izhaja vsaki , datiran z dnevom [prihodnje nedelje. čnina velja za Av- Hjo: za celo leto kron, za pol leta krone, za četrt leta (kroni; na Ogrskem v inozemstvu: Za o leto 9 kron, za bi leta 4 krone 50 vin. Naročnino je plačati laprej. Posamezne šte- Silke se prodajajo po 20 v. Predniš:vo in uprav-tiStvo se nahajata v Nuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za Vi strani K 160"— za '/i slrani K 80~ za V« strani K 40-— za V. strani K 20 — za Vi« strani K lf>— za V« strani K 5'— za V«« strani K 2.— Pri večkratnem oznanita se cena primerno zniža. Stev. 16. V Ptuju, v nedeljo dne 21. aprila 1918. S XIX. letnik. ■ dk| anj in •ne Vojna in mir. Bliskovite zmage Nemcev na zapadu. — Pisma cesarja [arla. — Odstop grofa Czernina. — Odmevi krvavega shoda v Št. Janžu. 51 je ae. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 11. aprila. Uradno se ianes razglaSa: Zapadno Garda-jezerainv dolini Brente uspešnalastnanaskočnapodjetja. Šef generalštaba. Domj e iz. ml it:, j' ■rijal: ilijiv ■:: z.i ^^ mal 100 )SE i o .UK J\ illli 111 j s ko ;do- ieno 2 K 32 :r v pro 156 oJ ;no-sko 510- !ec, i 62 Zmagovita bitka pri Armentieresu, Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 11. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Bitka pri Ar-taien ti er esujeod9. aprila vpolnemto-ku. Armada Generala von Quast zavzela je na južnem bregu L y s e in na vzhodnem bregu L a w e angleške in portugalske pozicije. Po naskoku Boiscremira in N e u v e -Chapelleje premagala v prvem naskoku Jez blatno polje z napami za močno obrambo prirejene ravnine z mnogoštevilnim in dolgoletnim delom v močna oporišča izgrajena dvojnica, hiše in drevesne skupine. Pod krepkim jvodstvom generalinajorja Hoefer je bil še zvečer 9. aprila izsiljen prehod čez Lyso pri Bac St. Maur z rezko pripomočjo leut-nanta Drebing infanterijskega polka štev. 370. — Včeraj nadaljevali so se napadi še na širši fronti. Čete generala S i s e s t a Von A r m i n zavzele so HoUebecke in južno priklopljene prve angleške črte. Naskočile so visočine od N e s s e n (Messines) in so jih držale proti močnim sovražnim protinapadom. Južno Vaastena (Warne-ton) pridrle so do gozda Ploegstert in so dosegle cesto Ploegstert-Armen-tieres. — Armada generala von Quast prekoračila je na večih mestih med A r m e n-tieresom in Estairisom Lyso in stoji v boju z novo pripeljamimi angleškimi Setami na severnem bregu reke. Južno od lEstaires dosegli smo v boju L a w o in pokrajino severno-vzhodno od B e t h u n e. Število vjetih narastlo je na več kot 10.000, med njimi en portugalski general. — Na bojišču obojestranski S o m m e in na južnem bregu O i s e ostalo je bojevno delovanje na artiljerijske bitke in majhna infanterijska podjetja omejeno. Z drugih bojišč nič novega. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 12. aprila. Uradno se danes razglaša: V gorovju obojestransko Brente povišano bojevno delovanje. Šel generalštaba. Armentieres po obkoljenju zavzet. Nemško urada] p e w j poročilo od a. K.-B. Berlin, 12. aprila (W.-B.) Iz velikega glavnega stana še poroča: Zapadno bojišče. Armentieres padel je skozi čete generalov von Eberhardi in von S te t en. Od severa in juga prijeta angleška posadka, 50 oficirjev in več kakor 3000 mož položila je po hrabri obrambi orožje, ker se ji je ceste za umik zaprlo. Z njimi padlo je 45 kanonov, mnogoštevilno strojnih pušk, velike množine streliva, ena zaloga obleke in drugi bogati plen v naše roke. Severo-zapadno Armentieres zadobili smo na ozemlju. Zapadno A r m o n t i 6 v o s a vrgle so čete generalov v. Stetten in v. Carlowitzpo odbitku močnih z skupaj potegnjimi četami proti Steewerku peljanih protinapadov in po vojevanju za četrto angleško pozicijo sovražnika v smeri Bailleul in Mer vili e nazaj. Merville Se je zasedlo. — Na južnem bregu L y s e izvojevale so si čete generala von B e r n h a r d i prehod čez L a w o in so vdrle do visočine Merville. — Ves plen iz bitk pri Armentieresu znaša po dosedanjih določbah 20.000 vjetih, med njimi en angleški in en portugalski general, in več kakor 200 kanonov. — Premagovanje močvirnatega, livku podobnega ozemlja v in pred našo izhodno pozicijo do 9. aprila stavilo je na čete vsega orožja prednjih črt izredno težke naloge. Na uspehu teh imajo odlikovani delež pijonirji in zadnje divizije. Na bojnem polju obojestranski S o m m e razvili so se ljuti artiljerijski boji. Francoski regimenti, ki so na zapadnem bregu Avre zapadno od Moreuil naskakovali, zlomili so se pod najtežjimi izgubami in so pustili 300 vjetih v naših rokah, ki so bili pozneje skozi francoski artiljerijski ogenj uničeni. Z drugih bojišč nič novega. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno'poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 13. aprila. Uradno se danes razglaša: Pri Capo Sile in na spodnji Piavi odbili smo ponočni napad Italijanov. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 13. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Na bojnem polju ob L y s i so naši napadi proti na automobi-lih in z železnico naglo pripeljanim angleškim divizijam dobro napredovali. Iz visočin M e s s e n (Messines) sunili smo čez S t e e n-B a c h in smo dosegli vzhodni rob od Wulverghem. Južno gozda P1 o e c k-81 e e r t naprej prodirajoče čete obrnile so se v hitrem in samostojnem delovanju pod njihovim regimentnim poveljnikom oberst-lajtnantom P o 1 m a n n proti severu, naskočile utrjene visočine od B,ossignol-a in so se severno gozda zjedinile z naprej potisnjenimi četami. Močno tttrjenj, od i težko zavzeti gozd je padel po obkoljenju. — Med od Armentieresa na Bailleul in Merville vodečo železnico peljali smo naš napad do železnice Bailleul v Mer ris in na vzhodni rob gozda N i e p p e. Južno od Merville priborile so si naše čete reko Clarence in so dosegle po naskoku L o o n- a, La Bassee-kanal severozapadno i od B e t h u n e. Na bojišču na obeh straneh S o m m e trajal je na mnogih oddelkih živahen artiljerijski boj. Krajevni sunki naše in-fanterije obojestranski potoka Luce prinesli so 400 vjetih Angležev in Francozov. — Med Maaso in Mosel vdrli so poizvedovalni oddelki v francoske in amerikanske postojanke in so napravili vjete. — V brezuspešnih protinapadih imel je sovražnik težke izgube. Z drugih bojišč nič novega. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 14. aprila. Uradno se danes razglaša: Na italijanski fronti nobeni posebni dogodki. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. B e r 1 i n, 14. aprila (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Na bojišču ob L y 8 i zadobili smo v ljutem boju na ozemlju. Južno potoka D o u v e predrle so čete generala v. Eberhardi sovražno črto južno-zapadno od Wulverghem in so naskočile po ljuti borbi z angleškimi za protinapad peljanimi vojnimi skupinami N i e u-wekerke. — V zvečernih urah izvršeni napad pod vodstvom generala Maercker prinesel nam je visočino zapadno od 2 — O r t e v last. — Pri B a i 11 e u 1-u borilo se je menjajoče. Kraji Mervis in V i e u x-Berquin so bili vzeti. Proti bojnem polju idoče sovražne kolone doživele so v našem, skozi opazovanje od zemljo in zraka dobro peljanem ognju težke izgube. — Na bojišču obojestranski S o m m o artiljorijski boji. Napad večin angleških bataljonov proti M a i a-villers-u se je krvavo izjalovil. Mnogoštevilno vjetih ostalo je v naših rokah. — Severno od Mihiela izvršili smo uspešen napad proti amerikanskim četam, jim zadali težke izgube in pripeljali vjete nazaj. — V* zračnem boju se je v zadnjih dveh dneh 37 sovražnih letal in 3 privezane balone sestrelilo. Leutnant WencKhoff iz-vojeval je svojo 24. zračno zmago. Z drugih bojišč nič novega. Prvi generalk vartirm o j ster Ludendorfi. Povišano bojevno delovanje »a južno-zapadni fronti. Avstrijsko uradno poročilo od p o n d e 1 j k a. K.-B. Dunaj, 15. aprila. Uradno se danes razglaša: Na južno-zapadni fronti mestoma živahnejše bojevno delovanje. Sef geueralštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 15. