Št. 15.
V Gorici, v sredo dne 22. februvarja 1905.
Tečaj XXXV.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto
ob 11. uri pmlpolduo ter stane /, izrednimi prilogami ior s »Kažipotom« ob novem letu vral po pošti pre-jrmana ali v Gorici na dom posiljana:
vso loto     .......KI K ^0 b. ali »M. 6-liO
pol lota........I!   * <it>   »   »     »    »¦:-'.'>
četrt leta.......H   -> 41»   »   »     »    1-70
Posamične številko stanejo 10 vin. Naročnino   sprejema upravništvo  v  Gosposki   uliei l ;„.v.   7. v  Uorici   v   »(jonski   Tiskarni-   :\„ (iabršček -\ \-,;il;   ilan od 8. ui-i' zjutraj  do (i. zvečer; ob nc.leljali
l,a ml H. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice so ničunijo po petit-vrstah če i ri.skano I-krat 8 ki\. 2-krat 7 kr., :>>-krat G kr. vsaka j vrsta. Večkrat po dojjoilbi. - Večjo črke po prostoru... j - Reklame ii^ spi*i v uivdniškem dolu V, kr. vrsta. 1 — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-j ijovornost.
>Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. LavriL
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12, dopoludne tor od  2. do 5. popoldne; ob  nedeljah in praznikih ->d 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v 1. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
.......   Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne
spadajo   v  delokrog  uredništva,   naj  se   pošiljajo   le npravništvu.           ,   _____
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od  »Soče*  vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča* in »Primorec.« se prodajata v Gorici v to-bakarni Selnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tubakanu Lavrenfiifi na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon št. 83
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Resolucija
županov in  podžupanov iz Brd.
Župani in podžupani iz Brd so se zbrali dno 13. t. m. na zaupnem shodu v Šmartiiem. ter so sklenili takole resolucijo: >Iz delovanja slovenskih deželnih poslancev v zadnjih zasedanjih deželnega zbora, posebno pa v zadnjem, se razvidi, da se zanemarjajo radi neslo ž n osti vitalni interesi ¦ slovenskega dela dežele, da se radi strankarske politike v deželnem zboru ne pride do pozitivnih uspehov nasproti laški nadvladi in objestnosti, ampak da nasprotno gineva popolnoma ugled naših poslancev v zbornici in zunaj nje, in da jo postala slovenska dosetorica le igrača v rokah n a m n o n a k l o n j e n o g a dežel-n o ga glavarja in njemu zvestih pristašev.
To so nezdrave razmere, ki lahko postanejo za nas osode-polne sedaj, ko se dokončava ;.:-svetovna prometna zveza po HI n a S i d e ž e 1 i i n k o stopijo važna I vprašanja pred nas, a ko se ! n a š i p o s 1 a n c i ne b o d o s 1 o ž n o j in glasno za naše potrebe z a-i   vzemali.
Da  so   pa  temu   izognemo,
I   vabimo     na     skupno     akcijo
I   slavna  županstva slovenskih
občin    in    trgov,    kakor    tudi
društvo  veleposestnikov, da
i   se skliče
i                skupen shod,
!   in  da   se   na   njem   zahteva   od •   strani   slovenskih   poslancev, j. da   se  uklonijo   želji  volilcev, to  je, da   se   zavežejo   v   vseh važnejših* vprašanjih,   ki   sto-
pijo v bodoče pred nje, složno I in solidarno nastopati, in da v naprotnem  slučaju   bodo  vabljeni faktorji  pripravljeni  izvajati p osle diee.*
* Ta resolucija je po znanih dogodkih v zadnjem zasedanju deželnega zbora ter glede na skrajno slabo zastopanje, bolje nezastopanje slovenskih interesov v deželni hiši, m oš k a beseda. Župani in podžupani v Brdih zaslužijo pohvalo, da so sprožili misel po skupnem shodu, na katerem se pove jasno, da tako, kakor v zadnjih letih, no sme iti več naprej v našem deželnem zboru in odboru. Ta shod ima biti m e j n i k, ob katerem se ustavi vse tisto zlo, katero je dušilo redno delovanjo za slovenske koristi v deželni hiši, ter ob katerem naj prične nova doba, doba železnega odpora proti laški nadvladi in objestnosti tor uspešnega dela za slovenski del dežele. Naprej!
Laške laži.
Vsa laška politika sloni na laži. Kjerkoli jim kaže, lažejo, in na podlagi lažij izpletajo izvajanji!, ki so seveda vso drugo, samo resnica ne. Včasih se pospno tudi do velikodušnih trditev, delajo se prijatelje pravice in človekoljubja, ali to je vse le zunanje, v notranjosti tič'i laž.
Zadnjič smo očitali objokano laško politiko, katere reprezentant v poslanski zbornici je bil poslanec Rizzi. Označili smo na sploh utis njegovega govora, se vstavili pri nekaterih markantnejših trditvah in mejklicih, danes pa se moramo pobaviti še z jednim pasusom v Rizzijevem govoru. Rizzi je namreč rekel tudi tole: ,,I z j a v 1 j a m p r e d v s e m, d a m i (Lahi), nasproti mnenju drugih strank te v i s o k e zborni c e, p r i p o-znavarno vsakemu narodu v Avstriji pravico, da doseže v svoje narodnostno razvijanje potrebna " čiliš ča".... Tako je rekel Rizzi. Sedaj pa
pomislimo, da je ta laški poslanec — deželni glavar v Istri!
Pred osmimi dnevi smo obširneje razložili, kako so votirali iz deželnega denarja, torej iz žuljev hrvatskih in slovenskih kmetov, v istrskem deželnem zboru svoto 10.000 K za .,Lego", kar je dobilo tudi najvišje potrje-nje. Ta votacija označuje najbolje, kako obrača gospodujoča laška klika vsa sredstva v to svrbo, da bi istrski Slovu ni ne prišli do lastnih šol (17.000 otrok je brez pouka! --Te treba tudi počasi potegniti pod okrilje .,Logou z deželnim denarjem!) — na Dunaju pii se drzne istrski deželni glavar trditi, tla Lahi stojijo na tem stališču, da pripoznavajo za pravo to, da vsak narod v svoje razvijanje doseže potrebne šole. Teorija in praksa!
Na Dunaju razkladajo svoje pravicoljubje na dan, tu doli pri nas doma pa so prav oni tisti, ki ne, poznajo nobene pravice, oni so tisti, ki odrekajo južnim Slovanom pravico do lastnih šol, in najgrše se to godi v Istri.
Istra jo v sedanjih razmerah prava sužnjica Lahov. Nikjer se ne tlači ljudstva tako k tlom, kakor v Istri. Da se pa ljudstvo lahko drži pri tleh, v to svrho je najboljši pripomoček pomanjkanje šol. In teh ni in ni. Laško se še postavljajo tuintam, najrajše za pasti slovanskim otrokom, slovanskih pit kar no in ne. Slovanski kmet naj bo neizobražen, neumen, in če že prav hoče v šolo, naj gre v laško. Renegat naj postane!
Tako delajo doihtf, na Dunaju pa se dobijo svete in pravične. Sitimi pravičnost jih je, in kdor bi se drzuil dvomiti nad njihovim zagotavljanjem, tistem« se energično postavijo po robu v največjem ogorčenju. Je pač tako, da jih laži živijo, zategadel pa so tako pridni v boju za laž!
In lažejo toliko rajše, ker vedo, da laži jim rodo uspehe, in ker vedo, da se slovanski resnici na Dunaju ne verjame! Laži jim prinašajo uspehe, laži jim utrjujejo pozicije, in s pomočjo laži na sploh se drže na površju v naših deželah. Je pač naša vlada avstrijska ; zategadel se ni čuditi, da ščiti Lahe ter se ravna po njihovem stališču lažij.
V naših deželah se bije velik boj med lažjo in resnico. Doslej je bila zmagovalka še vedno laž, in še celo deželni glavar istrski se
drzne v  poslanski  zbornici  mahati   okoli z lažjo!
Tako smo navajeni zmago laži, da bomo morali, proglasiti za velik čudež slučaj, če ke-daj zmaga pravica v naših primorskih deželah !!
DOPISI.
IZ Št, Andreža. - V predzadnji „Soči" j« poslano g. Jožefa Liitmana napravilo v taboru županovem in njega pristašev tako paniko, da več no vedo, kaj bi sedaj naredili. Tisti protest ali tista resolucija, katero so poslali v svet, je uničena. Vse njih laži, napisane v tisti resoluciji, so sedaj strte, a strt je tudi ugled onih, kateri so v dotiki s to resolucijo, posebno pa onega modrijana, ki jo to resolucijo napisal. Čast pa onih „mleenozobih brbljačev", čujte, je pa čista!
Kričali so in razsajali: Inž, laž je vse, kar je pisala „? oča", ali ta laž je postala čista resnica.
Da, da, gospoda, laž ima zelo kratke noge. Kar se tiče pa onega modrijana, ki je to resolucijo pisal, povemo mu, da imamo v svojem protokolu marsikaj pisanega o njegovem delovanju na razpolago. Menimo, da pridejo časi, ko se prepričamo, kodo je prav za prav brbljač.
Domače in razne novice.
Panterjem (ad personalni je imenovan g. Fran Orignaschi, davčni preglednik v Gorici.
Razpis natečaja. — Razpisuje se natečaj enega mesta računskega vajenca pri deželnem hipotečnem kreditnem zavodu. Prosilci imajo dokazati, da so dovršili srednjo šolo z dobrim uspehom. Omenjeni računski vajenec se podvrže poskušnji treh eventuelno šestih mesecev, in ako izpade poskušnja povoljno, dopusti se vajenec k prisegi, od katerega dne se mu nakaže adjutuni letnih 800 kron. Nadaljua pojasnila k temu natečaju se podajejo pri uradih deželnega hipotečnega kreditnega zavoda in pri deželnem odbora ob uradnih urah. Prošnje, pravilno opremljene z dokazilom o dovršenih študijah,   o državljanski  pravici, o
Brez dogme®
Roman.
Spisa! H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Daljo.)
Dne 23. kimavca.
Huje mi je nego včeraj, toda vsekako še nisem legel. Kuha me vročnica, in zavedam se, da se mi včasih vrinejo v glavo vročinski pojavi.
Zlasti kadar zaprem oči, se meja med istinitostjo in med tem, kar plodijo moji bolni možgani, izgubi skoro popolnoma. Vendar večinoma se po dnevu Še nadzorujem, toda bojim se, da me ta vročina premaga ~~" in da pridem popolnoma ob zavest.
Vsekakor pa mi sili v glavo ena reč: evo jaz, Človek nadarjen od usode bolj nego kdo drugi, kateri S1 je mogel vstvariti domače ognjišče in rodbino, ob-koljiti se z ljubečimi srci — sedim sedaj sam in bolan v tujem mestu in nikogar nimam, ki bi mi dal kupico vode. Angelica bi  bila morda pri meni. Ne morem
Dne '•!¦. vinotoka.
Po  treh  tednih odmora primem znovič za pero.
e ni pri  meni.  PomirivŠi se popolnoma zastran
J°jega zdravja, se je odpeljala v Hanover tersečrez
eset dnij vrne. Ves čas bolezni mi je stregla. Ona je
peljala  zdravnika — in  ko  bi nje ne bilo, bi bil
S&tovo umrl. Ne spominjam  se  več, ali jo tretji ali
¦Klai
četrti dan moje bolezni prišla k meni. Bil sem pri zavesti, toda obenem toliko bolan, da sem pri pogledu na njo ostal popolnoma malomaren, kakor bi niti ne bila prišla, ali kakor bi njen prihod bil nekaj povsem navadnega. Prišla je z zdravnikom — in kar je zlasti vzbujalo mojo pozornost, bili so njeni obilni, beli in kodrasti lasje. Nahajal sem se res v čudnem stanju. Zdravnik me je preiskal ter me jel različno vpraševati, najpoprej po nemški, a na io po francoski, jaz pa, dasi sem ga i zborno razumel, mu nisem odgovarjal, ker nisem čutil za to nikake potrebe, in je nisem mogel v sebi zbuditi, kakor bi volja v meni bila enako onetnogla, kakor telo.
