo. VcJaški pilot, ki je vozil letalo, je bil resne ranjen.
Tvoj nedeljski tovariš.
Pierre I'Ermite:
PRIDIGA SREDI CESTE
Društvo
sv. Jožefa
KDORKOLI
Dinarji:
Za $-270.................... 100 Din
Za $ 5.00.................... 200 Din
Za $10.00...................... 400 Din
Za $12.25...................... 500 Din
Za $24.00......................1000 Din
AMERIKANSKI SLOVENEC'
ZGODOVINSKA POVEST
Dr. O. I. s

KRASNE
velikonočne
KARTE
ki jih priporočamo za
0%-JW ** Wff v kuvertah velikost 8V^x5 V2 pF 'jh	s tiskanim slovenskim vošči-
lom za Velikonoč, s krasnimi ^rT?^^^^" v barvah tiskanimi podo-^s^Pt^iliS^^^' bami, se dobijo v
Knjigami Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, 111.
V zalogi imamo s tiskanimi voščili in prazne brez tiskanih voščil. Pri naročilu naj vsak omeni, če jih želi s tiskanim vošči-lom ali ne. Te velikonočne karte so nekaj krasnega, zlasti za one, ki bodo poslali velikonočne pozdrave svojim dragim v stari kraj. Res novost. Prodajajo se
Posamezen komad po . . . 15c
Ducat po 10c vsaka.
Naročilom je pridjati potreben znesek. — Po poštnem povzetju teh naročil ne pošiljamo. — Naročila se sprejema samo do IS. marca.
Plošča štev. 23005 "ZA VELIKONOČNO NEDELJO" — 1. in % 2. del. — Rekordirali "Adrija" pevci.
Stane 75c.	\
Plošča štev. 23008 "POD DVOJNIM ORLOM" — "DUNAJ OSTANE DUNAJ", dve koračnici.
Stane 75c.
Plošča štev. 25130
VELIKONOČNA'
1. in 2. del, moški
in ženskli glasovi.
Stane 75c,
Knjigarna
Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK RD CHICAGO, ILLINOIS
Župnik Moren us je dobil že na dan umešče-nja jasno sliko, kakšno je naziranje tržanov v verskem ozira. Na eni strani strogo katoliška stranka, njej na čelu cerkveni ključar Gaharija Nuernberger; na drugi protestanti z Maksom Pernhardom kot vodjem.
Le-ta je bil mož prikupi j i ve osebnosti, prijazen, a obenem resen. Potoval je dosti po svetu, bil na Francoskem in v Švici ter mnogih drugih krajih, ter videl, kako se tam umno gospodari. Zato je imel doma vzorno gospodarstvo in je dajal tudi sosedom rad nauke ter jim pomagal, kjer je bila potreba. Tako se je zgodilo, da je bil priljubljen pri vseh tržanih in so ga tudi na dan Sv. Tomaža leta 1598 izvolili za trškega sodnika.
Ta dan je bil že od tega časa, kar je postal kraj Sv. Lenart trg in sicer pod cesarjem Friderikom III., določen za izvolitev trškega sodnika ter drugih odbornikov, ki so imeli vsak svoj delokrog. Tako je bil eden določen za pregle-dovalca mesa. drugi pravilne mere in teže peciva, tretji je nadzoroval, da so bili vsi dimniki osnaženi, četrti je pazil, da je bil po trgu po noči in po dnevu red in se ni razsajalo v pozni uri po trgu, ko so sladko spali mirni vaščani;
Pernhard, ki je bil obenem bogat, je bil mož na mestu. Vedel je spretno voditi posle trškega sodnika, bil je strog, a obenem pravičen in tako je dobil ugled in spoštovanje pri vseh in tržani so mu popolnoma zaupali. Četudi je bil po veri protestant, tako ni nasprotoval katoliški veri, da je zahajftl celo v cerkev in postal zato priljubljen tudi pri tistih, ki so drugovernike gledali po strani.
Le Cahalija Nuernberger ga ni prav maral, to pa le radi tega, ker ga njegova žena ni mogla trpeti. Katarina Nuernberger je bila, kakor smo že slišali, ženska globokega verskega prepričanj a,a v drugem ozira nestrpna proti vsakemu, ki ni bil njenega naziranja.
Župnik Morenus ni bil ozkosrčen glede verskih načel, ampak je z bistrim očesom spoznal vsakega, ali je njegovo mišljenje tudi odkrito, ali je pa njegovo ravnanje samo na zunaj v smislu obstoječih načel, v srcu pa je sovraštvo in zavist.