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojišču ob Lysi prišlo je večkrat do živahnih bližin-skih bojev. Južnozapadno od Nieuwekerke kakor med Bailleul in Mer ris izčistilo se je gnezda angleških strojnih pušk in p o-sadke istih vjelo. Protinapadi, ki jih je peljal sovražnik iz B a i 11 e u 1 a in severno-zapadno od Bethuna, so se krvavo zlomili. Na bojišču obojestranski S o m m e držala se je artiijerijska bitka pri deževnem vremenu v zmernih mejah. Vzhod. Po ljutih bojih z oboroženimi tolpami so naše v Finlandiji izkrcane čete, energično podpirane od delov naše mornarice, v Helsingfors dospele. Prvi generalkvartirmejsfcer Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 16. aprila. Uradno se danes razglaša : Italijanska fronta. Nobeni sebni dogodki. Šef generaištaba. po- Lepi uspehi na zapadu. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 16. aprila. Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Napadi na bojnem polju ob Lysi peljali so do popolnega uspeha. — Veliki razstreljeni livki iz boja W y t-schaete od leta 1917 so bili naglo vzeti. Po kratkem ognjenem udarcu naskočili smo v presenetljivem napadu Wulverghem in so vraž n e pozicije obojestransko tega kraja. Protinapadi angleških kompanij so se popolnoma zlomili. Od ravni' ne priplezale so naše čete v napadu visočine med Niewekerke in Bailleul in so jih v bližinskem boju sovražniku iztrgale. Angleški napadi proti Laonu so se izjalovili. — Na bojni fronti obojestranski S o m m e povišal se je artiljerijski ogenj le na Lucebachu v pokrajini od Moreuil inMoatdidier. Pri odbitku nekega od Angležev in Francozov skupno izpeljanega napada severno Lucebacha napravili smo vjete. — Na kanalu Oise-Aisne na zapadnem bregu M o s e 1 izvršili smo uspešna podjetja. Vzhod. Finsko. V Loviš i (vzhodno Helsingforsa) so izkrcane čete po predoru težkega leda sunile proti severu, zlomile večkrat sovražni upor in so od T a- lili ostanke svojih težkih kanonov, da bij m e r s f o r s a na "W i b o r g vodečo železnico padli rabljivi v nemške roke. Tako rav; vzhodno od Lathi dosegle. ugovarja v tako visokej meri vsakej i Prvi generalkvartirmojster . rabi, da se ga lahko označi v polnem i: Ludendorfi.' kot o b u p n i čin. Konec se približuje. Zgodovinski dvoboj. Zurich, 13. aprila. „Neue Zuricher Švicarski vojaški kritiki pravijo, Nachrichten" pišejo . Dogodki na francoskem bojuje sedaj zgodovinski dvoboj med bojišču potiskujejo vse drugo v ozadje, še loma F och m Hi n d enb u r g. Iz I celo dogodek Člemenceau-Czernin. Uničujoče znamenj je sklepati, da je zbral general padajo nemški udarci. A r m e n t i 6 r e s je vse razpoložljive čete za protinapad. 01 padel in nemška mesta so bila v polnej pra- 81cer možnost velikega protinapada entt vici okrašena z zastavami, ker padec tega čet> toda vsako presenečenje je kakor izk! mesta v tako kratkem času je zamogel do- čen0- Hmdenburg je mnogo pretrezeJ seči le vojaški genij z brezprimernimi četami. • spreten vojskovodja, da bi ga zamogelj Kar pomeni Albert za Amiens, to pomeni ! vražnik zadeti na kaki točki odločilno. Armentieres še za mnogo važnejši Calais. S vprašanje obstoja v tem, ah ima Foch d<4 padcem Calaisa je Angleška na Francoskem j 8l1 na razpolago, da iztrga Nemcem e : poražena in svojej lastni deželi najtežje ožu- : nJ'h"ve uspehe ? Hmdenburg ima ned gana. Ta misel gre pretresujoče skozi'angle- i mocne sveže močl> s katerimi bode poizl ško svetovno državo. Pa Še več: Pomnožila odblfcl vsak naval sovražnika. Ze se so se z n a m e n j a popolnega r a z p a- J3*110' da bltka Da zapadu ne bo tako da zvezane ententne bojne črte. lu končala, kakor se je to prvotno zdelo^ Angleške armada so demoraliziraiie, portugal- Pak da hodl3 trajala cele tedne, morda ska armada je razbita, Amerikanci so nezmož- ce*e mesece-ni ljudje, Belgijci nezadovoljni. Samo fran- ! Neizmerni plen. coska armada še stoji kljub strašnim izgu- g.-B. Berlin, 15. aprila. (W.-B.| bam zadnjih treh tednov pokoncu in brani 5. oktobra 1917 do 15. aprila 1918 so hrabro svojo deželo do zadnjega trenutka ter pravile osrednje države čez 517.1 , izvojuje vitežkemu nasprotniku spoštovanje vjetih, zaplenile 7246 kanonov, okoli 20.0$ m občudovanje. K on ec s e b 1 iz a. Bil bi strojnih pušk in več kot 300 tankov. Ras) lahko že preje, m na čisto drug način nasto- tega padlo še je čez 100 oklopnih automobilmi pil, če bi ošabna t r m o g 1 a v o s t A n g 1 e- 630 automobilov, 7000 vozov in nepreg žev in zaslepljenost francoskih železničnega materijala v njihove roke; državnikov pošteno podane mi- temi se nahaja 80 lokomotiv in 8000 vagi rovne roke osrednjih sil sramotilno zaioge streliva še se niti približno ne ne odbili, katero se juu od decembra 1916 še preceniti. Že na strelivu artiljerije se j vedno zmiraj podaja, kajti takrat bi še lah- Sedaj 7,a več kakor 3 milijone streiov štolo ko kot močni možje zasedli mirovno mizo. j8tem Času se je več kakor 1100 letal ink] kor 100 privezanih balonov, sestrelilo. Plen Zavzetje Armentieresa. drugem vojnem materijalu, pijonirskem 0: Skupni plen: Čez 112.000 mož Vjetih, več kot ju, ročnem orožju krinkah za plin in zal 1500 kanonov zaplenjenih. oblek in. žlvd se dosedaj številno niti pnbl*, no še ni mogel določiti. K.-B. Berlin, 12. aprila. (W.-B.) Trdnjavi podobno, z moShimi zgradbami utrjeno , Turki zavzeli Batu m. mesto Armentieres držalo se je vkljub vedno večjem okoljenju še 11. aprila izredno hrab- . Turško poročilo. ro. Še-le ko se je z svežim naskokom nem- j K.-B. K o n s t an tin o p el, 15. aprila. ških čet zamoglo od zapadne strani obkolje- Fronta v Kavkazu. Trdnjava Bal nje mogočnega opirališča izvršiti, vdal se. je turn je padla. Ker je bil trdovratno se opiral ostanek hrabre posadke, ki je med obkolje- jo6j sovražnik korak za korakom na pas njem doživel izredno težke izgube. Na ce- trdnjave potisnjen, pričel je 13. t. m. n a pad stah m robovih mesta leži vse polno mrtve- nautrjene p o z i c i j e j u ž n e f r o nt cev. Plen na strojnih puškah še se m mogel y bridkem boju posrečilo se je našim hr; oceniti, ravno tako kakor isti zaplenjenih an- riuli ocj svežega napadalnega duha ojaceni gleških zalog. Med 45 kanoni nahajajo se četam izvršiti vlom v močno izgrajene in ul razven drugih težkih tudi 34 centimeter že- ne pozicije te fronte. Medtem ko so v d lezniški kanoni. Skupni plen od 21. marca nem poteku napada nekatere utrjene t znaša torej več kot 112 000 mož na vjetih, in nemško zastavo razobesile, opirale so 1 več kot 1500 kanonov zaplenjenih. Mnogo ti- ge do zadnjega trenutka trdovratno. SOČev štete Strojne puške obrnile so se veči- denje mesta in luke izvršilo se je brez boj noma takoj proti sovražniku. Tudi plen na Deputacija mestjanov pozdravila je naše 1 vojnem materijalu se ne da še niti približno fce. y mestu viada mir. Število vjetih in preceniti. Plen tankov se je od 100 na 200 na že se n} dognalo. Krvave izgube sovr; zvišal. nika so težke. Vzhodno od "Wan sees j Z skoraj nadčloveško požrtvovalnostjo Serrail od nas zaseden. in silo deluje vsakdo na novem bojišču Ar- Na drugih frontah nobeni pome mentieresa po premagovanju neizmernih dogodki. težkoč. V močvirnem, brezpotnem ozemlju............................................. tekmuje vse, da se zagotovi dovoz streliva • za artiljerijo in prehrana za vojnike. Celo SS ® TnnllPnZdfSVl oficirji nekega izkušenega regimenta udeleži- IfT^lillfl^i IIP li so se s poveljnikom vred na zgradbi ceste 911 r\ I 11A"" ^ 1* A VH1& ter so sami donašali na tisoče in tisoče ; ■ (Hrvatsko) mostnic. | •■• ••|#IiIM p>0jasnila f ŠlllS Angleži so tudi sedaj zopet pri bitki pri , | 'n prospekt gratis. *° ■*° Armentieresu kompanijo za kompanijo od [ ...„f..™.f.!^„."„S?„'"f.!_____1™ divizij od Saint Quentina, lahkomiselno v boj vrgli. To nespametno dejanje podaja Nem- ' •......"..............................."..............." cem večkrat tesno združene britske kompa- j j VftlTlil TISI 11101*111 nije v roke. Ravno zadnje noči pred začet- | j T UJIia lld. IllUlJU. kom bitke na Lysi odtegnili so tam precej- j '•.................