Tega dne so me vtrudili z rogovi, ki so mi jih ostavili, na to sem ležal mirno, brez vtisov, časih sem si misli!, da gotovo umrem, toda nisem obračal na to večje pozornosti, kakor na kako drugo reč, ki se je godila okrog mene. Mogoče, da se v vsaki težki bolezni, ako tudi bolnik ohrani zavest, izgubi občutek razlike med zadevami večjimi in manjšimi, pozornost pa se posvečuje, ne da bi se vedelo Čemu, malenkostim. Mene je tega dne razven zdravnikovih las bodlo zlasti v oči odrivanje gornjega in spodnjega zapaha od vrat postranske sobe, v kateri se je nastanila Klara. Spominjam se, da nisem odtegnil oči j od te delavnosti, kakor bi bilo kaj od tega odvisno.
Kmalu na to je dospel vojaški ranocelnik, ki bi me imel opazovati pod nadzorstvom Klare. Začel mi je nekaj praviti, toda Klara mu je zapovedala, naj molči.
Dolgo pisanje me le prehitro vtrudi — zato ga pretrgam.
Dne 16. vinotoka.
Moji živci so se med to boleznijo pomirili; ne čutim več tega strahu, ki me je nekoč toliko mučil; rad bi imel samo, da bi se Klara čim najpoprej vrnila. Ni pa to koprnenje, marveč zgolj egoizem bolnega človeka, ki čuti, da takega varstva in skrbi, kakoršno je imel, mu nihče ne more nadomestiti. Vem, da Klara ne bo stanovala poleg mene, toda njenanavzočnost bi me okrepčala. Slabost in onemoglost se navezuje na varstveno moč tako, kakor se otrok naveže na mater. Prepričan sem, da bi nobena ženska ne storila za-me tega, kar je storila Klar**, in da bi vsaka rajše ohranila si svoje ugodnosti, nego bi Šla rešit človeka. Misle na to, začutim grenkobo v ustih, a v mislih eno ime... Toda to so reči, o katerih je bolje, da jih človek ne spusti v glavo, dokler nima moči, da bi se pričkal ž njimi... Klara je spala opravljena na naslonjaču v stranski sobi in pri odprtih durih. Za vsakim mojim pregibom je stala takoj pri meni. Videl sem jo po noči sklonjeno nad mojo posteljo, zlasmi v neredu, pomežikajočo vsled vtrujenosti in bedenja. Sama mi je dajala zdravilo, sama mi podlagala vajšnice. Ko sem jo hotel v trenutkih zavesti zahvaliti, je položila prst na usta, v znamenje, da je zdravnik zabraniL mi govoriti.
Ne vem, toliko nočij ni spala. Bila je tako trudna, da je po dnevu, sede poleg mene na naslonjaču, zadremala časih sredi pričetega stavka. Zbu-divši se, se mi je nasmehljala, na to pa je znovič začela dremati. Po noči je Časih zelo dolgo hodila po sobi, hote se ubraniti spanju, toda tako tiho, da sem skozi odprte duri videl njeno senco, premikajočo se
dobrem nravstvenem vedenju  in o
deželnih jezikov imajo se vložiti pri deželnem
odboru do 31. marca 1005.
Vtiika Sokolovi našharada „V devell deželi'.
Da lahko že prej naznanimo si. občinstvu priprave v deveti deželi za slavnostno praznovanje pusta, smo poslali na lice mesta svojega poročevalca, ki se je pa že prvi dan tako na-užil mleka, gujati, klobas in medu, da so ga devetodeželani imenovali koj častnim dežela-nom. Komaj včeraj je prišel toliko k sapi, da aam je poslal poročilo, katero je zelo zanimivo. Z vseh stranij sveta pridejo gostje na to lepo slavnost. Celo neki ubožen Arabec je podaril ženo svojem največjemu sovražniku, prodal svoje otroke, zastavil svojo kamelo, samo da se lahko udeleži te slavnosti. Deseti brat se baje grOzno jezi, da ni deveti brat, ker bi potem igral veliko ulogo v deveti deželi. Iz Londona sta naročena nadeželne stroške dva velikanska avtomata, katera zagotavljata pod častno besedo, da dobi vsaka plesalka svojega plesalca. Otvorjen bo isti dan svečano tudi muzej, ki bb združen najbrže s črno večernico (serata nera) za odraščene moške osebe. Seveda se udeleže te slavnosti tudi devetodeželani sami v vsej svoji deželanski lastnosti, toda naš poročevalec ni mogel še ničesar iztakniti, kaj in kako. Javil nam je pa, da nas obvesti o pravem času. Na zadnjem občnem zboru devetodeželanskega živalstva so sklenili prešički in golobi, da se bodo rodili njihovi potomci za ta dan že pečem, med tem ko sta zagotovili reki „Mum" in „Kefir", tla preplavite svoje bregove za miljo daleč, ne glede na nevarnost, ki preti s tem slavljen-cem. Natančneje podatke prihodnjič, ko odleže nekoliko našemu poročevalcu!
Nemško-slovenski tehniški slovar, — Odbor za
izdajo nemško-slovenskega tehniškega slovarja je dal tiskati posebne vzorce za nabiralne listke. Na vzorcih je natančno označena oblika in so določeni vsi podatki, kateri naj se na nabiralni listek zapišejo. Gospodje nabiralci tehniških izrazov in sploh vsi oni, ki so v interesu stvari pripravljeni, podpirati odbor, da se čim preje doseže izdaja prepotrebnega nam tehniškega slovarja, se tem potom opozarjajo na navedene vzorce, kateri se brezplačno dobivajo pri Slovenski Matici v Ljubljani.
ZemljIŠkO-knjIinl Izpiski, kijih naročajo stranke v tukajšnjem zemljiško-knjižuem uradu, se izdelujejo mnogo prepočasi. Po cele mesece celo morajo čakati stranke na take izpiske; in ker jih ne dobivajo pravočasno, trpijo škodo. Me-rodajni činitelji naj se torej pobrigajo, da se tako počasno uradovanje zameni nemudoma s hitrejšim t
Prijazen postajenačelnik.  —  Prijatelj  nam
piše: Večkrat se je že bralo o odurnosti ajdovskega  postajenačelnika.
Tu Vam navedem še en tak slučaj, ki kaže tega moža, kako sovraži našo narodnost. Pretekli teden je hotel kupiti nekdo vozni listek do postajališča ^Kamnje"; ker pa ni imel drobiža, je dal krono. „Dvajset  krajcar!" se
zarezi postajenačelnik nanj, ko mu hoče dati listek. Takoj je mislil, da ne vidi krone. Ko mu pa pokaže na krono v okencu, se zopet zarezi: „dvajset krajcar, jaz nimam za menjat, pojte menjat I" Potnik je bil v zadregi, ker med sopotniki ni imel nobeden, da bi menjal krono; vlak pa je imel kmalu oditi. K sreči pa je našel znanca, da mu je posodil 40 vinarjev, da sije mogel kupiti listek, drugače bi bil moral ostati v Ajdovščini.
To bi pa še ne bilo toliko. Ko je pa prišel zopet k blagajni, je videl, kako je postajenačelnik nekemu nemški govorečemu gospodu prav prijazno menjal bankovec 10 kron za plačilo listka do Gorice, ter mu ni man-kaio drobiža. Torej brez znanja nemščine se ne more brez lastne škode potovati po Vipavski železnici.
Ali bi ne bilo že čas, (la se odpravi taka _pi!edrznost.._ter._dn._se_premestLkam_dr.ugam_. med Nemce takega nemškutarja.
A1 i n i m a upravni ^vet pri takih rečeh nič besede? Proti zagrize-nt;niu Nemcu ne, pač pa proti prijaznemu bivšemu dornberškemu postaj enačelniku g. Marinku, ki je bil vsem priljubljen, le pri nekem gospodu nuncu ne. Tega so takoj premestili. — Krivice,ki so godijo ljudstvu, jim niso nič m ari.
Lahi Iz mesta prihajajo prav radi v naše slovenske okoličanske vasi. Tu se zabavajo med Slovenci čisto svobodno, nihče jim ne stori nič zalega. Veseliti se smejo svobodno in peti, kakor jim je ljubo. Prav je tako! Mi povdarjamo vedno potrebo sporazumevanja in medsebojnega prijateljstva. — Ali vzemimo slučaj: V .nedeljo je pela večja družba iz Pod-turna v bližnji okoličanski vasi, seveda laško, zabavali .so se lepo, storil jim ni nikdo nič, vse mirno. Tako je prav. Sedaj pa vprašamo: Če bi prišlo par fantov in deklet v Podturen v kako gostilno ter bi peli lepo slovensko in se zabavali — kako bi se jim godilo V! Naj-brže bi odnesli krvave glave! — Lepega, dostojnega ravnanja in manire naj se učijo Lahi od Slovencev!
Laški napis na svetu občine Št. Andrež. — Ob
novem mostu pri Barki stoji na svetu, ki pripada slovenski občini Št. Andrež, neki laški napis, katerega je postavil tj o menda goriški magistrat. Tam naj so odlagajo nerabne reči, odpadki itd. Ali je postavil ta napis magistrat na svojo roko aH v sporazumljenju s štandrež-kim županstvom, ne vemo, vsekakor pa ni prav, da stoji tak napis na čisti slovenski zemlji. Županstvo v Št. Andrežu je dolžno, poskrbeti, da če je tam res tak napis potreben, naj bb slovenski. Goriški magistrat bi ne pripustil na nikak način županstvu v Št. Andrežu v nasprotnem slučaju postaviti slovenski napis. To je jasno, zatorej ravnajmo se po Lahih! Proč z laškim napisom s slovenskih tal!  —
Radi električne razsvetljave je prišlo do na-
sprotstva med goriškim magistratom in tvrdko Ganz & C. Faidutti je v zadnji seji interpeli-
ral v tej stvari, na kar je povedal župan, da po členu 5. pogodbe med občino in tvrdko, ima plačevati mesto svoto 27.000 K na leto; izplačuje se v mesečnih obrokih. Z električno razsvetljavo pa je naraslo troškov na 35.000 K. Ker tvrdka ni zadostila obvezi, da ni zamenila petrolejke s svetilkami plinovimi ali električnimi, radi tega mesto noče plačevati poviška. Plinarna je do 3. aprila 1904. dobivala mesečne svote, nanašajoče se na 27.000 K letno, od takrat naprej pa ni prišel nikdo več po denar. Zastopnik tvrdke je dr. Egger, ki je sedaj predložil pobotnico za 20.352-50 K, katera svota se mu je takoj izplačala. Tvrdka pa hoče imeti še 18.322 K. Baje skuša župan popraviti vse to prijateljskim potem — ali nam se zdi, da napravijo najbrž kaj takega, da pride občina v nepotrebne troške!
Za „korso" na pustni torek so dovolili v zadnji sejimestnega sveta svoto 200 K, in sicer je prosilo za „podporo" društvo »Progresso", katero ima nalogo, prirediti dostojen „korso".
Mm laškega profesorja na tukajšnjem ženskem učiteljišču dolžijo, da pu I.j venja priimke laških kandidatinj. Malo verjetno! Morda je rekel kateri, naj piše svoj priimek tako, kakor ga mora pisati, ker je znano, da laške kan-didatinje s slovenskimi priimki pišejo iste le po laški šegi, čeprav bi morala katera pisati priimek nepopačen. Da je rekel L j takega, bi bilo končno Še mogoče verjetno. — Kadar se zgodi kaka taka reč, takrat se vselej vzdigne v seji mestnega sveta onorevole Pinav« čig ter s sveto jezo povdarja nevarnost za italijanstvo. Tako je storil tudi v zadnji seji ter pozval župana, naj varuje laške kandidatinj e pred slovensko nevarnostjo. Župan se bo seveda informiral ~- in ravnatelj, ki je vedno hlapčevsko pokoren laški komandi, najbrže ukaže, da ne sme nobena kandidatinja odslej pisati svojega priimka n. pr. s „pipo"!