Prišlo je tedaj samo od sebe, da župnik Morenus ni dostikrat prišel v Nuernbergerjevo hišo, ker ni maral za prazno govoričenje Nuernberger j eve žene, ki se je hotela povsod vmešavati; tem rajši pa se je mudil pri Pernhardu, ker ta je vedel povedati vedno kaj zanimivega iz svojih večletnih skušenj na polju uprave ali gospodarstva.
Bilo je neki pondeljek popoldne. Bil je prav vroč dan, ko je prišel župnik Morenus k trškemu sodniku. Sedla sta v hladno utico, obrašče-no z vinskim trsom. Prijazna žena trškega sodnika je takoj prinesla svežilne pijače. Razvnel se je kmalu živahen razgovor.
"No, kaj rečete gospod župnik, glede sekte skakačev, ali niste videli nove kapelice, ki so jo postavili Radehovčani," vpraša Pernhard.
"Sem videl," odgovori župnik, "čuditi sem se moral, s kakšno naglico so jo postavili, prav čedna stavba je."
"Popolnoma moram vam pritrditi, gospod župnik, občudujem sam veliko vnemo, vendar se bojim, da se cerkvena oblast ne bo spodtikala nad tem.
"Zakaj vendar," se zavzame župnik, "dose-daj nisem našel nič napačnega; vodja sekte, Kolomftn Šef, je bil pri meni, na moje vprašanje mi je razložil vse in obljubil sem mu, da se udeležim njihovega slavljenja, ki ga imajo vsa-
PUSTOLOVSKO ŽIVLJENJE STAVISKEGA
ko mlado soboto zvečer, takrat pa bo še posebno imenitno, ker se slavi obenem postavitev kapelice."	. ■ .
"Na to sem pa radoveden," meni sodnik, "saj še nisem nikdar videl, kaj prav za prav delajo ti ljudje, pravijo, da uganjajo velike norčije."
"Ni lepše prilike kakor sedaj," povdarja župnik,, "pa si oglejte vse, da morete soditi."
"Bi že šel rad, a potem me še bolj črtijo, posebno Nuernberger," ugovarja Pernhard.
"Kaj ta, naj ne bo tako ozkosrčen, saj njegov brat Štefan na Štraleku tudi na tihem odobrava to gibanje."
"Vem, vem, gospod župnik, a on je zelo previden in nikdo prav ne ugane, kakšnega mišljenja je."
"Pa ga povabite, da se še on udeleži te prireditve, mogoče vzame še svojo hčer seboj, ji bode tudi ugajalo, če pride med ljudi, saj vedno čepi doma, odkar je odšel mladi Herberstein."
"Da, res je," pritrdi trški sodnik, "bil sem še pred tednom tam, ker sem imel opravka v gradiču, drugače je bila Agata vedno tako vesela, a sedaj je tako.otožna, in ko sva sedela skupaj s plemičem in sem omenil mladega graščaka, da ga vsi pogrešamo, se je spustila gospodična v jok, zapustila je nagloma sobo in nisem je videl tisti dan več, ali ji je vendar šel mladi baron tako k srcu, res, smilila se mi je."
"So težave in tajnosti," pravi župnik na pol tiho.
"Vi govorite zagonetno," reče trški sodnik in napeto gleda župnika, "vam bo kot dušnemu pastirju kaj več znanega."
"Znano in tudi ne, a govoriti se ne da o tem, sedaj še ni čas."
"Nikakor nočem siliti v vas, saj nisem Nuernberger jeva žena, oprostite, da sem se tako daleč predrznil, a ostane pri tem, da grem v Štra-lek in povabim oba, da prideta prihodnjo soboto v Radehovo, ko se slavi stavba kapelice."
"Dobro, gospod trški sodnik, naj le prideta, bomo vsaj videli, kaj počenja ta družba."
S tem sta se poslovila. Župnik je odšel pri stranskih vratih skoz sadonosnik in tako prišel v župnišče, ker ni hotel, da bi ga videli Nuernberger ali njegova žena.
A le-tej odhod in prihod župnika ni ostal neopazen, gledala je skoz okno podstrešja, ko je zapustil Morenus svoj dom ter čakala tako dolgo, dokler se ni vrnil.
"Le čakaj, ti yrotestant, ne boš dolgo v Sent Lenartu," je zapretila Katarina na pol glasno sama pri sebi, se podala v pritličje ter potolažila sveto jezo s krepkim požirkom iz piskerčka, napolnjenega z vinom.
V.
SKAKASKI VEČER.