■...................................... šnji del svoje težke artiljerije, da jo nastavi- { Uspehi nemškjh „odmorskin colnov v Srednj jo med Ancre in bomme. Portugalske divi- moriu zije so morale slabosti skupne fronte drago j plačati. Kako presenetljivo je zadel ta novi j K.-B. Berlin, li. aprila. (Uradno.) udarec Angleže in kakšna osuplost je via- j Žilavo izvršeni napad naših podmorskih 60I dala, sledi iz tega, da so že ob 9. uri pred- ' nov uničil je v Srednjem morju spremni v poldan, torej v prvem Stadiju bitke razstre-' štirih parnikov in je potopil štiri ^0.11 srazu a se i praznih ''och itoja tnih dju-in 80- Vse volj i lvo uge pa mike z skupno čez 30.000 ittoregister- tonami. Razven tega sestrelilo se angleški razruševalee L razreda (350 ton). ki obloženi tank-parnik bil je od torpeda I det, vendar Se je zamogel, močno poško- ivan, luko Alexandrien doseči. Vsi parniki bili močno obloženi in oboroženi. Iz moč- (ga spremljevalnega varstva se sklepa, da bili obloženi z dragocenim blagom. Potop- En angleški razruševalee varoval je z dru- im razruševalcem veliki transport, ki je bil lotako uničen. Šef admiralnega štaba mornarice. nno išal i je maim-udi 28.000 ton potopljenih. poveljniki letal hauptman Manger, kapi- tanlajtnant E h r 1 i c h (Herbert), von F r e u- : d e n r e i c h in F1 e m m i n g, kakor kor- . vetni kapitan Arnold Schiitze s svojimi . hrabrimi posadkami. Šef admiralnega štaba mornarice. 15.000 brutlo-register ton. K.-B. Berlin 15. aprila. Novi uspehi I podmorskih čolnov na severnem b o j i- sču : 15.000 brutto-register-ton. Medtem sta se dva parnika po trdovratnem zasledovanju I iz gotovega spremstva sestrelila. Šef admiralnega štaba mornarice. Od aa-100 100 •en BV, no K.-B. Berlin, 12. aprila. W.-B. Eden Basih pddmorskih čolnov (poveljnik kapitan-»jtnant Georg) je v Irskem morju in pri za-adnem izhodu Kanala 8 parnikov in dve "ernici z skupno 28.000 brutto-register-to-ami potopil. Šef admiralnega štaba mornarice. Uspehi podmorskega Žolna „U 35." ' K.-B. Berlin, 10. aprila. (W.-B.) Cesar Jiljem je izrazil kapitanlajtnantu v. Arnauld le la Periere, poveljniku podmorskega čolna iU 35" in celej posadki svoje priznanje in ahvalo za odlične čine, katere je hrabra po-I idka pod slavnim vodstvom svojega vzgled-"1 lega poveljnika dosegla. Kapitanlajtnant, taterega hrabre in uspešne čine se je že več-:rat na slavni način povdarjalo, je v dve-nčetletnem vodstvu z podmorskim tolnom „U 35" v Srednjem morju s potop-|jenjein'i96 sovražnih ladij z skupno pol milijona brutto-register-ton sovražnikom najhujši udarec prizadel. Potopil je dosedaj 2 bojni ladji, eno pomožno križarko, pet transportnih parnikov za prevažanje čet, 124 trgovinskih, iziroma transportnih parnikov, 62 jadernic in 2 ibiška parnika. Pri tem je posebno omeniti, la je vojno-izkušen podmorski čoln „U 35" od vodstvom dveh poveljnikov dosedaj čez 000 brutto-register-ton sovražnega ladjine-ga prostora uničil. Šef ^admiralnega štaba mornarice. Nadaljni uspehi podmorskih čolnov. K.-B. Berlin, 13. aprila. Naši podmorski Čolni v Srednjem morju potopili so v Lgaisu in pri Malti pet parnikov in devet [jadernic z skupno 22.000 brutto-register-| tonami. V zatvornem okolišu okrog lAnglije bilo je od naših podmorskih čol-Inov 23.000 brutto-register-ton sovražnega tr-[govskega ladjinega prostora uničenih. Hudo I zadet je bil zopet transportni promet v K a-I n a 1 u med francosko in angleško morsko obaijo. Na uspehih ima glavni delež kapitanlajtnant R e m y. Nemški podmorski čoln na zapadni morski obali Afrike. K.-B. Amsterdam, 14. aprila. Reuter javlja: Po nekem poročilu iz Washingtona pojavil se je nemški podmorski čoln največjega tipa 10. aprila na visočini od Monro-v i a (Liberia), obstreljeval je brezžično postajo in je povzročil izredno škodo. Potem je obrnil kanone na postajo kablja. Monrovia je glavni kraj republike j Liberia na zapadni obali Afrike, na Kap j Mesurado in na izlivu Mesurada. j Nemški letalci čez Srednje-Angleško. K.-B. Berlin, 14. aprila. V noči od j 12. na 13. aprila napadel je fregatni kapiten ; Straeser z pomorskim zračnim brodovjem j uspeš«j važne industrijske kraje Srednje-An- ( eške. Obmetalo se je Birmingham, j Nottigham, Sheffield, Leeds,:, Hull in Grimsby. Kljub izredno moč- \ nemu artiljerističnemu protioporu in zasledo- | vanju z letalci so se vsa letala v dobrem jj stanu vrnila. Na uspehu imajo posebni delež ' Politični utrinki. Dr. Tratenja« in shod v Št. Janžu. Kakoi znano, bil je na shodu v Št. ■ Janžu kot vladni zastopnik prav mladi go-! spod dr. Trstenjak. Možakar sicer ni prišel ; samo kot zastopnik politične oblasti, marveč j v prvi vrsti kot privatna oseba, ter kot iz-, raziti Jugoslovanski" strankar. Dokaz temu tudi dejstvo, da je pripeljal seboj svojo so-i progo, ki je kot zastopnica nežnega spola i prav gotovo kar zavriskala veselja, ko je pričela teči kri. Pa pustimo to malenkost. Cel nastop dr. Trstenjaka je napravil na vsacega : objektivnega človeka vtis, daje bil ta mož tam j kot strankar in kot ničesar druzega. Zakaj i je dr. Trsteujak orožnike tako daleč od zbo-rovališča skril, da jih v času najnujnejše po-! trebe ni bilo dobiti ? Zakaj dr. Trstenjak ni takoj odredil razoroženje in odpravo ruskih vojnih vjetnikov, ki nimajo po postavi na i naših shodih ničesar opraviti ? Zakaj ni dr. Trstenjak pustil aretirati niti enega organiziranih pobijalcev, ki so brez vsacega vzroka na. zverinski način po avstrijsko mislečih udeležencih shoda udrihali? Zakaj je dv. Trstenjak Nemcem opetovano obljubil, da bode shod razpustil, medtem ko tega do skrajnega trenutka ni storil. Vse to so vprašanja, ki se jih ne more iz sveta spraviti. Mi zahtevamo torej odločno, da ces. kr. politična oblast komisarja dr. Trstenjaka pritegne takoj v najstrožjo disciplinarno preiskavo, oziroma da se ga postavi tudi pred kazensko sodnijo! Posredovali bodemo pa tudi na višjih mestih na Dunaju, da se pobrigajo tam za počenjanje tega panslavista v c. kr. uniformi. j Pisma cesarja Karla, odstop i i grofa Czernina in drugo, j '...........................................................i Pred kratkim imel je naš zunanji minister grof Czernin imeniten govor, proti notranjim veleizdajalcem. V tem govoru je omenil tudi, da bi bilo pred nekaj časom kmalu prišlo do mirovnih predpogajanj s Francosko, ko bi to ravno naši notranji vse-slovanski veleizdajalci ne preprečili. Iz tega govora se je nakrat razvila velikanska debata, v katero se je pritegnilo tudi osebo presvitlega našega cesarja. Gre se tukaj v prvi vrsti za neko pismo, ki ga je poslal naš cesar pred okroglo enim letom svojemu svaku princu Sixtu Farmskemu. V tem pismu se govori tudi o mirovnih ciljih. Pismo je bilo na vsak način spisano le za omenjenega princa, je bilo torej popolnoma privatnega značaja. Samoumevno tudi ni imelo namena pričeti kaka tiha mirovna pogajanja. Francozi so pa kakor vse kaže, ponaredili to pismo, ko ao ga na bogve kateri nelojalni način v svoje roke dobili. S tem ponarejenim pismom hočejo sejati nemir med Avstro-Ogrsko in Nemčijo ter njunima vladarjema. Cesar Kari je celi stvari napravil konec s tem, da je zaključil vsak nadaljni razgovor s Francosko in zopet ponovil obljubo zvezne zvestobe. Mnogo razburjenja pa je napravilo med tem dejstvu, da je zunanji minister grof C z e r n in podal svoj odstop, da je cesar ta odstop sprejel in pustil delo le toliko časa v Czerninovih rokah, dokler se ne najde njegovega naslednika. Odstop grofa Czernina danes ni jasna stvar. Žal, da nam naša nesrečna cenzura ne pusti povedati svojega mnenja očitno. Czernin je bil vele-talentirani minister; kateremu gre glavna zasluga za sklenjeni mir z Rusijo, Ukrajino in Romunsko. Da se je ravno sedaj tega velezaslužnega moža odposlalo, dela na vsak način hudo kri. Naj pride za grofom Czerninorn kdor hoče. En cilj bode morala zunanja politika vedno upoštevati: zveza z Nemčijo se mora še okrepčati, ojačiti in izgraditi, kajti ona je podlaga za vso našo bodočnost. V pravem razumevanju tega dejstva odposlal je tudi naš cesar Kari zmagovitemu svojemu nemškemu cesarju