leto xxix. št. 6
PTUJ, 12. februarja 1976
CENA 2 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
_LJUDSTVA
Krepitev in razvoj občine
Slovenska Bistrica
NA VPRAŠANJA JE OD-
GOVORIL PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBCINE
SLOV. BISTRICA ALOJZ
KORES, DIPL. POUTO-
LOG, ZAPOSLEN V IMPO-
LU.
—	Kakšne razvojne naloge
čakajo bistriško občino v letu
1976?
, V tem letu moramo pred-
vsem krepiti in razvijati samo-
upravljanje po določilih usta-
ve, vzporedno s tem pa vložiti
vse napore za večje povezo-
vanje združenega dela, to je
združevanje sredstev in dela.
Poiskati bomo morali vse
notranje rezerve, ki so še v
zmanjšanju stroškov poslo-
vanja, izboljšiMiju tehnologije,
povečanju produktivnosti,
zmanjšanju izostankov od
dela itd. Stabilizacijska pona-
šanja morajo biti naša trajna
naloga. Nenehno je treba
prevegati izpolnjevanje po-
stavljenih ciljev in nalog ter
sproti ukrepati. Organizacije
združenega dela morajo vla-
gati vse napore za hitrejše
obračanje sredstev, ponovno
preanalizirati vse zaloge in jih
ustrezno zmanjšati."
-	Kako jih bomo naj-
uspešneje reševali?
„Vse zastavljene dlje mora-
mo izvajati v okviru nove
ustave in upoštevati vsa njena
določila, ki na najvidnejših
mestih določajo, da je
neposredni proizvajalec edini
in poglavitni gospodar vsega
svojega dela in tudi sadov tega
dela. Z ustanovitvijo TOZD in
delovnih organizacij je pravica
samoupravljavcev segla na vsa
področja družbenega, gospo-
darskega in vseh drugih
področij življenja. Ob tem je
potrebno povdariti tudi usta-
navljanje samoupravnih inte-
resnih skupnosti."
— Na katerih področjih?
, V občini Slovenska Bistri-
ca, ki se še vedno uvršča v
spodnji del lestvice razvitih
slovenskih občin, je veliko
delovnih področij, kjer bomo
v prihodnje morah storiti
odločnejše korake k reševanju
problematike, med njimi so
prav gotovo šolstvo in otroško
varstvo, stanovanjska gradnja,
reševanje komundnih potreb,
urejanja komunikacijskih
sredstev, gradnja industrijskih
objektov, predvsem na manj
razvitih območjih občine. Z
vsemi močmi si bomo
prizadevali izboljšati cestno
omrege v občini, ki pred-
stavlja veliko oviro za hitrejši
gospodarski, pa tudi turistični
razvoj posameznih krajev, kjer
za to obstojajo vse druge
možnosti. Z republiško skup-
nostjo za ceste bo potrebno v
n^rajšem času doseči spo-
razum za asfaltiranje dravinj-
ske magistrale, katera bi
omogočila hitrejši gospodrski
pa tudi turistični razvoj krajev
kot so Studenice in Makole z
gradom Štatenberg. Nujno
potrebno bo nadaljevati tudi
asfaltiranje ceste Ložnica —
Oplotnica, pa tudi drugih
občinskih cest."
Da bi kar najhitreje reševali
probleme nezaposlenosti in
povečah proizvodne zmoglji-
vosti v obstoječih TOZD v
bistriški občini se bomo
morali še močneje zavzemati
za povezovanje z delovnimi
organizacijami iz razvitejših
območij, ki bi bile priprav-
ljene investirati v proizvodne
objekte na naših, predvsem
manj razvitih območjih obči-
ne. Doslej smo imeli na tem
področju slabe izkušnje, saj so
bile obljube vedno veliko
večje od realizacije, zato
bomo morali v tej smeri
storiti odločnejše korake.
Tudi razvoju družbenega
in zasebnega kmetijstva v
občini bomo morali posvetiti
še nadalje vso pozornost.
Predvsem, smeleje bomo
morali v specializacijo kme-
tijske proizvodnje, izvesti
sprejete sklepe o razvoju
pospeševalne službe in trdnej-
še kooperacijske odnose.
Upreti se bomo morali
drobnolastniškim težnjam po-
sameznikov, kateri hočejo v
sodelovanju z družbenim
sektoijem kmetijstva zadovo-
ljevati samo ozke osebne
interese. Skupno s širšo
družbeno skupnostjo in z
združenim delom bo po-
trebno usposobiti ložni^o in
bistriško doUno za kmetijsko
proizvodnjo. Vztrajati pa bo
potrebno tudi pri združevanju
kmetijske proizvodnje na
aršem mariborskem območju
in njenem povezovanju s
predelavo in trgovino.
Tudi razvcju telefonskega
omrega bo potrebno v
prihodnje posvetiti večjo
pozornost. Sedaj bomo v
občini imeh možnost prido-
bitve novih 400 priključkov v
Slov. Bistrici in 40 v
Poljčanah. Z združenim de-
lom pa se bomo morali
dogovoriti za še nadaljnje
financiranje telefonskega
omrega.