Lunin mrk, — Marsikedo bi bjl rad gledal lunin mrk v nedeljo zveor, ali videlo se ni nič, ker je bilo nebo zastrto z oblaki okoli in okoli.
Led se je Udri. — V takozvanem „HiIm-teiclra". pri Gorici je napravljeno drsališče. Letos ob hudi zimi je bilo ugodno za drsalce, ker so se mogli res dlje časa drsati. Zato pa so tudi to priliko izkoristili. Jedni so se drsali, drugi pa so vozili po ledu svoje nežno oboževanke. V nedeljo se že ni čutilo več takega mraza, zato je bilo že nevarnejše spuščati se na led. Dve dekleti iz Podturna M. Padovan in J. Lutman je vozil po ledu neki mladenič. Kar se je udri led pod njimi, in zdrsnili so v vodo. S težavo so jih dmgi, ki so priskočili na pomoč, spravili iz nevarnosti.
NOVO društvo V Mlmu. — Osnovalo se je novo društvo z imenom pevsko in bralno društvo „Miren". Predsednikom je bil izvoljen Vuk Henrik, podpredsednikom Blažič Lovrenc, tajnikom Florenin Just, blagajnikom Vuk Fran, knjižničarjem Petejan Josip; drugi odborniki so še Cotič Janez, Pahor Anton, Pahor Dom. in Podgomik Andr. Društvo priredi drugo so-
boto plesni v.enček v ,dvorani Budihnovi, in sicer na korist knjižnici novega društva. Društvu je namen petje in izobrazba.
Bralno in pevsko duuštvo „Kras'« v Opatjemselu
vabi na predpustno veselico, katero priredi v nedeljo dne 2G. februvarja 1905. v prostorih gosp. And. Jelena. Vspored: 1. Parma :„Mladi vojaki", koračnica, svira godba. 2. F. Cimper-man: „Na planine, na planine", poje možki zbor: 3. JI Ipavic:   „0 mraku", svira godba.
4.  A. Nedved: „Na straži", poje možki zbor.
5.   H. Volarič: „ Venec slovanskih pesmi", svira godba. fj. Igra;,,Ne udajmo se«,kratko-časnica v enem dejanju. 7. B. Ipavic: domovini«, svira godba. 8. H. Volarič: „Nos", šaljiv zbor. 9. Ples, po polurnem odmoru. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Svirala bode godba iz Mavhinj. Vstopnina; Za neude k veselici 40 vin., k plesu 2 K. — Sedeži: 1. prostor 00 vin., II. prostor 30 "vin." K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
Bralno in pevsko društvo Javen** v Skriljah
vabi k rednemu občnemu zboru, kateri bode v nedeljo dne 20. t. m. v prostorih g. Ant. Vrčona v Skriljah ob 4. uri popoldne. Dnevni red j)o pravilih.' K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
Društvo za varstvo kaznencev je zborovalo v
nedeljo na okrožni sodniji. 17 iz zaporov izpuščenim se :¦ lalo podpore v denarju, obleki, s preskrbljenem dela. 4 družine zaprtih so dobile podporo. Število mladih kaznencev se množi; vzroki so različni. Društvo obrača posebno pozornost na nje. Predsednik je vit. Catinelli, podpredsednik vit. Finetti, tajnik dr. Snider, blagajnik Itesberg. Doslej je bil tajnik drž. pravdn. namestnik Jeglič, ki je pa odklonil zopetno izvolitev.
Ogibajte se farovšMh posojilnic! — v Koj-
skem v Brdih obstoji posojilnica, pri kateri je župnik Marinič vse. Trije posestniki so bili poroki nekemu drugemu posestniku v občini. Župnik mu je odštel posojilo. Dva izmed teh poroke? sta videla, da se dolžnik slabo ravna, in ker sta se začela bati, da bi morala slednjič še plačevati za njega, sta šla nekega dne k župniku povedat, da ne bosta več poroka. Župnik jo poklical dolžnika ter mu rekel, naj plača, in pa kanil ga je, češ, zaksij si jo priskrbel tako slabe poroke; nuj si preskrbi druge. Na to je rekel obema porokoma: Zdaj sta „fraju. Moža sta odšla v mislih, dasta do bro opravila ter da sta res prosta vsakega poroštva. Pet let je bil mir, pet let jih ni pra-šal po nobeni reči, sodaj pa ko je šlo dolžnikovo posestvo na dražbo, sta bila pa kar na-krat ta dva pozvana, naj plačata, če ne bo tožba. Rekla sta seveda, da ne plačata, ker sta se pač odpovedala poroštvu in je rekel župnik, da sta „fraj". Prišlo je res do tožbe in obravnave, pri kateri pa sta bila oba obsojena plačati kapital in obresti od leta 1902. Pri dolžniku bi se bilo že lahko še dobilo v poravnavo dolga, dokler je bil čas, ali župnik se za to ni brigal, marveč je prijel poroka sedaj, ko ni bilo drugega pota več, da
ob steni. Enkrat, ko je bila pri meni, ne vede, kako jo naj zahvalim, sem dvignil njeno roko k ustom. Tedaj se je ona urno sklonila in mi poljubila mojo, j predno sem vtegnil umakniti jo. Ali treba je vedeti, j da nisem znal biti zmerom hvaležen do nje. V bolezni človeka marsikaj draži — mene pa je zlasti dražila njena visoka rast. Čutil sem do nje nekako mržnjo radi tega, ker ona ni taka kakor Angelica. Izviralo je to bržčas iz tega, da sem se v teku časa privadil priznavati mičnost in tepoto v toliko, v kolikor je bila z mičnostjo in lepoto nje v sorodstvu. Časih, ko sem zrl na Klaro, me je dražilo neko posebno notranje čutilo, da je ona lepa ne radi tega, ker jo je narava hotela nalašč napraviti lepo, ne vsled prava plemena, marveč po nekem srečnem sh^aju. V ostalem mi je lepa ženska glava delala že večkrat podoben vtis. V takih rečeh je senca tako neznatna, da jo opazijo le zelo spretni in občutljivi živci.
Bili so vendar trenutki, zlasti po noči, ko sem zroč na Klarino shujšano, zmanjšano in od bedenja uvenelo lice, se mamil, češ, da gledam ono... Godilo se je to zlasti takrat, kadar je sedela v mraku nekoliko proč od moje postelje. K tej omami mi je pomagala vročina in bolni možgani, katerim "M ničesar nemogočega, časih sem govoril povsem ^ledeno — Bog, da bi bil poginil! — ter klical Klaro z imenom nje in se razgovarjal ž njo, kakor z ono. Spominjam se tega kakor v snu.
Dne 17. vinotoka.
Bankir B. mi je doposlal nekoliko* tetinih pisem. Teta me povprašuje po mojih namenih glede prihodnosti. Piše celo o mlatvi, samo o ljudeh v Ploševu ne piše ničesar. Ne vem niti tega, ali še žive*, ali so že pomrli. Kako čuden in dražljiv način pisanja pisem! Mene gotovo močno zanima mlatev in vse ploševsko
gospodarstvo. Odpisal sem takoj, in nisem znal skriti nezadovoljnosti.
• Dne »7. vinotoka.
Danes mi je bila doposlana brzojavka Kromie-kega, naslovljena v Varšavo. Teta, namesto da mi sporoči njeno vsebino, jo je zaprla v ovitek in mi jo poslala po pošti. Kromicki prosi, naj radi rešitve svojega denarja in vse njegove usode dopošljem še petindvajset tisoč rubljev. Ko sem jo prečital, sem skomignil z rameni. Kaj more sedaj meni biti mar Kromicki in moj denar! Naj propadeta. Ko bi bil Kromicki vedel, iz ..:akih razlogov sem mu prvič priskočil na pomoč, ne bi sedaj poželel ničesar. Naj le prenese svojo izgubo tako mirno, kakor jaz prenašam svojo. V ostalem ga pričakuje »velika novica«, ki mu bo služila v tolažbo. Badujtd se, kolikor hočeta, imejta otroke, kolikor je vama drago; akp pa zahtevata od mene, naj mislim na vajino usodo — pa v resnici preveč zahtevata.
Ko bi me ona vsaj ne bila žrtvovala s takim brezobzirnim egoizmom tako imenovanim svojim načelom!.... Toda dovolj o tem, ker se mi možgani prevračajo v glavi. Naj mi bo dovoljeno vsaj v bolezni ležati mirno...
Dne 20. vinotoka.
Ne! Našli so me tudi tukaj. Že od dveh dni j nimam miru; znovič se z rokami grabim za glavo, da mi ne bi razpočila od tega vratila, ki se vrti v njej. Mislim znovič na Plošev, na njo — in na to praznoto v bodočnosti. Kako je to osupljiva stvar, kadar komu zmanjka tega, od česa je poprej izključno in edino živel. Ne vem, ali je moj duh po bolezni oslabel, toda ne razumem raznih pojavov, katere za-pažam v sebi. Evo, zdi se1 mi, da je moja ne vošči ji-vost preživela mojo ljubezen.
In to je dvojnotera nevoščljivost, namreč ne le za dejstva, marveč tudi za čutiia. Prav vse se trga v meni pri pomisleku, da to dete, ki ima priti na svet, mi odvzame Angeličino srce za zmerom, in kar je še več — za kar mi je tudi največ mar — nakloni mi ga Kromickemu.
Jaz bi te ženske, ko bi bila prosta, že sedaj več ne hotel, toda ne morem prenesti dopuščenja, da bo ona ljubila moža. Ostanek svojega življenja bi dal za to, ko bi je nihče v življenju več ne ljubil in ona nikogar. Pod tem pogojem bi še vtegnil ostati v življenju. —
Dne 21. vinotoka.
Ako me ta način, ki mi roji po glavi, ne reši, pa se znovič vgreznem v kako boleien, ali pridem ob pamet. Torej tud: obračunam s seboj! Kaj mi še pripada v življenju ? — Nič! Kaj me čaka ? — Nič! Ako je tako, pa se res ne nahaja noben vzrok, zbog katerega ne bi imel podati komu sebe v dar, kcjar z a more tak dar osrečiti ? Za svoje življenje, za s1* cj »iut, za sposob- i nosti, za samega sebe ne bi dal sedaj treh počenih j grošev; vrhu tega ne ljubim Klare, toda ako ona mene ljubi, ako vidi v meni največjo srečo, pa bi bila to okrutnost, odtegniti ji to, kar jaz sam tako malo cenim. Začutil bi samo dolžnost povedati ji, kdo da sem. da bi vedela, koga jemlje. Tem huje za njo, ako se ona tega ne prestraši — toda to je njena stvar.
Mene v tem namenu mami samo ena reč, namreč ta, da se s tem še poveča brezno, kakoršno me loči od one ženske. In pokažem ji, ako je ona razkopavala to brezno od svojega obrežja, da znam to od svojega storiti tudi j,az. Takrat bo Že konec ob koncu, ker še danes mistim na njo. Vidim in nekako jezno potrjujem to.
Priloga »Soče" it. 15. i dne 22. februvarja 1115.
bi prišla posojilnica do denarja; prijel je-poroka, katerima je rekel pred leti, da sta „irftj\ rta torej nista več poroka.