Viljemu sledečo brzojavko: „Francoski ministerski predsednik, ki je prišel v zadrego, se skuša iz mreže lažij v katero se je sam zapletel, rešiti s tem, da kopiči vedno več in več neresnic in se ne vstraši sedaj popolnoma napačne in neresnične trditve, da bi jaz priznal »pravične zahteve Francije po vrnitvi Alzacije-Lorene." To trditev zavračam z ogorčenjem. V trenutku, ko avstro-ogrski kanoni grmijo skupno z nemškimi na zapadni fronti, je pač komaj treba dokaza za to, da se jaz za T v o j e dežele ravno tako bojujem in sem p r i p r a v 1 je n bojevati se tudi naprej, kakor če bi šlo za obrambo svoje lastne dežele, čeprav smatram z ozirom na ta govoreči dokaz popolne edinosti v ciljih, za katere je sedaj že skoro nepotrebnim zgubiti tudi eno besedico o zlagani trditvi Clcmcnceaua, mi je vendar na tem ležeče, da Te ob tej priliki vnovič zagotovim popolne solidarnosti med Teboj in Menoj, med Tvojo in Mojo državo. Nobene spletke, nobeni poskusi, naj izhajajo od kogarkoli, ne bodo ogrožali zvestega orožnega bratstva. Skupno bodemo izsilili časten mir." Nato je poslal nemški cesar Viljem našemu cesarju v odgovor sledečo brzojavico : „Sprejmi mojo najprisrčnejšo zahvalo za Tvoj brzojav, v katerem Ti trditev francoskega, ministerskega predsednika čez Tvoje zadržanje k francoskim zahtevam na A 1 z a-cijo-Loreno zavračaš in na novo s o 1 i-dariteto skupnih interesov izražaš, ki obstoje med Nama in Našima državama, Podvizam se, Ti povedati, da v Mojih očeh takega zagotovila od Tvoje strani niti potreboval nisem, ker nisem bil nobeden trenutek na dvomu, da si Ti Našo zadevo v ravno isti meri k Tvoji štel, kakor se mi za pra-vice Tvoje monarhije zavzema-m o. Težki, pa uspešni boji teh lot so to vsakemu, kateri hoče videti, jasno dokazali, isti so vezi zveze le še ožje zvezali. Naši sovražniki, ki v poštenem boju proti nam nič ne zamorejo, ne vstrašijo se najpodlejših in najnižjih sredstev; na to smo morali ra-čuniti. Zato Nam je tem večja dolžnost, sovražnike na vseh bojiščih brezobzirno napasti in nabiti. Z zvestem prijateljstvu Viljem." Odmevi Jugoslovanskega" shoda v Št. Janžu pri Unter- drauburgu. Beg Korošca Po krvavem taboru v St. Janžu pri Un-terdrauburgu se dr. Korošcu pod vtisom krvavega pripetljaja ni zdelo več varno, se med razburjenimi avstrijskimi patrijoti pokazati. Sklenil je torej, da se raje poda skozi Sv. Jedrto, da tam, namesto da bi se bližnje železnice v Unterdrauburgu poslužil, železnico Slovenj-Gradec doseže. Njegova možka garda je že pred shodom začeto pijančevanje po končanih krvavih izgredih zopet nadaljevala. Ostale so mu torej zveste one ženske — 4 farške cunje, ki so mu sledile zgolj iz tega, ker ga smatrajo za — „žegnanega (?)." Ta častna garda posadila ga je na neki kmečki voz ter ga v rute tako zavila, da je izgledal kakor kaka pustna šema, ne pa Jugo-slovanski" kralj. Tudi vrabci na drevesih so ga sramotno zasmehovali. „T)vorne dame", ki so imele prednost, so imele čast zraven njega sedeti, druge pa so tik voza peš korakale. Tako se je pomikal ta glasni transport tega ciganskega vojvode proti Sv. Jedrti. . . Celo vpreženemu konju, ki je vlekel voz, se je ta stvar preneumna zdela ; nakrat se je vlegel in je raje na licu mesta poginil, kakor da bi stal v službi sramotnih veleizdajalcev. Najbrž je premenjal Jugoslovanski" jarem z nemškim, o katerem je ta Sirokoustni Korošec na shodu izjavil, da mora biti razbit. — Peš je moral torej Korošec po blatni cesti proti Sv. Jedrti romati, kjer ga je to čudno spremstvo srečno svoji usodi oddalo. Tako potuje torej „kralj" Tonček, zloglasni jugoslovanski duhovniški razuzdanec. Koroščevi nezaslišani načrti. Predsednik Jugoslovanskega" kluba dr. Korošec poslal je na ministra notranjih zadev telegrafično prošnjo, naj mu isti dovoli ustanovo slovanske „nacijonalne straže", ker nima Jugoslovansko" prebivalstvo več nobenega zaupanja v državne varnostne organe ... Seveda je ta nad vse smešna in predrzna zahteva zblaznelega Korošca bila kar ednostavno in kategorično odbita. — Nadalje ima potem nesramno, z nobeno kaznijo dovolj kaznovano predrznost zahtevati, naj mu država v obrambo Jugoslovanskih" interesov proti nevarnim izgredom Nemcev (!) podeli orožje, da se zamore pred napadi istih uspešno braniti. Ti pro-kleta jezuitska predrznost! — Lep vzor „ka-toliškega" duhovnika ! Namesto, da bi raje v cerkvi razširjal nauk svete vere in pridigo-val o rajskem miru in ljubezni do bližnjega, prireja politične shode, obrekuje na istih na lažnjivi in podli način našo zvesto zaveznico, Nemčijo, hujska razuzdano narod proti narodu, podi ruske vojne vjetnike s poleni in drogovi k napadu na zveste državljane in si prizadeva povzročati neslogo in nemire med prebivalci, ki so več stoletja v miru in slogi skupno v blagostan naše krasne združene domovine delovali. Naj si pa to dobro zabilje-ži: on seja veter, a žel bode vihar! Kam vendar vede to njegovo stremljenje? Ali potrebuje morebiti orožje, da vžari v danem trenutku revolucijo v Avstriji, ter da svoje razuzdane pristaše za to že prej organizira in jih v rabi orožja izvežba, da vdari zahrbtno proti miroljubnim državnikom ? Za-kličemo torej državi, je-li ista o vsem poče-njanju te njej nevarne Jugoslovanske" gonje natanko podučena in ali je ona odločena, tem usodepolnim činom s pomočjo njej zvestih strank vendar enkrat konec napraviti? Ali vlada še vedno nima dovolj dokazov, kam vsa ta perfidna gonja stremi ? Ni doživela že dovolj veleizdajstev od strani enake slične druhali, ki ji je že moralično in materijelno do živega škodovala ? — Če ista ni več zmožna, da bi nas pred revolucijonarnimi izgredi .Jugoslovanskih" hujskačev branila, da bi ostalo naše imetje in naše domovje nedotaknjeno, in da bi se po končani vojni lahko posvetili mirnemu delu za gospodarski procvit in razvitek ter blagor države in da ložje zacelimo rane te „nesrečne" vojne, zakaj smo vendar potem doprinesli in zakaj še torej nadalje doprinašamo neizmerne žrtve na krvi in blagu ? Zakaj se ra'di davSčine obremeni naša posestva in naše imetje, če mi za obrambo tega nimamo nobenega zaščitnika več .'.. ? Stavimo torej na vlado nujno vprašanje, kako dolgo še hoče ista nemo gledati na vse te njej grozeče prizore in na kak način je ista pripravljena, preteče jej nevarnosti kakor najhitreje odvrniti, da si zagotovi ogrožene staro-zgodovinske meje svoje monarhije, če nam ista v kratkem ne odgovori, smo primorani, si tudi mi na slični način sami cilje svoje prihodnosti zagotoviti, kajti vsega mora biti enkrat konec! Na prevzvišenega knezoškofa mariborskega pa stavimo vprašanje, ali so mu vsi razgrajoči, državi in splošnosti nevarni huj-skajoči čini njemu podrejenih duhovnikov znani in če so isti odgovarjajoči vzgledu in tradicijam katoliške vere ? Ali so mu znani tudi krvavi izgredi zadnjega jugoslovanskega shoda, sklicanega od zloglasnega hujskača dr. Korošca v Št. Janžu pri Unterdrauburgu ? Ali se na tak način vzgojuje cerkvene dostojanstvenike ? Vprašamo torej, kaj da namerava prevzvišeni knezoškof mariborski storiti in kakšne korake pospešiti, da se temu zlu enkrat za vselej konec napravi, da se povrne zopet zaželjeni mir in sloga med strankami? Če tudi na tem mestu ne bodemo uslišani, smo primorani, v konečno odvrnitev tega neprijetnega zla druge strune naviti. Upamo torej, da ta nas nujni poziv od merodajnih krogov ne ostane neuslišan, ker nam je ljubo, z našimi sosedi kakor do sedaj v miru in slobodi živeti in se žrtvovati gospodarskemu procvitu naše krasne domovine. General Foch. Francoski maršal Foch bil je imenovan za nadpoveljnika angleških in francoskih združenih armad na zapadnem bojišču. Ta stopiti in si zagotoviti stanje svoje živinlopališč reje za življenski interes in procvit prihoB Herzi nosti ? Zato, ker imata zastopnike, katerima On beseda je tudi dobro mesto našla in tudizaikov i to, ker jim primanjkuje sleherna iskrica dslovojnil: movinskega čuta. Pri nas se je, edino lewe vsa splošen blagor kmetovalca delaven in vzoreier vi ptujski okraj potegoval za stališče blagostdOOO ki nja okraja