Če bomo hoteli vse te in še
mnoge druge, prav tako
pomembne naloge v letu 1976
dosledno uresničevati, bomo
morali kar najbolj dosledno
uresničevati ustavna določila
in vzporedno z njimi tudi vse
zastavljene akcijske pro-
grame."
V. HORVAT
ORMOŽ
DELEGATSKI
SISTEM NA REŠETU
Predsedstvo občinske konference SZDL Ormož je že v
lanskem decembru členilo analizirati na območju občine
celoten delegatski sistem, predvsem njegovo uveljavljanje v
praksi ter ugotovitve obravnavati na posebni seji občinske
konference SZDL. Da bi poročilo bilo čim točnejše, so izdelali
posebne vprašalnike, ki so zajeli vprašanja o delovanju delegacij
za druž^nopolitično skupnost, splošne delegadje za
samoupravne interesne ^upnosti, za krajevne skupnosti in
krajevne konference SZDL v krajevnih skupnostih ter
Vprašalnike, ki so zajeli obe vrsti delegadj v združenem delu.
Vprašalnik so delegadje inoigani izpolnjevali v prisotnosti za
posamezno organizacijo zadolženega člana predsedstva OK
SZDL aU IS SO ORMOŽ.
Tako dobljene podatke je analizirala posebna komisija in
prve rezultate so prejšnji teden že obravnavali člani predsedstva
občinske konference SZDL Oimož. V razpravi so menili, da se
^legatski sistem g^ede na zbrane podatke na ormoScem
območju uspešno uveljavlja, ugotovljenih pa je tudi mnogo
pomanjkljivosti in nedodelanosti tega sistema, ki jih bo v
prihodnosti potrebno odpraviti.
AnaUza pa še ni popolna. Izmed 14 delegacij in konferenc
^'egadj s področja združenega dela še namreč vprašalnika ni
jzpolnilo kar 10 delegacij, čeprav je rde že potekel; tudi dve
J^jevni skupnosti še do petka nista posredovali podaiov glede
^•a komisije in odborov. Ker bo seja občinske konference
P^^^^doma 27. februaija, je manjk^oče podatke še mogoče
^rati in potem izdelati analizo, ki bo dejanski odraz položaja
^'egatskega sistema na ormoškem obmogu in sočasno
Spotilo za nadaljnja prizadevanja pri uveljavljanju določil nove
"Stave v praksi.
jr
Skupna pot obveščanja
.	' • .M; > '^^^-.aia/rv-.Mfi^ ■i' vr "st
Soglasna odločitev kolektivov Tednika in Radia Ptuj^ o
združitvi v enotni zavod je prvi konkreten, krepak odmev na
našem območju na besede tovariša Tita v intervjuvu,
objavljenem v zagrebškem Vjesniku in potem v vseh
jugoslovanskih javnih občiUh, Informativnim sredstvom:
tisku, radiu in televiziji je Tito posvetil dobršen del svojega
razmišljanja, prav gotovo ne brez vzroka.
„Gre za splošno obveščanje, namenjeno družbi, brez
česar si ni mogoče predstavljati boja za napredek, boja za
razvoj in krepitev samoupravljanja ... tisk, radio in televizija
imajo veliko in zelo odgovorno vlogo, ne le informativno,
temveč tudi vzgojno" je naglasil tovariš Tito. Te besede so
tudi potrditev vsega tistega, kar je bilo v Ptuju že dalj časa
prisotno, kar je končno obrodilo tudi sad, simbolično prav
kot odmev na Titove besede.
ftez posredniške vloge sredstev javnega obveščanja si ne
moremo niti zamišljati pravihiega in dobrega delovanja
delegatskega sistema, ne razvoja in krepitve samoupravljanja.
Poleg osrednjih sredstev javnega obveščanja imajo pri tem še
posebno vlogo lokalna in regionalna javna občila. Ta so
dejan^o dopolnila centralnim ali osrednjim, s svojo
neposrednos^'o, konkretno nadrobnostjo in vsakodnevno
prisotnos^o imajo v nekaterih primerih še pomembnejšo
vlogo od osrednjih občil, zato jim mora biti posvečena
posebna družbena skrb, zlasti pa pomoč ZK in SZDL.
Misel o združitvi Tednika in radia je v Ptuju prisotna že
dobrih 10 let, vendar je bilo premalo odločnosti, premalo
kadrovske zrelosti, da bi bili to misel uresničili. Odločna
prizadevanja ustanovitelja, občinske konference SZDL Ptuj
in samoupravnih organov — programski svet Radia in
izdajateljski svet Tednika — so končno pripeljala do cilja, 10.
februaija 1976, ko sta se na referendumu, vsaka delovna
skupnost zase sočasno izrekli za skupno pot obveščanja v
okviru enotnega zavoda Radio-Tednik Ptuj.