Zanimivo je, da je pred  sodnijo trdil župnik, da je  So le tretji  pri  posojilnici  ter tlit uit ne komandira, dočim vesta poroka, da sta imela opraviti le ž njim, da je ou vso to jpč vodil ter tudi  denarje štel. -- Tako rav-II muije z ubogim kmetom so: .obsoja- «amo .ob -P sebi. je pa tudi dober nauk, iz katerega zveni f  glas: Ogibajte se iarovških posojilnic! g           Da je zastopal Mariničevo „kaso" kato-
liški odvetnik dr. Frančišek Pavletič, menda ni treba še posebej omenjati. Poroka je zastopal „Luzzatin", ki je velik prijatelj - klerikalcev.
Konočno omenjamo še, da je bil župnik viuli takega ravnanja v zadnjih dneh stokrat in Htokrat preklet, pa jih je slišal tudi na lastna ušesa take, da jih bo pomnil svoje žive dni.
Štampflje iZ ka*5Uka vseh velikostij in oblik [v niedaljonih, svinčnikih itd.) s poljubnimbe-1 sedilom izdeluje Josij Krmpotič v 1'niju \ Piazza Ciirli št. I. ter pošilja naročilu iranko I na doni. Naročila sprejema tudi ,, Goriška | Tiskarna" \. Gabršček, kjer so na razpolago 3 uzoiri Stampilj.
\       Sedaj pošiljajo Klančičavboj.     Dobili smo
l in priobCujomo:
„Slavnemu uredništvu ,,Soče';
v Gorici. Vsled poziv«, zapopndenega v   J.'). Štev. Soče med raznimi ift domačimi vestmi pod naslovom „ S e d a j p o rf i 1 j a jo Klanci č a v : boj" izjavljam  ter zastavljam za   resnico   te izjave svojo častno besedo, da  se je  gospod '¦ poslanec dr. Treo zares  zgražal nad tem, da se tako važen načrt zakona, kakoršen je načrt novega občinskega zakona stavi na glasovanje brez razprave,   a ko seje  glasovalo,  se  je : tudi on  vzdignil   in se s tem   pridružil svojima tovarišema. Na me  je  naredilo  ntis, da je bil sicer nasproten takemu sumaričneniu postopanju, da je pa glasoval  pod   pritiskom -   strankarsko discipline.
Ker sto me pozvali, pričakujem zanesljivo, tisi mojo izjavo tudi priobčite. / odličnim spoštovanjem. V Podgori, dno 20. februarja.
Ani. Klaučič." ,.            O p o m b a n r e. d ti i š t v a :   Sedaj  ču-
| jemo glas g. poslanca Klančiča na našo notico, j   katero smo  napisali   brez   vsakega   vplivanj? ^  odkodersibodi, le za to, da pridemo s to rečjo I  na vse strani na  čisto. Mi   nič   ne dvomimo t   nad tem, da hoče g. Klaučič govoriti resnico, ali njegova trditev   mora sloneti na zmoti, ki *"   obhtoji v tem, da je mislil, da se je takrat še glasovalo, ko se je dvignil dr. Treo ter ogorčen zaklical: „pojte se solit z Vašo politiko : tak zakon se sprejema  en bloc !u   Ko   se je glasovalo, se je videlo na galeriji čisto   razločno, kdo je glasoval za sprejetje,  kdo  ne, kdo se je dvignil, kdo   obsedel.   Med tistimi, ki so sedeli, je bil   dr.  Treo.   Gosp.   Klaučič
sedi tik njega, navadno se ne ozira nikamor, sedi nepremično in gleda pred se. Glasovanje se je izvršilo hitro, in če se je dvignil- na to dr. Treo, ter zaklical navedene besede, pač ni glasoval, marveč le dal duška svojemu ogorčenju. Vrhu tega bi bilo nesmisel glasovati in zgražati se! Dr. Treo je postopal popolnoma korektno, Klaučič pa prišteva to, da je vstal -tik,.,za glodanjem Jter^ se zgražal, še za glasovanje. Pač ni 'videl," da je~^lr7*TumnTaKrftt že sedel. Kdor ve, kako na tesnem sedijo naši poshinei v zbornici, more presoditi; da poslanec recimo na Klančičevem nestu ne ve, ali drugi poslanec na levo od i^ega, v tem slučaju 'na mestu dr. Turne, sedi ali stoji, če poslanec tik njega stoji, on sam pa sedi. Na taki zmoti sloni Klančičeva trditev. Poročevalec „Gorice" je poročal resuico, da dr. Treo ni glasoval, istotako trdi naš poročevalec, in tudi iz poročil v laških listih je razvidno, da dr. Treo ni glasoval za nov občinski red,...
V ostalem pa je že samo ob sebi umevno, da tak mož, kakor je dr, Treo, ne bo javno govoril neresnice! Pripomniti moramo še, da so kleriku;,r .* vseh slučajih pazili najstrožje, kako glasujejo napredni poslanci, in so to tudi točno poročali. Lani so govorili resnico, da dr. Treo ni glasoval, sedaj trdijo pri „Gorici" drugače ker jim tako kaže t In govorili bodo pri „Gorici" še dalje neresnico, pa če bi se imela taka polemika vleči skozi leta, Zato jo od naše strani s tem konec polemike.
DuhOMikOM S6 pOlIŠajO plače.             Med raz-
gledom po svetu smo že omenili, kako si hočejo duhovniki povišati plače, kako so pred* ložili razne peticije državnemu zboru in kako se je pokazala, na Dunaju naklonjenost za „uravnavo"' kongrue. Za svoje „težnje" so našli večino celo v poslanski zbornici, - Faj4 moštri hočejo imeti 2400 K plače, vsakih 5 let 400' K več, sovedn polog tega bero, denar za maše, pogrebe itd, kakor doslej. Kaplani hočejo imeti 1200 K, 5 petletnic po 400 K, pa vse drugo, kakor doslej. Prav izdatno si hočejo povišati plačo, da bo še več ošabuosti po lhrovžih, da bodo še lažje politikujoči pritiskali ljudstvo, iz ljudstva izsesavam denar naj služi še v večji meri potom farovško politike v poneumuevanje ljudstva ob obilni dobri kapljici in mastni pečenki. Pa še za drugo „špase" bo več kot preveč! Zato pa se tako poganjajo pri volitvah, da naj »se voli le katoliške može, ker ti katoliški možje so vedno pripravljeni glasovati za povišek plače gospod* nuncem --• ljudstvo se le slepari s takimi »zastopniki''. Poslanci, ki glasujejo za tako povišanje, so zastopniki farovžev in farovske politike! -¦ Ce bi potrebovali duhovniki res poviša; u plače, bi bilo prav, da se jim zviša, ali tega ne potrebujejo, to je jasno vsakomur. So stanovi, ki. stradnjo, pop pa naj se le redi! — Kaj takega je mogočei še v Avstriji! Se. vidi, kako smo potrebni f r a n c o s k i h časov !
Imenovanje.       Okrajni komisar  v Gradi-
šču ob Soči dr. B. Karminski je imenovan na-mestništveninj tajaikom.
Dovozna cesta na goriški kolodvor. — v zadnji
seji mestnega sveta goriškega se je sklenilo, obrniti se do vlade, da zgradi dovozno cesto na novi kolodvor na Blanči, Mesto prispeva z 80.000 K, kolikor je dovolil tudi deželni zbor. — S to cesto tako mečkajo, da se nam zdi, da bo vse drugo pri železnici prej gotOKP^tjv, cesta pa utegne biti zadnja!
V LokaVCU prirede v soboto dne 25. t. m. „Jour-nxe" v županovi gostilni. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
GfOf MOflte CriSlO, — Itoman „I$rez dogme" iz peresa slovečega'poljskega pisatelja Sienkicnvicza gre h koncu. V par številkah konča. Delo je velika psihologiška študija. Za tem romanom začnemo priobčevati sloveče delo priljubljenega francoskega pisatelja Dumasa: Grof Monte Oris t o. Delo je obsežno, pa skozi in skozi zanimivo; zato smo že naprej prepričam, da razveseli ta novi roman vse zveste čitateljice in čitatelje naših podlistkov. Ker je delo precej raztezno, bomo prinašali v vsaki številki kolikor le mogoče dosti podlistka.
Zgubljena jo bila zlata ura od kavarne ..Centra!" do ..Trg. Doma". Kdor jo je našel, naj se oglasi na tuk, policijskem uradu, kjer dobi postavno nagrado.
Bralno društvo na Gradišču pri , Končali priredi v nedeljo dne* 20. t. ni. plesno veselico v prostorih g. Josipa Zuidarčiča, po domače v Gradu. Sviral bode oddelek prvaške godbe. Začetek ob 4. uri pop. K obilni udeležbi uljudno vabi                                                '/>r.
P roti n revmatične bolečine     •
?
Zolt&novo mazilo
toli priznano kot najbolje mazilo se do«
qiva  v vsaki večji  lekarni,  steklenica
K 2*—- Razpošilja po pošti
lekarna Zoltan, Budimpešta,
V. SzaUadsagter.
Vojna med M in Japonci.
O boju pri Sandepu.
Obolešev poroča o boju pri Sandepu „Huskenm Slovu" iz Mukdena: Japonci priznavajo, da so bile njih izgube v boju pri Sandepu zelo velike. Značilno pa je, da so bile izgube vsled artilerijskega ognja na obeh straneh zelo neznatne. Maršal Ojama je izra-čunil, da znašajo te izgube na japonski strani samo osem odstotkov. Pri nas so izgube vsled japonskega artilerijskega ognja še manjše. Vse kaže na to, da je japonska artiljerija, ki nam je   povzročila   pri  Tjurenčenu,' Vafankovu in
Liaojangu toliko žrtev, izgubila- svojo važnost in svoj pomen. Našli smo proti japonskemu artilerijskemu ognju uspešna protisredstva.
Japonski oddelek uničen.
Dopisnik lista „Eusa poroča, da je bil japonski oddelek, ki je pred nekaj dnevi porušil rusko železniško progo severno od Mukdena, 15. t. m. zajet in do zadnjega možauni-j čeu. Po informacijah istega dopisnika operira "sedaj v Mongoliji okoli 3000 Japoncev, ki so razdeljeni v več čet, ki skušajo razdejati maudžursko železniško progo.
Ruske izgube.
. „Ruski Invalid" je dobil, od sanitarnega načelnika mandžurske armade iz Sahetuna tele podatke o ruskih izgubah: Od začetka vojne   do   14. prosinca  t. 1. se je poslalo v
in Madivostok 1710 ranjenih in 2308 bolnih častnikov ter- 53.890 ranjenih in 72.531 bolnih vojakov, skupaj torej 130,439 eseb. V tem času je v bolnifiniuh umrlo 45 ranjenih in 02 bolnih častnikov ter 1231 ranjenih in 2(508 bolnih vojakov, torej skupaj 4007 oseb. Za službo nesposobne se je spoznalo (1074 ranjenih in -11.248 bolnih vojakov, V Irkutsk in v Rusijo se je poslalo: 559 ranjenih in 070 bolnih častnikov ter 4121 ranjenih in 4079 bolnih vojakov, torej skupaj 9429 oseb, 14. prosinca pa je še v bolnicah: 162 ranjenih in 034 bolnih častnikov ter 4953 ranjenih in 15,815 bolnih vojakov, torej skupaj 21.554 mož. Od ranjencev in bolnikov se je vrnilo k armadi 189G častnikov in 75,821 vojakov, skupaj torej 77.717 mož.
Grlppenberg o bojih pri Sandepu.