Nekoliko časa se gospodari Z lažjo, zvijačami in sleparijo; Nazadnje vsak lažnik se sam pokvari.
Stritar.
Koloman Šef je imel s svojo sekto srečo. Glas o čudežu hitrega uničenja miši, ki so se pojavile v toliki množini, se je raznesel kmalu po celih Slovenskih goricah in še dalje. Ljudje so res verjeli, potrdilo jih je pa še bolj v tem mnenju, ko so zaporedoma ozdravele osebe, ki so se zaobljubile h kapelici božjega groba.
Tako so ozdraveli Matej Murko, sin Gregorja Grempas v Šombartu in drugi. Gregor Šindler v Partinju se je kot mlad fant rad tepel; neko noč pa je prišel nepravim fantom v roke, nabili so ga pošteno, vsled udarcev po glavi je oslabel vid, tako da je bil skoraj slep in to že nekaj let.
(Dalje.)
Niti iz hiše se ni upala in tako je morala počakati hišne preiskave. Izročila je torej zavojček tretji osebi, da bi ga poslala Alexandra v hotel Claridge v Pariz. Ta čas je bilo pa tudi že to ime prišlo v javnost, zaupnica gospodične Mineno se je ustrašila in izročila zavojček preiskovalnemu sodniku. Ta ga je odprl: v njem so bili najlepši in največji dragulji iz bayonnske zastavljalnice Staviskega; zvesta dvojica Tissier in Mineno mu jih je hotela poslati, da bi mu olajšala pobeg.
V času ko so tisoči ljudi obogateli z najrazličnejšimi špekulacijami kot gospodarskimi posledicami vojne, v tej zlati dobi dobaviteljev in posredovalcev, v dobi, ko so se selile miljarde državnega denarja v divjem plesu iz žepov davkoplačevalcev v blagajne onih, ki so znali izrabiti položaj, v tem
nejo mišice na obrazu mirne tudi v razburjenosti, ta Mr. Himmel je bil za Alexandra Staviskega pravo odkritje. Saj ni potoval nazaj čez ocean po nič drugega, nego po veliko špekulacijo, ki jo je upal izvohati v povojnem Parizu.
V pohlepu po milijonih je prekašal Staviskega v tem, da mu je bilo jasno, kako dokopati se do njih. Ko sta sedela skupaj pri čaši aperitiva v baru ali na terasah kavarne, je Himmel neprestano poučeval svoje pariško žrebe v visoki šoli verižništva.
M on vie,u'x, saj je res, da se po bulvarjih valjajo stotisoča-ki — toda mar naj begam od jutra do večera in jih vlečem po šesticah ljudem iz žepov? Na ulicah so stotisočaki, toda v bankah so miljarde. Te premakniti, dragi moj, te pognati v obtok, te potegniti iz rezerv in sesti nanje, to bi bil šele i pravi ples. In to gre, to se da napraviti, samo za začetek je |treba nekaj imeti. Karkoli, kar !je podobno pravi trgovini. Kar-jkoli, s čimer vzbuditi zaupa-'nje in zanimanje. Prinesite mi prvo kupčijo, vse drugo opra-
velikem obsegu.
—	Kaj imate? — je vprašal Mr. Himmel hladno.
—	Matryscope, — je odgovoril Stavisky.
(Konec prih.) -o-
KOLIKO ČASA ŠE?
Pariška akademija znanosti se je pečala s predavanjem vse-učiliškega profesorja Matigno-na, ki je skušal odgovariti na vprašanje, koliko časa bo zemlja še mogla svoje prebivalstvo preživljati.
Matignon je na podlagi statistike iz 1. 1929 ugotovil, da ima zemlja sedaj kaki dve milijardi prebivalcev. Ti dve milijardi porabite vsako leto za 20 milijard frankov živeža 69 odst. tega ogromnega konzuma pride na Evropo, čeprav ima Evropa samo 500 milijonov ljudi. Ker pa število prebivalstva vsako leto raste — samo v Evropi znaša prirastek 3 milijone ljudi na leto — bi iz tega sledilo, da bo na svetu kmalu zmanjkalo živeža za vse. To se pravi, da zemlja ne bi mogla več preživljati svojega prebivalstva.
Če pa vpoštevamo ogromna ozemlja Rusije, Mehike, Brazilije in drugih južnoameriških
držav ter Avstralije, katera doslej takorekoč'niti obdelana niso, je jasno, da bo zemlja še dolgo let mogla preživljati svoje prebivalstvo, najsi še tako narašča. V Evropi je posebno Španija tista dežela, ker je. še zelo mnogo neobdelanih zemljišč.