kolikor mu je bilo mogoče, a »I Ropa del je večkrat tudi na strankarske zaprehfcer iz merodajnih činiteljev. — A kje pa imaš tvwydiga je poslance kmetovalec, kateri bi se za tvojfcvil j interese zanimali in te v gospodarskem ozinko Ba branili ? Obljubovali so ti pred izvolitvijo celJin jo zvezde z neba, a sedaj za tvoj interes v n roil de jo obrambo niti mezinca ne ganejo. Sironakopol« ki nimajo časa; potegovati se morajo z goslovansko" kraljestvo, za razkosanje staro* zaprl zgodovinskih kronovin, a za tvoj blagor, plin jo milovanja vredno ljudstvo, se ne brigajo. Ejtlnapra pa tiče poslanec Brenčič, da bi se po svojilatzer obljubi za kmeta zanimal, kakor si je tolpolno domneval ? V poslanski zbornici kima kakortpela. bradast kozliček na rezolucije jugoslovanski I bile agitatorjev. — Pustimo torej raje siromaka, |ko je saj mu vendar nobene druge zmožnosti ne pri-1 Po pisujemo. Zakaj bi zahtevali od njega sicerliavlji varstvo okraja, ker se mora sam varovati,! Zai da se ne bode enkrat kje neprijetno opote-fctinja kel . . . Sami torej hočemo varovati blagorlDru, £ naših spodnje-štajerskih kmetov in sami upa-IOdjel mo zopet doseči na merodajnih mestih uspeh i nji v prid gospodarstva, sami moramo zopet pri- »nizi boriti, kar so drugi zanemarili. Stavimo torej prošnjo in vlogo na merodajne kroge, naj udar dali ima torej nalogo meriti se s slavnim nemškim vojskovodjem Hindenburgom in zabra-niti katastrofo, ki žuga našim sovražnikom na Francoskem. Tedenski pregled. 1..........................................................: Štajerske vesti. Brezobzirno rekviriranje živine na Spodnjem Štajerskem. Kakor se nam iz večih občin okraja in drugih Spodnje Štajerske javlja in pritožuje, postaja stališče za kmeta vedno težavnejše. Obdelovati bi moral zemljo, pridelovati pa več kakor v mirovnih časih, oddajati bi moral mleko mestam in vojaškim bolnišnicam, a pri vsem tem se ravno pri nas in na Spodnjem Štajerskem tako brezobzirno rekvirira živino, kakor da bi se jo hotelo nalašč zatreti, in ponosno našo štajersko živinorejo popolnoma uničiti. Kmetovalcem primanjkuje vprežne živine za obdelovanje zemljišč in pričenja primanjkovati tudi živine za pleme, kajti stališče spodnje-štajerske živinoreje se je že za 75% mirovnega stanja znižalo. Kam bode to dovedlo? Ali se hoče od strani brezobzirnih in merodajnih činiteljev zares do popolnega gospodarskega poloma, do neizogibljive katastrofe dovesti ? Nismo sicer nasprotniki rekviriranja, saj smo vendar državi žrtvovali na blagu in krvi več, kakor so zamogle naše sile in tudi več od mnogih pokrajin naše Avstrije; izkoriščalo se je našo ponosno Spodnje Štajersko na vse mogoče načine, dokler se je gospodarsko in materijelno ni popolnoma izsesalo. In zakaj ravno Spodnje Štajersko ? Zakaj se ni v vseh pokrajinah Avstrije z ozirom na gospodarske položaje enakomerno delovalo ? Zakaj ste se na primer Češka in Moravska v tem oziru znali ohraniti na stanju zadovoljivosti ? Zasaj ste znali ti dve deželi pri merodajnih mestih na- iiršii ego- in j a odpt apil; etko ipol Si, isti pospešijo nujne korake, da se rekvirira- hod nje Živine na Spodnjem Štajerskem ne samo priš omeji, ampak za nekoliko časa popolnoma e pc vstavi, da se z marljivo skrbjo doseže zopet ojišče število, katero deželi za bodoč življenski raz- 'ozne vitek pristoja. Upamo, da se bode nujna prot lasi: nja spodnještajerskih kmetovalcev pod iz-ogibo hibe od merodajnih činiteljev v ozir vzel« in da se omeji rekviriranje živine na drug« manj izčrpane pokrajine. HoSnica pri Slov. Bistrici. Od tukaj je pri; nesla „Straža" dne 5. t. m. članek, v kate rem piše, da se je tukajšnji odbor v svojij seji izrekel za Jugoslovansko" deklaracijo. Župan je pri nas neki O nič, o kojem seje zadnjič en Laporčan izrazil, da bi bilo tega Oniča treba v priložnosti nekaj pokrtačiti, Mi smo na tega možiceljna že pozabili ali zdaj Jnas ta srbofil v „Straži" opominjaj Ergo! Ta g. Onič se drži več let že na županovem stolcu, kteri ima že itak piškave noge, zoper voljo občanov po svoji volji, in ljudstvo se čudi, da je to sploh še mogo6e. Ta pokveka je eden najnevarnejših pospese-! vateljev srbofilske Jugoslovanske" ideje, pri tem pa še župan. Pred vojno je že podpiral in širil to Avstriji nevarno idejo javno bres strahu. Mož spada k tisti struji, katera že! v^di srbsko kraljestvo do Drave in onkraj drave Rusijo. Ob času občinskih volitev zbiral je po svoji občini svoje srbofilske prijatelje, ter romal kakor cigani trumoma od ob- f Pul čine do občine in pomagal z lažmi in hinav-ščino Jugoslovanski" srbofilski struji do moči in večine. Ljudstvo se čudi, da v Hošnioi) ni že davno posegla primerna oblast vmes. Vprašamo vas župan Onič, kako se Vi pre-drznete svojevoljno seje sklepasti za „Jugoslavijo ?" Zahtevamo od Vas, da prekličete to stvar, drugače bodemo s sredstvi postopali zoper Vaše delovanje in sicer s sredstvi, ko-! jih bi se že zdavnej morali kot zvesti Avstrijec posluževati, v korist občine in Avstrije. Seveda bi zginili iz občine za čas Vi, in za vselej Jugoslovanska" ideja, in kaplan Korošec bi imel zopet v vrsti eno nedolžno politično žrtev več, za koje nedolžnost in odškodnino bi se zopet vrlo v zbornici potegoval. O ti hudobni „Štajerc" ti, — zopet pa napadaš eno nedolžno in zvesto moč Ko-roščeve Jugoslovanske" struje pod „Habs-burškim žezlom." Oči na visokem in mero-dajnem mestu se bodeio polagoma odprle. Več v priložnosti. Hosničani. Veletrgovec Hermann tinier. Iz Gradca se nam poroča: Pod mnogoštevilnim spremstvo) vršil se je dne 16. t. m. pogreb znaneg veletrgovca Hermanna Ohler na izraelitskem ina tezi-kop Imai nje, — 6 — vino- bališču. Sprevod je vodil deželni rabiner ihbijMHerzog. Vdeležil se je istega župan itorijB Gradec g. Fizia in obilno dostojanst-li /,a- kov in občanov, kakor tudi 50 otrok do- rejnikov. ki so dobivali že od začetka le vm vsak dan pri umrlemu obed. Družina ioremr vročila je županu mesta Gradec osta- )0 kron za uboge mesta. 1 za- Roparski umor v Gradcu. Dne 9. aprila reke lir izvršil so je v neki „javni hiši" v tvo- digasse roparski umor. Neki infanterist ivoje ivil je s svojim jermenom 38-letno prosti->ziru j Barbaro Gratzer, rojeno Dunajčan-celo h je pobegnil. Žo predpoldan istega dne tvo- lil delj časa pri njej na obisku, katerega >ma-lopoldan nadaljeval. Ob pol 9. uri zvečer >ju- Iratarica slišala, da so se duri precej moč-aro- ftaprle. Šla je gledat, da se o tem prepri-po- lil je našla sobo Gratzer-jeve temno. Ko pa KJe »pravila luč, uprizoril se ji je strašen čin. voji Iteer je ležala, z jermenom na vratu s to lolnoma plavim obrazom na tleh in je kor pela. Iz ust tekla ji je kri, roke in prsi *kih lile krvave. Poslalo se je hitro po pomoč, ika, o je ista prišla, je Gratzer žo prej umr-pri- Policija je dognala, da je bila Kratzer ■C«, ivljena in oropana. *ti, Zagonetna zastrupljenja. Učiteljska kandi-)te- inja slovenske samostanske šole v Mari-gor a, Muršič, je šla o veliki noči k svojcem pa- ijjek. Na vožnji v Maribor so se pojavili >eh nji znaki zastrupljenja in je morala že v "i- nizi vsled tega izstopiti. Končno pa je to- idarle prišla v Maribor, kjer so jo takoj Tlali v bolnišnico in je tamkaj kmalu po Jiodu umrla. Ko je še ležala v bolnišnici, (prišel v Maribor brzojav, da je tudi njen i podpolkovnik Muršič, ki je imel oditi na Išče, vsled zastrupljenja obolel in umrl. pneje je dospelo iz Osjeka poročilo, ki se rfsi: ,,Pred par dnevi so umrli podpolkovnik irSič in njegova 201etna hčerka, kakor tudi la- igova žena. Sledeči dan je umrla tudi služ-ija in Baletni linijski kapitan Adolf Tischler, Idpolkovnikov tast. Dognalo se je, da je pila v častniški menaži gospa Muršič za-Ikoni aprila šunko, ker se ji pa ni zdela polnoma sveža, je napravila iz nje klobaso. ki so jedli te klobase, so umrli". Koroške vesti. I Veliki gozdni požar. V gozdovih grofa ■ess, v katerem se nahaja za mestno obči-i Celovec več tisoč kvadratnih metrov naoljenega kurilnega lesa, izbruhnil je ogenj, eremu je padel kot žrtev velik del tega lesa. Na strelni rani umrl. Iz Priesacha se nam oča: V nemški redovni bolnišnici je Gre-Schulnig, na katerega je pri Neumarktu Štajerskem neki žandar ustrelil, svojej kej rani podlegel; bil je včeraj tukaj po-pan. Schulnig je podal žandarju v Neu-rktu lažnjivo ime (Scharf). Ko je isti od ,ga zahteval, naj mu pokaže svoje listine, i hotel pobegniti. Žandar je nato ustrelil za [ibegnelim in ga zadel v nogo. Eksplozija. V tovarni papirja in celuloze Wolfsbergu eksplodirala je 11. t. m. peč sodo. Pri tem je bil prometni inženir g. N a g e 1 e radi zap are na glavi in hrbtu ijen. Razno. Državna pregreha. Medtem ko se v av-rijskih pokrajinah rekvirirano živino, katera mnogo cenej a od hrvatske na bojišče polja, se hoče tukaj pri nas hrvatsko živino peljati in meso za dobrih 200% dražje pro-lajati in to ubogemu prebivalstvu v zaledju, i je od črne mizerijein gladu izgubilo že skoraj ogled in katero pod težkim bremenom te leskončne vojne že komaj diha. Za Boga! Si kruha, ni moke, ni mleka in tudi košček besa si človek ne more privoščiti, ker stane kg nezaslišano ceno 16 kron! Isto zamo-ijo plačati in si privoščiti le vojni liferanti tisti nesramni vampirji, ki se na bedi in adu reveža obogatujejo. Siromak pa pre-fiaj breme in vzdrži s praznim želodcem, ti je mogoče. — Da se vojno breme trpe-au ljudstvu vsaj malo olajša, ne bi umestno bilo, da bi država puščala našo avstrijsko živino za povžitek prebivalcem v zaledju in bi pošiljala ogrsko-hrvatsko živino za svojo rabo na fronto ? Znamenit policijski pes. Dne 31. marca so se vtihotapili tatovi v stanovanje neke Frančiške Filip v vasi blizu M. Krumlova. S sekirami so razbili vrata in odnesli iz shrambe mnogo živil. Brat okradene žene je šel v bližnji kraj po policijskega psa. Pes je takoj našel sled za tatovi in, še dopoldne odkril tata v 15-letnem Cirilu Prokeš, pri katerem so našli tudi del ukradenih živil. Svojega tovariša ni hotel izdati, kakor tudi mesta ne, kamor sta skrila ostala živila. Pes jo je ubral naprej po sledi do Ivančic in kmalu vjel drugega tatu, ki je istotako tajil sodru-ga in ni hotel vedeti za kraj, kamor sta skrila malopridneža ukradeno mast. Ali pes je tudi kmalu mast našel. Zakopana je bila na bregu reke. Oba sta bila nato izročena sodišču. Srečna Župnija- Medtem ko so druge župnije izgubile med vojsko nešteto svojih mož in fantov, se nam poroča, da iz nemške fare Kočevska Planina (Stockendorf) ni doslej še nihče padel. Tragika naših dni. V zagrebškem „Maksi-miru" je izvršila samomor s samokresom mlada gospodična S., doma iz Koprivnice, drugače uslužbenka v pisarni nekega zagrebškega odvetnika. Pustila je dve pismi. V enem pravi, da jo je do tega dejanja prignala krutost današnjih razmer: draginja, vsled katere ni več mogoče, da bi se na pošten način preživela. V drugem pismu prosi, naj jo pokopljejo v obleki, ki jo ima na sebi, ker jo ta obleka spominja nečesa lepega in prijetnega. „Pokopljite me", četudi bi še ne bila popolnoma mrtva", zaključuje. — V Zagrebu obstoja humanitarno društvo „Pa-tronaža za varstvo mladih deklet". Ne verjamemo, da bi bila koalicijska vlada ustavila delovanje tudi tega društva. Pravi diplomat. V svojem delu izraža Thiers diplomatu: „Pravi diplomat mora biti mrzel ko led, trd ko kamen, gladek ko jegulja, radoveden ko časnikar, mutast ko riba, nezaupljiv ko skopuh, prebrisan ko kača, gibljiv ko vremenski petelin, zvit ko lisica in trdovraten ko en star vjetniški paznik. Demonstracije na Dunaju. Na Dunaju so bile 11. t. m. zjutraj pri mesarjih velike demonstracije, ker so na teden določili za osebo 20 dkg mesa, a revnejšim so delili le 12'/« dkg konjskega mesa. Demonstriralo je na tisoče oseb. Od koga so vračujoči se vjetniki naprej pozdravljeni. Neki ogrski list piše iz Lemberga: Vračajočim se vjetnikom jemljejo vse. To se pričenja že na kolodvoru. Židovski dečki se polaščajo njih prtljage in se ponujajo za od-našalce v mesto, če jim plačajo vsaj 10 kron. Če noče vjetnik toliko plačati, mu vrže kri-vonosi judovski pobalin prtljago v blato in pobegne, smeje se židovski kramarji ponujajo vjetnikom zlatnino in tudi še drugo blago „prve vrste" — vlačuge, katerih v mestu kar mrgoli. Za hrano morajo vjetniki plačevati dvakratno ceno. O kakšnem sočustvovanju ni med občinstvom niti govora. Pač lepa slika „delavnostiu poljskih nesramnih judov, ki nas pa ni iznenadila. Prostovoljni vstop črnovojnih obvezancev letnikov 1899 do 1894 v skupno vojsko. Uradno poročajo: Povodom novih prebiranj rojstnih letnikov 1899 do 1894 se bo tistim pripadnikom teh letnikov, ki nimajo pravice do enoletnega prostovoljstva, v omejenem številu in pod gotovimi pogoji dovilil prostovoljni vstop — razen v pehotne in lovske čete — v konjenico, poljsko, gorsko intrdnjavsko topništvo, potem v saperske bataljone in letalski arze-nal, kjer bodo obvezani odslužiti triletno pre-zenčno in sedemletno rezervno službo (§ 19, 4 b. z.), kakor tudi prostovoljni vstop v vojno mornarico, kjer bodo morali odslužiti štiriletno prezenčno in petletno rezervno ter triletno pomorsko-brambno službo (§§ 19, 4 in 8, 2 b. z.). Prostovoljni vstop se dovoli le tistim prosilcem, ki bodo na prebiranju spoznani sposobnim za črnovojniško službo z orožjem in ki nimajo ne brezpogojne, ne pogojne pravi- ce do enoletnega prostovoljstva. Prosilcem, ki imajo pravico do ugodnosti samo dveletne prezenčne službe (§ 20. b. z.), se more dovoliti prostovoljni vstop le tedaj, če se v svoji prošnji za sprejem tej ugodnosti izrecno odpovedo. Kot zadnji rok za ta prostovoljni vstop je določen dan pred splošnim vpoklic-nim dnevom nanovo prebranih. črnovojnih obvezancev rojstnih letnikov 1899 do 1894. Po tem dnevu je dopusten le vstop v tiste čete, katerim je bil potrjeni temeljem splošne razdelitve dodeljen. Samo za tiste prosilce, ki žele biti sprejeti v vojno mornarico in vlože dotično prošnjo že pred vpoklicnim dnevom teh vojaških obvezancev, se bo rok za prostovoljni vstop v vojno mornarico podaljšal do 1. julija t. 1. Prošnje za sprejem, katerim naj se razen v § 133. b. predpisov, I. del, označenih listin priloži tudi črnovojniška legitimacija, se vlagajo neposredno na poveljstvih nadomestnih krdel v poštev prihajajočih čet oziroma na mornariškem poveljstvu v Pulju. Podobne določbe veljajo tudi za c. kr. domobranstvo. Tožba kadilca. Po trikratnem zvišanju tobačnih cen se je doseglo, kar se je brez-dvomno tudi doseči hotelo : odvajenje .... Prvič je kadenje predrago, drugič se ne dobi več „finih" sort, tretjič se istih po ceni ne dobi, četrtič desetkrat sploh ni nič za dobiti in tako bi se potratil papir brezuspešno še petič do dvajsetič. — To je danes usoda kadilca. Neprevidnost. 15-letna trgovska učenka Anna Zupan v Ljubljani je hotela, kakor se nam poroča, v stanovanju svoje hiškinje na ognjišču zakuriti. Ker pa drva niso hotela goreti, vzela je petrolejni vrč, da bi drva s petrolejem oblila. Petrolej je eksplodiral in je vnel obleko deklice in stanovanje. Nesreč-nica.je zadobila tako težke opekline, da je vsled istih kmalu nato umrla. Vrabci. Iz Brna na Moravskem se poroča, da je tamkajšnja vlada izdala poziv na prebivalstvo da naj so okoristijo v prehrani z vrabci, katerih meso je baje prav tečno ! Težko eksplozija v Budimpešti. Včeraj se je dogodila v Višegradski cesti na zemljišču budimpeštovske elektrarne ogromna eksplozija. Vnel se je kabel dinama pri preizkuše-vanju novega elektrogeneratorja, kateremu je velikanska eksplozija sledila. Stranska stena stroja, ki je znašala nad 30 kubičnih metrov, je bila vržena v zrak skozi streho. Z višine 15 metrov je padel stroj na tlak in v hipu je bil večji del poslopja v plamenih. Vsled nastalega kratkega stika se je vnela streha. Kosi železa, težki 100 do 150 kilogramov, leteli so na sosedna poslopja. Trije delavci so bili težko ranjeni, več je lahko ranjenih. Mesto je ostalo brez električne luči in so morali odpovedati vse predstave in koncerte. Italijanski begunci kot vlomilci. Iz Arnfelsa se nam poroča: Dne 9. t. m. prišlo je na stanovanje Jožefe Z i e g 1 e r v Untergereu-thu šest italijanskih fantov iz begunskega ta-borja v Wagni. Vdrli so v