Zastopnik ..Novega Vremena" se je v Peterburgu razgovarjal z Grippenbergom o bojih pri Sandepu. General je dejal, da je Kuropatkin vedel za njegove operacije. Njihov cilj je bil Sandepu in Hajkontaj. Dne 25. jan. sem zasedel z eno brigado prvega voja Hajkontaj, a od juga so me obšli Japonci, prišel sem v križni ogenj ter so umaknil na svojo pozicn>. Zvečer 25. jan. sem zapovedal, to pozicijo za vsako ceno vralržnti. — Bitka jo trajala od ranega jutra do poznega večera; umaknili m nismo ni za eno ped. Pokazalo pa se je, da je moje levo krilo preslabo, vsled tega sem prosil pomoči Knropatkhm, ki je imel 00 bataljonov. Kuropatkin je to prošnjo odbil, ker so Japonci demonstrirali v centru. Ako bi mi bil Kuropatkin poslal pomoč, bi bila japonska armada obkoljena od trdnega obroča armade 100.000 mož. Japonci niso bili v nevarnosti le od jugozahoda, ampak tudi direktno od juga vsled naše konjenice. Japonci so izprevideli nevarni svoj položaj, borili so se obupno ter izvršili dne 28. januarja med 10. in 12. ure štiri obupne napade, ki snro jih pa tako sijajno odbili, da morem govoriti le o zmagi svojih ljudij. Ob eni uri pa pride povelje Kuropatkinovo, iti nazaj. Kuropatki-uovo povelje je name napravilo tako moreč vtis, da sem se ga bal naznaniti zmagouosnim svojim četam. V noči na 29. t. m. smo šli krvavečega  srca  nazaj;  nobenega  ranjenca,
Mogoče, da je to že sovraštvo, toda to še ni malomarnost.
Gospa Kromicka je gotovo sodila, da silim od nje radi tega, ker moram — jaz pa ji dokažem, da tako hočem. A mislim si, da Čim debelejši zid postavim med naju, tembolj mi jo on zasloni, tem poprej in temeljitejše jo pozabim.
Kar se tiči Klare, ponavljam, da je ne ljubim, toda znano mi je, da me ona ljubi. Vrhu tega sem ji dolžan hvaležnost. V bolezni sem imel take trenutke, da sem njeno čuvanje nad seboj imenoval v duhu nemško sentimentalnost, toda do takega sentimenta-lizma se ona ne bi pospela. Bilo bi vendar bolj vredno te visoke eene, dati umreti človeku brez pomoči, nego ga zagledati brez ovratnika, ker taka predpravica pripada le zaročencem. Klara se ni zmenila za nič; radi mene je zanemarila godbo, izpostavila se trudu, bedenju, bržkone tudi obrekovanju ter vstrajala pri meni.
Napravil sem glede nje dolg in ga plačam. Pla-Nam ga slabo in s slabo vero, ker se žrtvujem radi tega» da sam sebe dosti ne cenim, da mi sedaj za vse 111 dosti mar, in da sem samo Človeška črepinjak ne pa človek. Ker pa ona to črepinjo ceni bolj nego lastno življenje — naj torej ona pripada njej.
Edina teta se bo čutila razžaljeno; to zad& rano nienim narodnim in rodnim čutilom. Ko bi pa teta v«ndar mogla čitati> kaj se je 2godilo v poslednjem tasu v mojem srcu, rajše bi me videla s to v zakonu le8o z ono v ljubavni zvezi. V tem obziru nimam "-^manjšega dvoma.
, K&j za to' **8 so *"»' predniki Klare bržkone *a'tf! Jaz nimam nikakih načel, imam samo živce; noli slučajni nazori pa so rajše liberalni. Že dolgo si Oslini, ako so ljudje, priznavajo liberalna načela, po-
gostoma še bolj omejeni, nego konservativci, pa so i vendar liberalna načela sama na sebi širša od konservativnih ter se bolj strinjajo z učenjem Kristusa — kar mi je v ostalem vse eno.
Toda o teh obzirih se celo ne splača govoriti. Šele v nesreči se čuti vsa njih ničevnost.
Nehote mislim neprestano, kako Angeliea sprejme novico o mojem sklepu ? Tako sem se navadil čutiti vse ž njo vred, da mi je ostala še ta bolestna razvada,                   *
Dne 22. vinotoka.
Danes v jutro sem odposlal pismo Klari. Odgovor prejmem jutri — ali mogoče, da Klara sama pride semkaj še nocoj.
Popoldne mi je bila doposlana druga brzojavka Kromickega. Kolikor obupa more obsegati nekoliko vrstic, toliko se ga nahaja v njej. Ondi se je moralo obrniti vse na najslabše, kajti nisem se nadejal, da bi moral polom priti tako kmalu. Došle so bržkone nepričakovano okoliščine, katerih ni slutil niti sam Kro-rnicki.    -
Zguba, ki me je doletela, ni prizadjala velike škode mojemu premoženju -• in navzlic tej izgubi ostanem več nego premožen človek —* toda Kro-mickii...                                                            \
Čemu se imam mamiti ? V mojem srcu se nahaja kotiček, v katerem se je izlegla zadovoljnost vsled tega ooloma. Da bodo ti ljudje imeli v bodoče ob čem živeti, za to se imajo zahvaliti le teti, katera, kakor sama pravi, je upraviteljica premoženja Ploševskih.
Med tem nisem niti namenjen odgovarjati Kro-mickemiii Ko bi se pa vendar pripravil k temu, čestital bi mu namesto odgovora k potomcu. Potem bo kaj drugega! — potem dam obema kruh — celo obilen.
Dne 23. vittDtOka.
Klara včeraj ni dospela in danes, do te ure, to je do večera, fše ni fdošel njen odgovor. To je tint Čudnejše, ker je doslej pisala vsaki dan« povprašuje po mojem zdravju. Njenemu molčanju se ne bi čudil, ko bi mogel misliti, da ;bo omahovala vsaj deset minut.
Potrpežljivo hočem čakati —- bolje bi vendar storila, ako ne bi odlašala. Znano mi je le to edino, da ko bi moje drugo pismo ne bilo odposlano, bi bil morda poslal drugo temu podobno, toda ko bi poprejšnje bilo mogoče umakniti, pa bi ga bil verjetno umaknil.
Dnč 2*. vinotoka.
Evo, kaj mi piše Klara:
»Dragi moj gospod [Leon! Po prejemu vašega pisma sem bila vsa omamljena od sreče, in hotela; sem se takoj vrniti v Berlin. Toda prav radi tega; ker vas zelo globoko ljubim, sem poslušala glas, ki mi je dejal, da največja ljubezen ne sme biti največji egoizem; in da mi ni dopuščeno žrtvovati vas sami sebi*.
»Vi me ne ljubite, gospod Leon! Dala bi življe;-nje za to, ko bi bilo temu drugače — toda vi me ne: ljubite.. Vaše pismo je le naval hvaležnosti in nekake obupnosti. Od časa prvega najinega srečanja v Berlinu sem zapazila, da vi niste zdravi niti srečni - in kako močno sem se vznemirjala radi vas, naj. vam služi v dokaz to, da dasi ste se poslovili od mene in. mi napovedali svoj odhod, sem vendar poslala^ v hotel služabnika poizvedovat, ali ste res odšli, in delala sem to tako dolgo, da sem poiz vedela, da ste bolni. Potem; oskrbuje* vas ob času bolezni, sem se prepričala, da je moja bojazen bila opravičena, in da imata skrito nekako veliko razžaljenje, ali pa ste doživeli nekako tako veliko prevaro, po kateri se navadno človeku omrzi življenje.                                       (Dalje pride.)
nobenega zlomljenega bajoneta nismo pnstili. V onih trenotkih sem se odločil, da moje bivanje na bojišču ni več mogoče. Drago jutro sem prosil za odslovljenje.
Zrakoplov.
Iz Mukdena poročajo, da Rusi z uspehom rabijo zrakoplove. En batalijon je namenjen zrakoplovstvu. Ko se je dvignil balon dne 10. januarja, so ga opazili Japonci in so streljali za njim s topovi. 10 šrapnelov se je razletelo okoli njega, a mu niso naredili ni-kake škode. Z zrakoplova so pa Rusi opazili japonske postojanke, o katerih prej niso vedeli. Pripovedujejo, da je v mrazu jako težavno delovati v zrakoplovu in da solnce jako blišči v i i
Utrjevanje ob reki Sabo.
Rusi so zgradili vojaško železnico, ki spaja Fnšun-Jenling z drugim Fnšnnom ob gornjem toku reke Šaho. Ilusi delajo tako, da bi lažje zajeli desno krilo Knrokijevo. Kuro-patkin nadaljuje z utrdbami na vseh svojih pozicijah.
General SleselJ
je dospel v Carigrad v nedeljo. Takoj ob prihodu je izročil ruski poslanik častnikom uradni list, kjer je priobčeno, kaka odlikovanja jim je podelil car. V imenu sultana je pozdravil Steslja vrhni turški ceremonijer. Steselj je odpotoval zvečer.
Hmiguzi
se pokazujejo v Mandžuriji v velikih četah. Nalogo imajo ponajveč razruševati železniške proge. Organizujejo jih Japonci. Utegne jih biti okoli 11.000. Pri Gnnšulinuje prišlo radi železniške proge do ostrejšega spopada. Sprva so Ilusi pregnali Japonce, potem pa so se ti okrepili, na kar so se morali Rusi premoti umakniti.
Ptrtjlnski grič.
Dne 14. in 15. t. m. so obstreljevali Japonci ruske pozicije na Putilovskem griču, in sicer z oiempalčnimi topovi in 250' funtov težkimi granatami, iz česar je razvidno, da so Japonci že spravili na bojišče svoje oblegovalne topove izpred Port Artmja. Rusi so pregnali Japonce iz 4 vasij, katere so zažgali. Poroča se Še tudi o več manjših spopadih, ki pa niso posebnega pomena.
Ruski konjenica.
Preko Fu/ana poročajo o novih operacijah ruske konjenice, in sicer proti japonskemu desnemu krilu. — Podrobnosti niso znane.
Kan sta izginila francoski ia nemški ataše iz Pori Arturja?
„Konische Zeitung" priobčujeiz Čifua z dne 11. t. m. to-le brzojavko: Danes so tu prijeli dva Kitajca, ki sta priznala, da sta oropala nemškega in francoskega atašeja, ki sta meseca avgusta na neki kitajski džunki odpotovala iz Port Artnrja in nato izginila brez vsakega sledu, ju ubila in vrgla v morje.
Razgled po suetu.
Zadnje T6Sti. — ¦ Trepov, generalni guverner v Petrogradu, je baje odstopil. — V Mandžuriji se pričakuje nova velika bitka. Japonci nadaljnjo z ofenzivo pri Čingšečengu. — Vojni svet ruski je baje odločil, da se Kuropatkin odpokliče. -- V ogrski zbornici je izvoljen predsednikom Košutovec Julij Justh.
Držami Zbor. — V včerajšnji seji je bila vložena zahteva za izročitev poslanca Stern-berga, ki je poročevalca „Nr rodnih listov'' cesarskega svetnika Penižka na koridoru pretepel. Med interpelacijami je Malfattijeva radi Tržačana F. Vidusso, ki j* b-3 dlje Ča3a v preiskovalnem zaporu. Zbornica je nadaljevala v drugem branju razpravo o zakonskem načrtu glede" novincev.
Veliki knez Sergij viorjen.       Brzojavke o
umoru pravijo: Poročilo o umoru velikega kneza Sergija je carja silno pretreslo. Carju so o dogodku natančno poročali. Iz carjeve okolice se javlja, da se je car moral opreti na mizo ter je vskliknil: Ubogi Sergij! Carici, ki je radi obolenja careviča sama bolehna, prikrivajo še vest o dogodku.
Iz Moskve so brzojavili: Trebalo je dolgo Časa, da se je pobralo vse kose trupla umorjenega velikega kneza. Vodil je to žalostno delo stotnik v Kremlu. Velika kneginja Elizabeta je prišla na mesto. umora ter je spremljala ostanke ubitega soproga najprej v vojaško kapelo potem pa v Nikolajevo palačo. Tamkaj je padla v omedlevico.
Car je izdai manifest, v katerem naznanja smrt svojega strijca, velikega kneza Sergija, ter izraža nado, da bo ruski narod sočutstvoval s carsko obiteljo.