Na podlagi teh podatkov in računov je izračunano, da bi zemlja lahko še 20.000 let redila svoje prebivalstvo, četudi bi se v tej meri množilo, kakor se je doslej. Uvaževati pa je še treba, da bo kemija v prihodnjih stoletjih brez dvoma našla še sredstev, kako bi materi zemlji to njeno nalogo olajšala.
-o-
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga!
NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN
času, kakor smo videli, se je prebijal Stavisky skozi življenje samo s sleparijami in ode-ruštvom. Ni se znal prislinit>v nobeno izmed velikih špekulacij z obnovo uničenih krajev, čeprav je bilo oboje prilika, ki se je je oklenilo mnogo sleparjev kova Staviskega. Povedali smo vam že, da je. prišel trenutek, ko je bil Sergej Alexander sit svojega dotedanjega burnega življenja in se je začel ozirati po sredstvih, kako bi si zagotovil udobno življenje drugače. Na pošteno karijero pri tem seveda ni mislil, kvečjemu le kot na miren zaključek, ko se bo vse srečno izteklo.
Čutil je pa potrebo nečesa večjega, pustolovščine v velikem obsegu, ki bi ga takoj dvignila z dotedanje gugalnice med preobilico denarja in bedo. Toda kako to storiti, to je bilo pritličnemu pustolovcu u-ganka. Kar se je pojavil pred njim pravi mož, kakor da bi bil padel z neba, in povrhu se je pisal še Himmel. Mister Himmel, da ga označimo pravilno, kajti bil je vendar stoodstotni Američan. Seveda A-meričan, saj njegova zibelka ni tekla daleč od rojstne Slo-bodke Staviskega: ko je prišel Mister Himmel pod mikroskop policijske preiskave, se je povečal ta kratki Himmel na prvotni galicijski Ilimmelfarb.
Kje in kako sta se ta dva srečala, ni znano, ve se pa, da sta se drug drugemu takoj zelo prikupila, da je začel Stavisky od tistega trenutka opuščati stike s starimi pajdaši iz podmontmartskih beznic in da je bil vedno skupaj z Mr. Him-melom. Andre Himmel, mož nizke okrogle postave in kodrastih, raso izdajajočih las, z navidez nedolžnimi očmi pod močnim obočjem, z ameriškim navdušenjem za debele cigare, ki pomagajo človeku, da osta-
vim jaz. Ustanoviva trgovsko družbo, ki bo imela za milijon delnic. Ali veste, kaj se pravi imeti delnice ? Z nobeno dragocenostjo ne spravite skupaj tako sijajnega darila kakor z desetimi delnicami kateregakoli blufa. Ni senatorja, pa naj bo še tako pošten, da bi jih s hvaležnostjo ne spravil v svoj tre-sor v nadi, da dobi dividendo.
Dividenda, dragi moj, je na>'-čarobnejša beseda naše dobe. Dividenda in tantiejeme! Upanje na nekaj nakaznic na tan tijeme vam spravi v upravni svet celo vpokojenega generalnega prokuratorja Francije. Take ljudi pa seveda morava imeti v upravnem svetu, kajti ti bodo skrbeli, da se človeku nič ne pripeti.
Morda prva špekulacija ne bo še prava. V družbo za izkoriščanje kanalov bi senatorji morda ne šli. Toda če imam delnice ene družbe, zakaj bi z njimi ne mogel ustanoviti dru ge? Za milijon delnic, ko jih dam kot svoj prispevek, moram vendar ustanoviti družbo z 10 milijoni kapitala. Če vzamem od tod za 5 milijonov zraka, to se pravi, svojih delnic, moram s tem pričarati drugo družbo s 30, s 50 milijoni; to pa že mora vse oslepiti. Samo imeti nekaj za začetek. In izbrati si ne kaj modernega, kar vzbudi obenem zanimanje ljudi, nov izum, novo odkritje, novo modo . . o tem so ljudje vedno prepričani, da ima sijajno bodočnost.