zaklenjeno hišo in so ukradli hranilno knjižico, glaeečo se na 12.000 kron, 400 K v gotovini in 14 jajc. Ko se je Ziegler, ki na bližnjem polju delala, vrnila, so jo tatovi popihali. A sosedi, ki so jih zasledovali, so jih dosegli in žendarme-riji izročili. Kje je sukno in perilo ? V kraju Trieben na Gor. Štajerskem našli so pri trgovcu Romanu Papula celo zalogo sukna in perila, Papula je vedno trdil, da nima več sukna. če ga je kdo pri njem zahteval. Sedaj pa so našli pri njem tako veliko zalogo, da se lahko vse moštvo v Triebenu z isto obleče. Oblastvene poizvedbe so nadalje dognale, da ima Izrael Rosenkranz v Aschachu zalogo svile in perila v vrednosti 300.000 kron. Pri veleposestniku Josipu D e n n e r j u pri Gaishornu so našli zalogo sukna za 180.000 kron. Imel je skritih tudi še 7000 cigaret. Blago je bilo zaplenjeno in lastniki izročeni sodniji. Ubogo ljudstvo hodi skoraj nago in mora za papirnate cunje tako drag denar plačevati, taki lopovi pa skrivajo blago, da bi se pri dani priliki še bolj obogateli. To so patrijoti! Sram jih ! Čehi — morilci avstrijskih vojnih vjetnikov. Korporal nekega tirolskega lovskega regimenta Friedrich M a n d e 1 iz Bozen-a, kateremu se je po neizmernih štrapacah posrečilo osvoboditi se iz ruskega vjetništva in se vrniti v domovino, pripoveduje nezaslišano vest, da pobegnili avstrijski vojni vjetniki niso ogroženi samo od Rudeče garde, marveč da so bili posebno od v vojno vjetništvo na Rusko dezertiranih Čehov umorjeni ali ustreljeni. Trije njegovi tovariši so bili pri skupnem begu od Čehov umorjeni. — (Ne najdemo besed, s katerimi bi ta nezaslišana, podla zločinska dejstva dovolj obsojali; samo eno pribijemo: avstrijska vlada ima tukaj lep sramoten vzor jugoslovanske" hujskajoče gonje in upamo, da si bode znala po vzgledu teh činov končno vendar enkrat načrt prihodnje svoje politike napraviti, kar bi bil že zanjo skrajni konec. Evo dokaz, zakaj jih bivši mnogozasluženi minister grof C z e r n i n ni zastonj bičal. Op. ur.) j Zadnji telegrami, j Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 17. aprila. Uradno se danes razglaša: Na večih mestih italijanske fronte se je sovražne poizvedovalne oddelke zavrnilo. Šef generalštaba. Nemci zavzeli Bailleul. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 17. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na s krvjo obli-tem vojnem polju lanske fiandrinjske bitke zasedla je armada generala Six ta von A r-minPasschendaele in so potisnile tudi pri Beoelaere in Gheiuvelt svoje črte naprej. — Severno Lyse naskočile so čete generala Sieger v zgodnjih zjutrajnih urah vas Wytschaete, vrgle sovražnika kljub ljutemu opora severo-vzhodno in zapadno tega kraja in so odbile močne protinapade. Jnžno-zapadno od Wulverghem v zadajšnje črte umikajočega se sovražnika potisnili smo čez potok Dou ve nazaj. Bailleul in ljuto branjena opirališča Cappelynde, severno od Bail-leula in M e t e r e n se je vzelo. — Z močnimi silami poskušal je Anglež, podprt skozi Francoze, zastonj, Meteren in izgubljeno ozemlje od M e r r i s nazaj prid ^biti; nj egovi napadi so se pod najtežjimi izgubami zlomili. — Na bojišču obojestransko S o m m e razvili so se ljuti ognjeni boji, ki so, osobito južno Somme, tudi čez noč trajali. Makedonska fronta. V bojih v prednjem polju v ravnini Strum e vjele so iočne čete 155 Angležev in — 6 — i hodil njegov veliki prednik na noben način ' zgrešiti, na kar se sme, kakor izvira iz poli-\ tičnih krogov Avstrije, tudi upati. Odbor, ki priredi avdijenco do presvitlega cesarja je pod vodstvom okrajnega načelnika Orr.iga ob enem neumerno na to deloval, da se okraju tudi v gospodarskem ozi-ru kolikor mogoče pomaga. Posrečilo se nam je tudi, da smo dobili iz Ogrskega pod največjimi težavami 50 vagonov krmilne slame. Le ta se bode po primerni ceni razdelila med naše kmetovalce. Naznanila se sprejema v pisarni „Štajerea" v Ptuju. Achtung l In der slovvenischen Presse wie auch in > j mundlicber Agitation der siidslawischen j ! Gruppe wird das Gerucht verbreitet, dafi die ; i Massendeputation der Bargermeister und Ge- ] I meindevorstande zu Sr. Majestat dem Kaiser I ' nicht bewilligt und infolgedessen nicht statt- ] \ flnden wird. Wir wollen unseren erhabenen j j Monarchen nicht in das politische Getriebe j i zieben. Trotzdem aber miissen wir eklaren, i j das jenes Gerucht vollkommen erfunden ist. : 1 Die Deputation wurde von Sr. Majestat in ! aller Gnade bewilligt. Den Zeitpunkt wei'den ■ j wir den VertretVn rechtzeitig scliriftlich ; j mittteilen. * * Pozor! V slovenskem časopisju, kakor tudi v i i ustmeni agitaciji jugoslovanske skupine se : j razširja govorica, da se velika deputacija žu-i panov in občinskih predstojnikov k Njeg. Vel. , \ cesarju ni dovolila in da so ne bode vršila. I ! Mi nočemo prevzvišenega vladarja v politično j j gibanje vleči. Vkljub temu pa moramo izja- j i viti, da je ta govorica popolnoma izmišljena. ; > Deputacija je bila od Njeg. Veličanstva v j vsej milosti dovoljena. Dan bodemo zastop- I ; nikom pravočasno pismeno sporočili. 4 az ap bolgarske nas nekaj Grkov. Uspehi i«' ■•■ str; za Ine as o oddaji kovinskih predmetov. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. avstro-ogrskih in nemških podmorskih čolnov. K.-B. Berlin, 16. aprila. V zatvornem okolišu srednjega Sredozemskega morja potopili so nemški in avstro-ogrski podmorski čolni šest, od drugih ladij strogo varovanih parnikov in dve jadernici z najmanje skupno 25.000 tonami. Šef admiralnega štaba mornarice. Namestnik odstopivšega ministra grofa Czernin. Za namestnika mnogozasluženega in ve-lezmožnega ministra zunanjih zadev grofa Czernin, kojega odstop je bil v .jugoslovanskem" veleizdajalskem taboru z velikanskim navdušenjem in hrupnim odobravanjem pozdravljen, bil je imenovan od cesarja finančni minister baron Štefan Burian von Rajecz. — Da pa ta doseže splošno zaupljivost avstrijskih podanikov, ne sme poti, po katerej je Kovinski predmeti, ki jih je oddati. Oddati se morajo: A. Predmeti ki sestojijo popolnoma ali pretežno iz bakra ali bakrenih zlitin, in sicer: 1. Vse vrste držajev, obrambnih drogov, drogov za preproge, za zastore, drogov za obrisače in kopalne rjuhe in okrasilnih in drugih drogov in cevi z nosilci ter z drugimi pritrdilnimi sredstvi in obroči, ter ročajev in držajev vseh vrsti. 2. ogelne, robne, podnožne in druge okovne plo-čovine, obeski in obklade, posebno obklade kurilnih naprav; 3. imenski, reklamni izveski, izveski za oritiranje (n. pr. nadstropja), napisi (n. pr. brivcev) in drugi izveski in table, znaki, grbi, kovinske črke in Številke nad 3 cm visokosti, Številčni izveski nad 10 g posamezne teže h ključem in drugi številčni izveski (n. pr. na vratih in nad vrati stanovanj in sob); 4. okraski, oprave, pritrdilna sredstva kakor krogle, gumbi, verige, vrvni obroči, odrastleki, (klini) obrobki i. dr; 5. omrežje, kakor obrambno omrežje, omrežje, ki se da lahko sneti, ki ima vložek in okrasilno omrežje; kolikor niso pod točko 1 do 5 našteti predmeti napravljeni na spomenikih (kipih, spomeninskih tablah, grobnih kamenih i. e.), dalje na pohištvu, svetilnih napravah ali malih porabnih predmetih ; 6. podstavki pred peči; 7. zvonovi s premerom do 25 cm, kragulje (t in gongs; 8. navadna kadilna orodja in pisalne garnitu drugo priprosto galanterijsko blago (gladko, lito, kano, stancano, valjano, brez vložkov iz stekla, df ali dragocenejših tvarin; 9. bednji za cvetlice; 10. kavlji (obešalniki), stojala, in obešala za klobuki, palice, dežniki (senčniki); 11. Naprave razstavnih okenj, kakor stojala nosila, Sinje, vznožja itd. razen portalnih obklad; 12. „Rože", „ploščine" in druge na voza orodju napravljeni okovi, ki se dajo lahko sneti; ne postane vozarsko orodje nerabno, če se jih si 13. a) okovi za vozarsko blago (rože, pl> komatne konice, kleštre, konjičaste glave, obroči, ne (kljuke) i. podobno, b) okovi pohištva, c) šarnirna spojila, d) obroči in rozete dimniških cevi, e) pipe (za banjice, sodne, menjalne in i pipe) vehe izhodne pipe, kolikor so pod a) do .e) našteti predmeii pri izdi cih ali trgovcih ali v tuji shrambi za izdeloval trgovce in še niso potrjeni (pribiti) na dragih pred; Z bakrenimi zlitinami se umevajo zlitine bal cinkom, činom ali nikljem ali z več teh kovin, mesing, tombak, bron, rudeča litina, novo srebro gove posebna zlitine (nikelin, thio, alpaka. argi alienid, pakiong). B. Predmeti iz čistega niklja, z nikljem plal jeklene pločevine ali aluminija, in sicer; Vsa hišna, kuhinjska, mizna orocja in nai oprave vštevši obedne priprave (nože in vilice). posoda za jedi in pijače, medenice banje, posebno! takozvano „pasarsko blago" (finejše blago) razen tričnih kuhalnih aparatov. Od predmetov iz jeklene pločevine, platirai nikljem je izročiti samo one, ki vsebujejo 10 odsi svoje skupne teže niklja ali več. Oddajna dolžnost se razteza glede niklaslega tudi na take predmete, ki so bili poseslnikom pui o priliki prejšnjih izročitev. C. Iz čina sestoječi vodi, spajalni kosi, apai in drugi deli pritiskalnih aparatov za pivo in na' za napolnjevanje piva. Oddajni zavezanci. V oddelku 1 pod A 1. do 12. in pod B. in vedene kovinske predmete mora oddati vsakdo] poseduje take predmete ali jih ima za druge v hri Izdelovalci in trgovci morajo oddati: 1. V oddelku 1 1. do 12 in pod B in C nav po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrlka ur HANNS KONRAD, c. In kr. dvorni liferant BrDx Nr. 1503 < (Češko), Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 ; Za kosmato blago in divjačino kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, > garaže, jelene, vidre, zajce itd. plačam naj- j višjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se . prosi na Maks Stbssl, trgovina z usnjem in j kožuhastim blagom, Celovec. 567 i tai (Wohnnng- mi Dienstiermittlang) službe, učence, stanovanja in posestva T PtujU izrrSrrje m vrste pesredmaja najhitreje. "*• TpnisBJa in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). »Asanol* i ma presenetljiv uspeh pri po- l koncavanju Žoharjev (zakon, va- ? rovan) ščurkov, mravelj itd. I [ zavojček starte 1 krono. • „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" ] je edino uspešen pri prebavi ; krme, zaradkega izredno redi i meso in tolščo. 1 zavoj slane : 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-i ska ulica 18. Po pošti se po-najmani 6 zavojčkov. 500 kron ^e**^ Vam plačam, ' ako moj iz-trebnik korenin Ria-bat-8am Vaša kurja iišsss, bradavice in trdo kožo ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene posodice z i garanoiiskim pismom K 2'75, j 8 posodice K 5'50, 6 posodic j K 8'50. Stotero zahvalnih pi- j sem. Kemony. K33Chau(Kassa)l. . poštni predal 12/614 (Ogrsko). ; topali&a t Ptuju. Ču ca kopanj«! *•Mm«**« ML ure ao i. are papoklM Magajm je *i j* 1. mm atuwaak .* *»*tjj* ia pnmiMIt oi ti. i- B. «re -H.«*,.. wake«, JtSnubt'i In sadni jesih kupi trgovina Briider Slawitsch, Ptuj Avtomatični lovile za podgane K 6-80, za miši vlovi brez nadzorstva do 40 kom noči, ne zapusti duha in se postal Past za ščurke „R a p i d", tisoče i ; in Rusov v eni noči, po K 6-90. Najuspešnejši I j muh „K ova" K 4-20 komad. Povsod najboljši i i Mnogo zahvalnih pisem. Razposiljatev po povzel ' štnine 90 v. Exporthaus Tintner, Wien, lil.. Ni gasse Nr. 26/T. aročr irijo: kro kro- krot v elo 1 I lel taroč aprej rilke Uredr Bštve 'tuju s tjt*o*--70 hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. 6ise- lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda tor informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. čitaj navodilo Vsaka žena moje velezanimivo za moderno negovanje prs Vsak svoj lastni reparater! Moje Lumax ročno-Šivalno šilo Sije štep-štihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, stole za Šotore, lile, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za Sortne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. irancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega Sila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom K 4—.2 kosa K 7'50, 3 kosi K 11—, 5 kossv K 18'—. Razpošilja poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef Pelz, Troppau 122, OlmDtzer-strasse 10. Naprej-prodajalci dobijo rabat. 32 Raztrgane nogavice in zokni se zamore napraviti z novim prednjim delom zopet brez napake kakor nove (se zamorejo nositi tudi pri nizkih čevljih) 3 nogavice ali 4 zokne dajejo 1 par. Svari se pod manjvrednimi ponarejanji. PoStna razposiljatev po povzetju. Postavno zavarovano. I. Marburger Strumpf-mechanik,WalpurgaOmann, Maribor, Burggasse 15 Prevzetje za Ptuj: brata Slawitsch, trgovina v Ptuju. Celje: Anna Staudinger, Celje, Bahahofg. 9. Šoštanj: Josefine Simmerl, trgovina z mešanim blagom Šoštanj. 96 ■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■ Čez 1,000.000 mojih 5<5 ročnih šil "M v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega 5ila pri naprej-plačilu K 470 in pri povzetju K 5—. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113 žensk, vaake vrste, jute, odpadi novega sukna, krojaški ostal ki, raztrgane nogavice, a trgane obleke gospodov stare posteljske odeje, koen) m kosti, konjske repe, svinjsko dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah M. Thorinek & Co., Celjaj Trgovci in krošnjarji dobijo posebne ceM .e1 od Žitni ročni mlin Moj originalni ročni mlin je itbj primeren za grof tanje in lino vsaka vrste žita, j nostavne ali trajn peljave, plošče za 1 je se dajo izmenja' iz utrjenega mata in celo pri najr rabi skoraj nepokrd Neobhodno potrebe! vsako hišo. Modelj ročno kurblo obral, teža 7 kg K i Model 5 z ročnim 1 lesom za večji obral j ža okroglo 12 kg K 120'—. Razposiljatev iz Dunaju prati šiljatvu svote po generalnemn zastopu Max Bdhnel, Wien, IV., Margaretenstr. 27.] KOSE! Kdor hoče imeti Miši-podgane-ste* nice ščurki Najboljši nasvet pri mehkosti in slabosti prs. Pišite zaupljivo na 157 Ida Krause, PreBburg, (Ogrsko), SuMuStae 2, M. 109 HF" Ne stane ničesar I "^»J 157 Za takojšnji vsop išče se od glinastega rudnika na Pragerskem može, žene in šoli odrasle otroke. Dnevna plača za može K 10'—, za ženske K 6'—, za mladoleletne pomožne delavce K 4—5. Razven tega dobi Se vsaka delavna oseba razven dnevne plače eno priklado (na dan) po K 3'— če neprenehoma dela. Pri enkratnem izostanju odpade ta priklada za celo plačilno periodo, to je 14 dni. -, Izdelovanje in razposiljatev preizkus, radikalno učinku-| jočega uničevalnega sredstva, za katero dohajajo vsak | ————— j dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5'— ; za • j Ščurke K 450; tinktura za stenice K 2'—; uničevalec \ I moljev K 2—; prašek proti mrčesom K T50 in K 3'—j S radl prevzetja ( sem spadajoči razpraševalec K 1/20; tinktura proti ušem j '. pri ljudeh K 1/20; mazilo za uši pri živini K 1'50; pra- f \ šek za uši v obleki in perilu K 2'—; tinktura za bolhe j j pri vseh K 1'20; tinktura proti mrčesu na sadju in ze- S \ Ienjadi (uničev. rastlin) K 3 —. — Pošilja po povzetju j Zavod za pokončevanje mrčesa M.Junker, Zagreb 12, ■ Petrinjska ulica 3. iu ! lister, volno, sukno, platno i. i t. d. v poljubni barvi, z naj- i stanovitnejšo barvo, katera tu- j di na solncu in po pranju stanovitna ostane. Postavno \ zavarovano neškodljivo. Že od 10 zavojčkov naprej se ! pošilja z poštnino in navodilom za K 1720. „MehIata", ' Graz,Steyrergasse60/II.Tudislovenskodopisovanje.t6i j •»KOSO s katero se ni treba mučiti ter se lah! enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vrste travo celi dan, naj se obrne na i J. Krašovic v Žal katera ima edino zastopstvo svetovno zD kos znamka „Poljedelsko orodje1' in jih je i več tisoč razpečala. Za dobro kakovost se jamči. Cenik na zahtevo brezplačno. KOSE! Cene najnižje! Prodam večjega podjetja idočo mojo tovarno olja, majhc parni mlin in kijučai ničarsko delavnico] v lastni hiši v večjem mestu Hrvatske, i s hišo in vrtom vred 185.000 kron. posebej še opremo tovarne olja, parneg mlina in ključavničarske de-] lavnice z orodjem vred. Natančnejša pojasnila skozi upravo ,Staje Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk: W. Blanke v Ptu 21 26