Sodi se, da so  zločinci, katerim se je | napad  na  velikega   kneza  Sergija   posrečil, prišli nalašč iz Petrograda v Moskvo.   Isti so bili preoblečeni kakor kmetje. Dva od njih, po drugi verziji trije, so bili aretovani.
Vest o atentatu je silno razburila prebivalstvo v Petrogradu. Generalni guverner je zaukazai, da še pri nihilistih in~revolucijo-narnih dijakih izvrše* hišne preiskave.
„Pol. Conesp. poroča: Kakor smo zvedeli, je avstr. cesar povodom smrti velikega kneza Sergija izrazil svoje sožalje earju Nikolaju, potem vdovi veliki kneginji Elizabeti Feodo-rovni, velikemu knezu Hesenskemu in princu Henriku pruskemu, svakom velikega kneza.
Kolikor je dosedaj znano, bo truplo velikega kneza Sergija začasno pokopano v kapeli velikega angelja^ Mjhaela. O^lenov car. ske hiše ne pride nihče na pogreb, izvzemši velikega* kneza Pavla. Truplo velikega kneza Sergija se nahaja v Čudovskem samostanu. Svečenstvo obavlja dvakrat na dan zadušnice.
Petrograski Usti skušajo pojasniti, kako da je mogoče, da se je umor posreči, čeprav jo veliki knez prejel v zadnjem času mnogo pretilnih pisem ter se je radi tega ukrenilo vse potrebno za njegovo varstvo. Toda ni se mislilo, da bi se mogel izvršiti atentat na širokem in odprtem senatnem trgu, na katerem ni nikdar ljudi. Vso pažnjo so torej obrnili na ozka vrata, skozi katera se gre v Kremi. O aretovanem zločincu oziroma njihovih morebitnih pomočnikih ni ničesar novega. V njegovem žepu so našli razun revolverja tudi potni list, glaseč se na ime vitebskega malomeščana Oerasimova, kateri potni list je pa najbrž ponarejen. Iz obleke in okornih rok morilčevih se sodi, da pripada delavskemu .stanu.
Veliki kneS Sergij je nosil želen oklep, da bi bil tako varen pred napadi. Tudi njegov voz je bil tako okovan, da bi ga ne bila mogla predreti nobena kroglja. Ali bomba je zdrobila vse skupaj. — Pogreb kneza bo dne 23. t. m.
Zborovanje deželnih odborov.    - Kakor smo
poročali, so zborovali te dni na Dunaju odposlanci deželnih odborov.
Moravski deželni odbor je bil prvi sprožil misel, da bi se deželni odbori vseh avstrijskih dežel združili, da izposlujejo od države sredstev za zboljšanje deželnih financ.
Od leta do leta naraščajo stroški dežel, kakor pač jasno povedo sledeče številke:
Kranjska: Potrebščina 18(55. leta 345.794 K, 1902. leta 3,924.119 K.
Štajerska: Potrebščina 1805. leta 2,192.410 K, 1902. leta 22,755.115 K.
Koroška: Potrebščina 1805. leta 456.618 K, 1902. leta 4,038.805 K.
Goriška: Polrebščina 1805. leta 190,796 K, 1902. leta 946.672 K.
Istra: Potrebščina 1865. L 122.284 K, 1902. leta 1,440.716 K.
Dalmacija: Potrebščina 1865. leta 596.604 K, 1902. leta 1,563.303 K.
'Češka: Potrebščina 1865. leta 10,181.520 K. 1902. leta 51,415.904 K.
Niže-Avstrijska: Potrebščina 18(55. leta 3,174.166 K, 1902. leta 39,010.797 K.
Vse dežele skupaj so imele potrebščine 1865. leta 23.711.204 K, 1902. leta pa 196.957.364 K.
To je: Uprava deželnih avtonomnih za-stopov se je od leta 1865. do 1902. skoro devet do desetkrat pomnožila v izdatkih.
18. t. m. je bila zaključna seja. Sprejela se je resolucija, v kateri se poudarja: 1. sedanji položaj avtonomnih financ je nezdržlj^v ter potrebuje temeljitih preosnov. 2. V ta namen bi morala država sama prevzeti stroške za javno varnost (orožnike) ter za vojaško nastanitev, a tudi od svojih celokupnih dohodkov bi morala prepuščati redno večje prispevke. 3. TaM prispevki iz celokupnih direktnih in indirektnih davkov bi se naj razdelili deželam po gotovem ključu, 4. Vlada se poziva, da podpira prizadevanja deželnih odborov po samostojnih posebnih virih dohodkov. 5. Vlada se naprosi, da ustavi v finančnem ministerstvu poseben oddelek, da ureja avtonomne zadeve dežel in kronovin, 6. V uresničenje vsega tega se ustanovi odbor 17 članov, in sicer 16 zastopnikov dežel in enega zastopnika osrednje vlade. Resolucija je bila sprejeta soglasno.
Vlada brez denarja. — Vlada je imela leta 1897. v raznih svojih blagajnah 524-3 milijonov kron, a leta 1900. samo še 4269 mi-¦lijonov. Koncem leta 1903. je imela vlada v osrednji državni blagajni 324 milijonov. Od č<sga pik je, treba odšteti 92'8 milijonov, ki so določeni za železnice, dajje 807 miljjonov v
menjicab, 20*4 milijone kovanega denarja, ki se le polagoma izdaja, in 73*9 milijonov le zaračunjenih prebitkov. Razpoložna glavnica je znašala torej le 50 milijonov. Za najnujnejše izdatke potrebuje vlada, kakor naglasa v načrtu zakona, vsaj 51,731.850 kron. Kakor znano, je že proračunski odsek prejšnji vladi odrekel kredit. 17. t. m. pa je zbornica novi vladi skoraj soglasno dovolila, da sme izdati obligacije v smislu zakona z dne 2. avgusta 1892. v gori označenem znesku, ako bi ne zadoščale zaloge v blagajnah.
Poštna h brzojavna statistika. ~- Iz podatkov, M jih. je izdal statistični oddelek inini-sterstva iza trgovino za leto 1903., posnemamo, da se je v tem letu število poštnih uradov povišalo od 7731 na 808(5, število brzojavnih zavodov pa od 5767 na 4047. Pošta je v tem leto odposlala 1599 in pol milijona raznih po-šiljatev; brzojavk pa je bilo odposlanih 10 in pol milijona.
Grozna nesreča. V Železnikih sta prišla orožnika v soboto 18. t. m. iz patrulje. Pri razbasovanju puške ušel je strel četovodiji Rnpniku in zadel skozi prsi do smrti četo-vodjo Antona Perea, doma iz Ormoža.
Karakteristika reškega vojaka. -  Polkovnik
Gaedke podaje v „BerI. Tagblattu" zanimivo karakteristiko ruskega vojaka: V službi z ruskim vojakom ne- ravnajo slabo. Zato pa traja njegova služba dalje; z njegovim podukom ni treba hiteti. Ruski vojak je navajen, da ga predstojniki hvalijo. Kdor ni pohvaljen, smatra to za ukor. Kazen je lažja, ko na Nemškem. To leži v celi naravi Rusa, ki je silno priprosta in oprezna. Zato pri paradi ne, napravi tako sijajnega vtisa, ko nemški vojak, v katerem je ličnost in snažnost v navadi Že do smešnosti. Ta lastnost nemškega vojaka je ruskemu vojaku in častniku v posmeh. K pomanjkanju snažnosti v ruskem vojaku se pridružuje še to, da mu, kakor tudi njegovim predstojnikom, erarjev Imetek ni svet. Toda ta stari greh ruske vojne uprave se še doslej nikdar v nobeni vojski ni kazal tako malo ko v tej. Vsi ruski vojaki se ločijo od drugih po dobrohotnosti in dobrosrčnosti. Ta mehkost se kaže ne le proti svojcem, ampak tudi proti neprijatelju. Ako hoče kdo zmagati v vojni, ne sme štediti krvi in življenj. Tega pa doslej ruski generali niso razumeli. Prav iz tega vzroka so Japonci Rusom naprej, ker so polni divje energije, ki jib žene do zmage. Rusi pravijo, da je temu vzrok pijanost, a vzrok je železna kazen. Ruska vojska mora dospeti do enake divjosti, sicer ne bo premagala nasprotnika. Ruski vojak je družaben, zato se bojuje dobro le med tovariši. Na fronti je jako dober, toda nai. bokih, ko se morajo vrste raziti, je slabejši. To so izprevideli Japonci tu se izogibajo zato frontalnim napadom; pač pa vedno delujejo proti ruskemu boku.
Velikan. — Angleški listi poročajo o pravem čudesu, o silno velikem Rusu, pravcatem velikanu, ki mu je ime Mabnov. Visok je nekaj nad 3 metre, težak pa 3 in pol centa. Zjutraj izpije 1—2 litra mleka ali čaja, sne 18 trdo kuhanih jajc ter 6—8 kosov kruha s surovim maslom. Pri drugem zajtrku sne 2—3 funte mesa, 5 funtov krompirja ter izpije 1 liter piva. Pri kosilu (ob petih popoldne) sne poleg juhe 3—5 funtov mesa — včasih tudi več, ako ga je ravno volja —, nekoliko rib, krompirja, 3 funte kruha in spije 1—2 litra piva. Ob devetih zvečer gre k večerji ter poje 15 jajc, velik kos kruha, spije liter piva in lonec čaja.
S svetovnega sadnega trga. — Znano je, da
je Nemčija danes ista država v Evropi, ki pokupi in porabi največje množine sadja. To je dokazal svetovni sadni trg, ki se je vršil lani od 22. dne meseca avgusta do 16. novembra. V tem času je dospelo na stutgarski kolodvor 2878 vagonov sadja, M je bilo ondi prodano in porabljeno. Od te množine sadj je poslala Francija 905 vagonov, Švica 685, Hessenško 438, Pruska 258, Virtemberška 218, Italija 215, Avstrija 63, Bavarska 46, Badenska 19, Belgija 16 in Alzacija 15 vagonov. Iz teh številk se da posneti, da je bilo preteklo leto jako mnogo sadja v Evropi, — a da je bila zvezna država Nemčije, Avstrija, jako slabo deležna te svetovne sadne trgovine. Trditev nekaterih strokovnjakov, da ima avstrijska sad-jereja veliko zaslombo v Nemčiji, nima torej prave podlage.
Važna italijanska železniška proga, — izRima
javljajo, da so v nedeljo ministri Luzzatti in Tedesco, župan beneški in Še nekatere druge osebe iz beneške pokrajine podpisale pogodbo za koncesijo gradnje železniške proge Be-netke-Mestre-Bassano-Brimolano. Ta železnica bo na avstrijski meji imela zvezo s Tridentom
ter bo direktno spajala Benetke z brenersko progo.
Odpeljana tašča- - V Bitontu v Italiji je čakal nekega večera zaljubljeni Francesco Capoldi na svojo ljubico, da jo ugrabi ter odpelje s seboj. Prišla je s svojo materjo. Zaljubljenec v mraku ni natanko razločil matere in hčeri, zato se mu je pripetila ta nezgoda, da je pograbil mater ter zbežal ž njo. Razočaranje Don Juana je bilo baje tako veliko, kakor veselje tašče, katero se seveda takoj izpustili. Capoldiju sedaj ni treba več odpe-ljavati ženske.
Dva neusmiljena redarja,  —  v Kocmanu,
malem mestu v Bukovim, je našel občinski stražnik Demeter Snafničuk delavca J. Gavri-luka slučajno pijanega ter ga vstavil. Ta Gavriluk pa je drugače trezen in.-pameten človek. Gnal ga je v zapor, Ker se mu je zojlerstavljnl, ga je obdelal s sabljo po glavi in hrbtu, pomagal pa je Še načelnik redarjev T. Pihuljak, ki je prišel v tistem trenotkuter videl, kaj se godi; udaril je ubogega G. parkrat s sabljo po glav;. Posledica tega je bila, da so morali Garviluka oddati v norišnico. Sodnija je tirala redarja na odgovor, Pri tem se je pokazalo, daje bil načelnik kaznovan že radi tepežu, redar pa radi tatvine. Obsojena sta redar na 4, načelnik na 3 mesece v ječo.