Sergej Alexnader Stavisky je bil dober ,učenec; čez nekaj tednov je prišel z vestjo, da bi imel nekaj, kar bi bilo dobro za proizvodnjo in trgovino v
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
Tako je rekel Mike Lovey, atari čitatelj, ki je bil eden tistih brihtnih mož, ki hočejo t se vedeti in ne verujejo ničesar. Delal je v je-klarnl m je imel zelo močno, zdravo ženo Marijo, ki je prišla iz starega kraja pred dvema letoma s svojimi iesterimi otroci. Pole« družine je Marija vzdrževala osem borderjev, kajti hotela je hitro napraviti denar in se vrniti. Sest mesecev je Slo dobro in Mike j« vlagal denar na banko. Tedaj pa se je pri-čelo. Marija je zbolela in morala je oditi v • bolnico, iz te v drugo, v tretjo itd. Iz vsak« jc 1'i'isla bolna. Niso mogli vedeti, kaj ji j«. Mike je bil vps zbesan, kajti čutil je, da bo izgubil svojo ženo. Imel pa jo nekega prijatelja, ki mu je dostikrat dal kak svet. Mike ga seveda ni nikdar poslušal, kajti vse je »am bolje vedel. Nekega dne je ta prijatelj Edmund poslal po neko zdravilo, ki je bilo oglašano v listih, kajti bil je prepričan, da ima Marija trakuljo. Ko je zdravilo prišlo, na je Marija jemala na skrivaj, toda povedali pa so Miku, ko je Sla od nje trakulja, 31 čevljev dolga. Mike ni mogel verjeti svojim ušesom, ko mu je Edmund povedal, da je dobil zdravilo potom oglasa v časopisu. Zdaj je od svoje neverjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji se hitro zdravje boljša in bo kmalu lahko zopet gospodinjila.
Na tisoče mož, žena in otrok, ki so bolni, se neuspešno zdravi za mnoge druge bolezni, ko pa je njih resnična bolezen tista pošast, trakulja. Sigurno znamenje nje so izločki delov tega zajedavca. Opominjajoči znaki pa so izguba teka s požrešnostjo od časa do časa, pokrit jezik, peka zgage, bolečine v hrbtu, udih in nogah, omotica, glavobol, občutki slabosti s praznim želodcem, temni obroči okrog oči. Želodec se čuti težek, napihnjen, včasih občutkom, kakor bi kaj lezlo iz želodca » čreva. Včasih pa, kakor bi kaj lezlo proti vratu. Bolnik ima rumeno kožo, izgublja teto, ima smrdljivo sapo, Btalno pljuje, je brez vsakega veselja do dela in je vedno len. Znano je, da je ta pošast povzročila tudi napade padavice. Ta pošast zraste včasih do 60 čevljev. Kadar leze v sapnik, lahko tudi zaduši svojo žrtev. Rešite se te pošasti takoj, dokler vam no spodkoplje zdravja, da vam več ne bo mogoče pomagati. Pošljite S3.50 za Laxtain za popolno zdravljenje, ako želite, da boste rešeni tega strahovitega zajedavca, na U. S. Laboratory, USL Bldg., Box 2006, Hollywood, Oal. Izdelano je po naročilu, zato omenite starost, Ne more biti zato poslano po COD. Garanti-rano. Za zavarovalnino zavoja dostavite 26 cftntov. (Izrelite ta oglas ln ga shranit«, Ve, vam bo mogoče prav prišel )
Velika jubilejna
KAMPANJA
prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki
K. S. K. JEDNOTE
Povodom 401etnice K. S. K. Jednote se vrši velika JUBILEJNA KAMPANJA, trajoča od 1. marca do 31. julija 1934; torej pet mesecev.
Namen te kampanje je pridobiti vse katol Slovence in Slovenke v Ameriki pod Jednotino okrilje, da bi K.S.K. Jedno-ta štela koncem svojega jubilejnega leta 40,000 članstva.
NAGRADE:
V tej kampanji je zdravniški pregled za odrasle ih otroke PROST.
Za nove člane, ki se zavarujejo za $250.00 se plača 50c nagrade; za $500.00 — $1. nagrade; za $1000.00 — $2. nagrade; za $1500.00 — $3. nagrade in za $2000.00 — $4. nagrade. Za otroke 50c nagrade.
Za člane, ki prestopijo iz mladinskega oddelka v odraslega se plača določeno nagrado le tedaj, če se kandidat zavaruje za več kot $500.00.
Katoliški Slovenci in Slovenke! K.S.K. Jednota Vas uljudno vabi pod svoje okrilje. Ta Jednota je nad 100% solventna in je tekom svojega 401etnega poslovanja izplačala že nad pet milijonov dolarjev raznih podpor.
Vprašajte za pojasnila glede pristopa kakega tajnika (co) našega krajevnega društva v Vaši naselbini.
rsfrimi"
"V
Črni križ pri Hrastovcu
Torek, 13. marca 1931
Tri plošče
Velikonoč
VIKTOR %
COLUMBIA