Zveri v človeški podobi,     Dne u. t. m. je
bil v sv, Lovrencu v Slov. Goricah na (Č'ta-jarskeni) izvršen grozen umor. Sin je umoril lastnega očeta. Fran Arnnš (oče) je bil pred leti kakor soubijalec dolgo zaprt. Po prestani kazni se je oženil. Žena mu je umrla. Kakor vdovec se je pa lani tako daleč spozabil, da je imel otroka z ----- lastno hčerjo. S sinom Janezom sta bila v vednem prepiru. Pred dvema letoma je sin ukradel očetu 100 K. Vsled tega je sovražtvo še bolj naraščalo. No dolgo temu je oče prodal svoje malo posestvo in se namenil, da pojde po svetu. Toda ni utegnil, ker ga je prehitela smrt od -- sinove roke. V soboto še je bil oče pri svojem otroku, ki je pri nekem sosedu v vzgoji in vračal se je zvečer dcr ,ov nekoliko nntrkau. Ponoči pa se je priplazil sin k spečemu očetu ter ga je z žepnim nožem večkrat zabodel v glavo in v vrat tako hudo, da je stari ostal mrtev na mah. Tiho je prišel sin, a istotsiko je odšel. Morilec, ki je že priznal svoj zločin in je v rokah pravice, je v --- 18. letu življenja svojega.
Nova vrsta pokopavanja.   — v nasprotju k
pokopavanju v zemljo in zažiganju mrličev priporoča dr. Schott v listu „Cement in Beton" okamenenje mrličev. Njegov predlog stremi za tem, da se napravi za truplo rakev iz cementa in da se v prazen prostor okrog trupla vlije redka cementova zmes, tako da tvori vse po utrditvi trdo maso. Iz začetka tekoče cementne tvarine nastopi takoj infiltracija mrliču z apnom in kremenovo kislino, dasi morajo mehki de1« izvršiti začetek trohnobnega procesa. V razmerno kratkem času se prične popolno okamenenje mrliča, trohnoba preneha, v kolikor je mogla sploh napredovati v popolnoma zraku nepristopnem prostoru; vsak vpliv od zunaj je izključen. Pri tem lahko ohrani mrlič svojo obliko v večji meri še, kot pri balzamiranju. Take cementne skale bi se dalo pozneje rabiti kot kamenje za stavbe, in nekam čudno bi bilo slišati, ako bi kdo trdil, d;i si je dal s pomočjo svojih pradedov sezidati lepo hišo.
Koliko bi stala železniška karta III. razreda od
zemlje dO SOlnca? — Neki Amerikanec si je privoščil to zabavo da je izračunal, koliko da bi stala karta III. razreda od zemlje do solne:1-Po njegovem računu stala bi 930.000 dolarjev (4,650.000 kron). S hitrostjo 60 kilometrov na uro bi se potovalo le 2 in pol milijona uv. ali 104.102 in dve tretjini dneva, oziroma 285 in pol leta.
Na Ruskem. — Iz Kijeva poročajo, da je v upravi južno-zapadne železnice nastal štrajk. V Harkovu so začeli štrajkati delavci tobačnih tovarn, tudi uslužbenci tramvaja pretijo s štrajkom. Iz Batuma poročajo, da se delavski štrajk poostruje. V tiskarne so poslali pisma s pozivom, da naj se ne tiska nikak č-sopis. Aretirali so več stavkujočih delavcev.
Vsjne znamke. — Rusko-japonska vojna-tako poroča pariški „Gaulois% je provžročila v Rusiji novo serijo pisemskih znamk, ki so dobile ime ruskih vojnih znamk. Te znamke so dražje ko navadne in stanejo nasproti navadnim 6 (2), 8 (5) in 13 (10) kopejk, torej po 3 kopejke drnžje. Prebitek je namenjen »Družbi ruskih uam za podporo vojnih udov in sirot". Prva znamka za 6 kopejk uosi podobo spomenika admirala Nabimova, druga spomenik Petra Velikega, tretja spomenik carja Aleksandra II. in četrta podobo Kremljn.
KOlikO Stanejo Štrajkl. — Štrajk v rnrfikem ozemlju je dokončan in „proračun stroškov" obelodanjen. Po istem znašajo stroški tega največjega štrajka nič manj nego — neznatno svotico 90 milijonov mark.
Kakor Gez 4000 let, — V Madridu, so obsodili urednika lista „Pais" zaradi razžaljenja nadškofa valencijskega v triletno ječo, štiriletno prognanstvo in 3000 pezet globe.
Konec dalmatinskega roparja.  — Na poti iz
Imostkega v Kunovec so dobili nedavno znanega dalmatinskega roparja Andreja' Siiniča mrtvega. Shnič, ki je dosegel 74 leto, je bil eden najstrašnejših brigantov v Dalmaciji, in je preživel 32 let v koperski ječi. Pred tremi leti ga je cesar poinilostil> in od tedaj je beračil. Čudno je, da je dau poprej umrl -ow-dalmatinski kmet, kateri je izročil svoj čas Si-miča sodišču. Oba sta bila pokopana na pokopališču v Runovcu in sicer v tikajočih se grobeh.
V6Sti iZ Amerike, --Zgodajjepričel. Kdor hoče postati bandit, mora zgodaj za to skrbeti. ('lm chicaških „car-barn-bandUov" a la Marks in Vam Bine, katera so s polnočjo vrvi poslali v boljšo bodočnost, imenom Andrej Kurowski, je prišel v St. Louis, kjer so ga prijeli, kajti na njegovo kožo je bilo razpisanih .r)00 dol. nagrade. Kurowski je priznal, da je že od svojega 10. leta nadalje bandit in je od takrat nadalje - sadaj je star 2;"> let — ustrelil lf> mož, torej vsako leto jednega. Hoeh je v primeri ž njim pravi siromsik.
Vseučilišče zgorelo. - Clark-sbiirg, W. Va.. f>. febr. (Jlavno poslopje We-sleyevegn vseučilišča v lhickhannonu je včeraj popolnoma zgorelo. Mnogo dijakov se je rešilo s tem, da so poskakali skozi okna v rešilne mreže. Pri tem sta bila dva dijaka nevarno ranjena. Ogenj je nastal v prostorih za centralno kurjavo.
Pravica starih soprog. — I)e-vetinšestdeset let stara soproga 331etnega Kap-pelmana je slednjemu povodom svoje smrti ostavila premoženje v znesku dol. 73.000, Njeni sorodniki so vložili proti njeni oporoki sodni ugovor, češ, da je njen mož iu -aden delavec, da je pa zaljubljeni starki trdil, da je italijanski grof. Ker mu je verjela in se z njim poročila, je to dovolj  dokaza, da je bila
...... slaboumna, Sodnik Keogh v VVhite Plains,
N. Y., je bil pa povsem drugega mnenja; on je razsodil, da ima vsaka stara gospa pravico razpolagati s svojim premoženjem in srcem. Vse drugače bi pa bilo, ako bi se zadeva nanašala na kako mlado, neizkušeno dekle, katero lahko zamenja X. z U., ali grofa z delavcem.
Uivši litijski okrajni glavar i n A1 a s k i n o z 1 a t o. — Pred kratkim so v ±\v\\ Vorku zaprli „dr." »Julija „pl." Veste-neka, v prejšnjih letih imenitno osobnost avstrijske kolonije v Xew Yorku, bivšega inšpektorja v naseJnišketn uradu na Ellis Islandu, kjer so ga že dvakrat radi malenkosti odslovili, Vesteneka so aretovali po naročilu bančne tvrdke Kulhnan it ('o., :•> Wall St., in sicer radi dozdevne tatvine nekaj komadov zlatu. Dr. Vesteneck je bil namreč sedaj pri imenovani tvrdki vslužbei!, toda pred dnevi je nepričakovano obolel. Ko ga ni bilo več v pisarno, je našla ¦ tvrdka, da jej je zginil  kos
je poslala Alaska Mining Co. kot vzorec Ker pa tvrdka zginolega zlata ne more nadomestiti, pričela je Vesteneka iskati potom časniških inseratov, dokler ga niso našli. Jetnik je bil večkrat v neprilikah, čeravno je zet bivšega ministra Conrada Eybe-sfelda iu bivši okrajni glavar v Litiji na Kranjskem.
Mesto Leon v veliki nevarnosti. Velikanski ogenj šviga proti nebuT-^im FrtoTdaro,-€!alv, 'irHtebr. Potniki iz Paname semkaj došlega parnika City of Siiluev, poročajo, da je ognjenik Momo-tombo v Nicaragui priče! bij uvati lavo. Ognjenik je že 30 let miroval. Ognjenik je odda-Ijen-kakih 30 milj od obrežja in se. nahaja Mizo jezera Nicaragua. V njegovej okolici so velike haziende iu vasi, katere je zasula lava. Dodatno se še poroča, da je tamošnje mesto Leon, katero ima f>0.000 prebivalcev, v veliki nevarnosti, kajti mesto je le osem milj oddaljeno od gore. Momotombo je (iOOO čevljev visoka gora. Med tem, ko je vulkan preje miroval, se je pričelo pred tremi leti zopet iz njega kaditi. Dne 10. januarja so pričeli iz vulkana prihajati veliki oblaki dima. O poludue je sledila dimu rumena para in potem je jel švigati iz odprtine velikanski plamen. Zvečer je bila gora kakor velikanska gorečni baklja, katera je vso deželo vse do obrežja razsvetljevala. In krajev, kjer jc, ognjenik pričel naj-preje bij uvati, še ni poročil. Vsekako je pa lava pokončala mnogo kavinih nasadov. Krog gore je mnogo indijanskih vasi, Prodno je pričel vulkan bljuvati, čutiti je bilo jak potres Jn podzemno gromenje. Plamen, ki prihaja iz odprtine, je visok r>00 čevljev.
N a z a j so ji h poslali 1 3 2 2, a 1 i v s a k i d a n 4 2, U b o g 1 i ruski č i f u t i. - V minolem mesecu se je izkrcalo na ne\v-yorskem naselniškem otoku Ellis Islandu 4(i,07!> naseljencev, med katerimi je bilo 3'.)70 potnikov kajite. Ostali so potovali v medkrovju, Število onih, katere so v januarju poslali tje, odkoder so prišli, znaša 1322, tako da pride na vsaki dan meseca po 42 deportacij. VeČina deportiranih so ruski čifutski beguni, ki so bežali iz Rusijo, da se odtegnejo vojaškemu službovanju in dospeli semkaj brez denarja in naslovov sorodnikov aH znancev. Med deportiranimi je bilo tudi več Slovakov in Mudja-rov. Včeraj smo našteli v imeniku inkvizicije (J4.'# imen, h katerim so pa do večera pripisali še 14.2 novih imen. Vsi prostori na otoku so tako polni, da je prenočevanje v de-teilcijskih prostorih nemogoče. Naseljenci morajo še vedno ob 4. uri zjutraj vstajati, ker drugače jih mnogo ne pride na vrsto pri vmi-vanju. V dvorani za ženske je le šest prostorov za vmivauje. Včeraj je bilo v tej dvorani t »00 žensk in vsakdo si lahko predstavlja, koliko časa vzame, predno so se vse ženske umile. Največ naseljencev, ki so se izkrcali, je italijanske narodnosti. Čudno se mini zdi, da so skoraj vsem dopustili izkrcanje, kajti samo Lr).r) jih je ostalo še na otoku za po-: ebno izprašanje. Večino med pridržanimi naseljenci tvorijo Slovaki, ki so namenjeni v Ohio. Minnesoto in Colorado.
Delika maškarada
,v deveti deželi'.
Zaščitna znamka: „Sidro"
Gomp.
Nadomestek za
Pa i n - Ex p e 11 c r
je spU.fi.ui priznano tat 13!vrstno ln»l blažil j očo mašilo; cena SO vin., K 1*40 in K 2 ss drbiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povs; d priljubljenega domaČega sredstva. n.\j se jemlje le originalne steklenice v škalljah z našo zaščitno znamko »Sidro* iz Rfch!orjcTo lekarne, rn^m se t*» pntnvo prejojo originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA
k „2latem leva" v Pragi
Elisabethgasse št. 5 nova.
Dnevno razpošiljanj«.
Java SCava
direktno od pridelovalca.
Pošilja se vrečica S 5 kg eolnine prosta brez vseh stroškov na vsako poštno postajo
suvova:                                   ¦'                                  s\u\   .:
Marka Javoilor najfinejša   .   gld. 6"95 fy Java ^alvador mešanica   .   gld. 6'10 Marka Javoflor fina zelena .     „   6*20      Kapucinska mešanica, žgana   „    7'*—
Caj 1 kg gld. 2-80, gld. 4 -, gld. 5-50.
TUBK&DR.
posestnik plantaž na otoku Java. Pošilja* ve iz skadišča v luki.
Trst, Aequedotto 62.
.............n ¦           Cenil ik brezplačno In frank*.   ———>—
j  Andrej Fajt  j
| pekovski mojster ]
v Gorici Corso Franc. Givs. št. 2. filfjalka v isti ulici št. 20.
Sprejema naročila vsakovrstnega J peciva, tudi najfinejega, za nove maSe in godove, kolače'za^ir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov,                                    ,
Ima tudi na prodaj različne moke, j
§- fino pecivo,  fina  vina in  likerje { po zmernih cenah. g Za veliko   noč   priporoča   goriško •              pince, potice itd.
A. vd. Berinl" Gorica
Šolska ulica št. 12
irela zaloga (pega olja
prve vrst«
oajbljšili fvrdk \i Istre, Dalmacije, Mulfetie, Bari iti Nie*
s prodajo na drobno in debelo. Prodajana drobno: K ~--72, —-80, -~-88, -.-90. H)l,
t 12, 120, 1-3«, 1-44, ll!0, I -m. -----    Na debelo cene ugrodne.    -------
J oMljn poštnino prosto na dom. Posodo *e pu56a kupcu do popolno vporabo olju; po vporabi m Bpct zameni » polno
Pravi v'nskl kis in navaden. Zalogi mila in sveč. Cene zmerne.
Gorica # Gorica
Hčtel
jri zlatem jelena
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. —• ?pbe za klube, društva,_za sklenjene družbe. - Izborna kuhinja. DomaJa in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdrojVpivo,
II
pekovski  mojster in sladčicar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, koMe m birmance, torte itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu m mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po j ako zmernih cenah.
Štampilje iz kavčuka
vseh velikostij in oblik (v roedaljonih, svinčnikih itd. s poljubnim besedilom
izdeluje Josip   KrmpotiČ  v PuUu HMi      Piazza Carli štev. 1.      ¦¦-
ter pošilja naročila iraško na dom.
Naročila sprejema tudi  »Goriitta Tiakarna" A. GaliriČak v Gorici, kjer so razvidni uzorc3 itampllf.
Nova trgovina v Gorici.
Otvorili smo novo trgovino, ki ima:
knjige, časopise (slovenske, hrvatske, ruske, deške, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsuk časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniške in šolske potrebščine (peresa, svinčniki, roeniki, črnilo, radirke itd. itd.)
Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-cem velik popust.
Slike • zgodovinske, posvetne in nabožne, slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka.
Kipi * Preširen, Vodnik, Vega, Jurčič, Kesnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Petar H. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd.
V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modem vseskozi slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanstvo, slovstvo v vseh panogah, in vzbujati za vse to med rojaki smisel in čut.
Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporočamo
Joriška Tiskarna" A. fiabršček.
»Goriška ljudska posojilnica",
vpisana zadruga z omejenim jamstvom v Gorici vabi na
redni občni zbor,
kateri bede v nedeljo dne 12. snšca 1905. ob 9. uri dop. v zadružnih prostorih, Gosposka ulica hišna štev. 7
Dnevni red:
1.  'Poročilo aačelstva.
2.  Poročilo nadzorstva.
3.  Potrditev računov in bilance za leto 1904.
4.  Volitev načelstva.
5.   Volitev nadzorstva.
fi. llazdelitev čistega dobička. 7. Raznoterosti.
V Gorici, dne 22. februvarja 190.r>.
Načelstvo.
SHčtio  dunajskim  tvrclkam   sem   znižal  tudi jaz
pozne zimske sezone
jako občutno cene vsega zimskega blaga
in sicer: Raznovrstne pletenine za dame in gospode kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-perilo, volnene rute, šerpe, dalje kožuhovne ovratnike, svileno blago,
raznovrstne okraske za obleke itd.
Dalje priporočam svojo veliko zalogo krasnih ovratnic za gospode, belega
perila, dišav, mila, glavnikov, pasov, predpasnikov, modercev, dežnikov, žepnih
robcev, galoš, domačih čevljev, hlačnikov itd.
J. ZORNIK - Gorica
sedaj   Gosposke  ulica  štv. 10.
Tr^oVsko-obrtrja rej^troVar^a zadruga
vLj>                                      z neomejenim jamstvom v Gorici.
~                        V svojem   »Trgovskem  Domn."
Hraalfaa vlaga obrestuje po &%%, — več^e, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru - Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov brez iz gube obresti. — Bentni davek plačuje zadruga sama.
Paaajila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, ¦•- proti vknjižbi varščine tu«*1 na 10-letno odplačevanje
Zadruiaikl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petlsija znaša vrednost deleža »00 kron.
Stanje 30. junija 1904:
Oalail: a) podpisani.........K 1,174.800-
b) vplačani.........»    376.103---
Daaa pasojila    ...      .......>  1,930.929-—
Vlaga.......  ..........» 1,828.591-—
I Lekarna   Cristofoletti   v Borici na travniku. He,      ^a^                             Trskino (štokflževo) Jetrno olje.
Posebno sredstvo proti prsnim bolez
nim in splošni telesni siulosti. zvirna steklenica tega olja naravno-mene barve po K. 1*40, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Rabn tcfja olja jo sosobno priporočljiva otrokom  in  dečkom,   ki so nervozni in nežno narave, 'em oljem se ozdravijo v kratkem  času  in z gotovostjo . toki, golše, malokrvnost itd. itd.
¦ - ¦"        Cena ene steklen ee je 1 krono 40 vinarjev.                ------
Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem  kem.
laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem
glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
•g*   CpistofolettJjeva pijača iz kine in železa   Hv>
najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskium oljem. ¦                   Ena steklenica stane 1 krono GO vinarjev.------...........~
jirskno ietrno olje se železnim jodeceir
vse kostno bolezni
I
« I
P               w                                        i
i   j^nton 3vanov pečenko - Gorica   I
TEKALIŠČE JOSIPA VERDIJA it. 26.
Velika zaloga
pristnih kotih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tedi uzorce.
Zaloga piva
»Delniško družbe združenih pivo-varen Zatee-Zaški Trg in plzenjskega piva »i-idzacu.*- a slovoc« češko »meščanske pivovarne".
Zaloga leda,  karerega se oddaja io na debelo od 100 kg naprej.
H                 Gene zmerne. Postrežba poltena In toftna.                pj
LLATAR
DRAGOTIN  VEKJET
IC. VECCHIET) =    Corso 47 - TRST - Corso 47   m
Priporoča   svojo   prodajalnico   zlatanine,   srebrnine   ter   žepnih, zlatih in srebrnih ur.
Sprejema naroebe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Velika izber srebrnine za darila.
Kupuje aH zamenja z novimi predmet! staro zlato In srebro.
-"   •......"   Cene zmerne,   r..;:—.irr:
P.
Pfaff-ovi šivalni stroji
glaF** eo najbolji. **^^fl|
To sliši kupee sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi sm<> po naši več kot 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfatfovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim.
Ffaffovi šivalni stroji S&2po t01elni ,,oM*°ve,lnc f faffovi šivalni stroji ZS^S!za (,omaCo rab0 ia
Vfafflllfi iitiallli tfpnii so posebno pripravni za umetno vezenje riAllUVI  airailll SIIUJI   (recamirenje) ter se poučuje brezplačno.
ffaffovi šivalni stroji LŽ1e° zr«odoIoli vsak010™
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfallove šivalne stroje.
laloga IMofih šivalnih in dragih strojev v Borici Yia MuniGipio štev. 1
SAUNIG & DEKLEVA.
r opravijalnica Šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 11
Hočete dolgo živeti
n se radovati svojega zdravja! Da pa to dosežete, morate skrbeti za zdrav želodec tu zn urejen ¦ prebavo Vsakemu, kdor si je pokvaril ali pa prehladil želodec z neprebavh'ivimi. prevročimi ali premrzlimi jedili pomaga gotovo
Germanova življenska esenca,
katera se da vspeSno uporabljati pri: pomanjkanju teka, oslabelem želodcu, napenjanju kolcanju, zgngi, slabostih, glavobolu, omotici, krčih, zaprtosti in zapečenosti, liemorojiihili (zlata ži'a.) Po preobilih obedili, posebno po mastnih in težko prebav'jivih jedilih, odstrani omenjena esenca pritisk in b lečhrs po-apešuje tek, vrled česar pripomore v veliki meri k vzdrževanju in hranitvi telesa. S tem da izloča vse pokvari ne sokove iz telesa, čisti tudi našo kri in ima med vsemi enak mi sredstvi prednott radi svoje absolutne neškodljivosti tudi po dolgoletni uporabi, ker je pripravljena iz najfinejših in nJboljMb rastline' ih sokov, ker ima prijeten grenkoaromatičen okus tako, da jo rade zauživajo celo občutljive os^be  ženske in otroci.
f.erm nova življenska esenca naj bi ne manjkala kot pravo ljudsko ia domače sredstvo v nobeni hiš', ker nas obva uje večkrat re*nih boleznij tam, kjer nimamo koj pri rokah zdravnš e pomo i. Pri kupovanju zahtevaj vedno „Gernianovo žirljensko esenco'4 Iz lekarne wPrI erueni orlu'-, v Belovaru, ker je še polno sredstev z en kim imeno-n toda n kakor ne z isto \rednostjo. Kot znamenje pristnosti t osi vsaka steklenica zavita v zelenem kartona poln> ime firme: lekarna ,,Pri črnem orlu" K. (.ermanv Belovaru (Hrvaško), kamor naj se pošiljajo tudi vsa postna naročila. Cena steklenici je K l"*), po pošli se pošiljajo najmanj tri steklenice. Zavitek stane 40 vinarjev pri poštnem povzetju, pa l . če se naprej po*lje dotično svoto. Naslovi bodijo to5 o pisani. Poja nila na vprašania. prospekti in navodila k uporabi zastonj.
Germanovo življensko esenco priporočam kar najlopleje trpečemu človeštvu ker sem se prepričal na sebi in tudi na mnogih mojih faranov, ka'enm  sem  iste priporočil,  o najboljšem njenem uspehu.
Edmund Medeotti, župnik v Troj tvu (Hrvaško).
Poročam Vam, da sem poskušava! z 'azlifnimi sredstvi, toda nobeno ni imelo istega-pli^a name kot Germanova življenska esenca.                                                                                   Andreas Žižek, Sv. Ana.
Prosim zopet za osem steklenic življenske esence,  katero hočem priporočali vsem onim, ki bolehajo želodcu. Čutim, kako se mi vrača vedno bolj zdravje                Polonlea Hober v Semriachu pri Pepgavanu.