Prednosti združitve ne bodo samo za obe delovni
skupnosti, v boljših delovnih pogojih novinaijev, temveč
bodo te prednosti deležni predvsem brald in poslušalci, ki
bodo boljše in podrobnejše obveščeni o dogajanjih na našem
območju, o niogah in akcijah, z medsebojno izmenjavo
izkušenj, s praktičnimi nasveti, mnenji in podobno bomo
drug drugemu pomagali k boljšemu delu. V končni fazi pa
bo združitev obveščanje tudi nekoliko pocenila, s^' sta po
sistemizaciji prej oba zavoda predvidevala 11 delovnih mest
novinaijev, po združitvi pa bo za enako delo potrebnih le 8
novinaijev in še bolj na gosto bo pokrito celotno območje,
da bolj gospodarne izrabe strokovnih služb niti ne omenjam.
Boljša organizadja dela, zadolžitve za območja in
področja dgavnosti bo nudila programskim delavcem tudi
več možnosti izobraževanja ob delu. „Novinaiji se morajo
nmehno in veliko učiti" je poudaril tovariš Tito. Samo šola
ni dovolj, šolska izobrazba je le pogoj, poleg
moralno-političnih kriterijev, za zasedbo delovnega mesta.
G hoče novinar s svojim delom prispevati v boju za krepitev
in razvoj samoupravljanja, če hoče širiti in ohranjati etiko
nove samoupravne durzbe, ki jo ustvaijamo, ohranjati naše
revolucionarne tradicije, krepiti socialistični patriotizem,
bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti,
ptem se mora nenehno splošno in marksistično
izobraževati, biti neposredno vključen v vse tokove
diužbenopohtične aktivnosti. Vse to novinaiju obUkuje
ustrezen politični posluh, mu daje rutmo za kakovostnejšo
delo, in v tej smeri bodo tudi šla vsa naša prizadevanja v
združenem zavodu.
Franc Fideršek
V.___^
predstavnikov, ampak zahtevamo
dejanja:
- prvič, da se onemogoči
delovanje emigrantskim in proti-
jugosiovanskim skupinam v de-
želah zahodne Evrope, zlasti v ZR
Nemčiji; - drugič, da pristojni
nemški organi opravijo vse
potrebno za varno delo in življenje
naših ljudi v svoji državi.
Previsoko ceno smo plačali za
lastno svobodo, za svojo pot
samoupravnega socialističnega raz-
voja, da bi po 30 letih druge
svetovne vojne lahko preboleli
n^gnusnejša dejanja tistih, ki
poudaijajo, da imajo najvišjo
civilizacijo na svetu.
Slabe, netočne, perverzne so
tiste kalkulacije odmrlih poli-
tičnih struktur druge svetovne
vojne, ki še vselej računajo, da se
bodo povrnUi časi barbarskih
phodov fašistov in nacistov po
Evropi in svetu.
Kruta je realnost, da čvrsto,
premočno stojimo na braniku
svoje domovine, in da so nezrele
tiste kalkulacije zahodno evrop-
skih kapitaUstičnih sil, ki še vselej
računajo, da je moč krmilo
jugoslovanskega socializma za-
obrniti k tistemu, kar smo že
preživeli in okusili na svojih
ramenih. Vsak zase in vsi skupaj
smo dolžni, da branimo sleherno
ped svoje zemlje, in da ne
dovoljujemo, da bi ustaši, četniki
in drugi prevratniki morili naše
najboljše sinove. Zato ponovno
zahtevamo od Zveznega sekre-
tariata za zunanje zadeve, da
najodločneje posreduje pri urad-
nih predstavnikih ZR Nemčije, da
store vse, za dokončno onemo-
gočitev dela ostankov fašističnih
elementov, ki najdejo naj-
ugodnejša tla svojega delovanja
prav v njihovi državi.
Ptuj le za nekaj dni pod snežno odejo
Foto: S. Kerbler
Bol in gnev
v Ptuju so se v ponedeljek, 9. februaija 1976 zbrali
predstavniki vseh družbenopolitičnih organizadj, izvršnega
sveta in skupščine občine Ptuj ter 82 sekretaijev osnovnih
organizacij ZKS. Uvodoma je zbranim spregovoril Alojz Gojčič,
sekretar komiteja, ki je orisal lik pokojnega revoludonaija,
heroja Blaža Jovanoviča. Nato je obsodil gnusen zločin
fašističnih prevratnikov, ki so ubili našega konzula Edvina
Zdovca. Navzoči so spomin na oba pokojnika počastili z
minuto tišine.
Zveznemu sekretaijatu za zunanje zadeve in drugim
pristojnim organom so poslali protestno pismo z naslednjo
vsebino:
Močno je prizadet ponos
slehernega državljana SFRJ ob
gnusnem zločinu nad našim
tovarišem, Fdvinom Zdovcem,
konzulom v Frankfurtu.
Bolita nas duša in srce ob tem,
ko preveč tolerantno spremljamo
zdaj najhujša zločinska dejanja, pa
zopet podtikovanje bomb, min in
drugih eksplozivnih sredstev v
naših predstavništvih po deželah
zahodne Evrope, zlasti pa v Zvezni
republiki Nemčiji.
Sekretarji osnovnih organizacij
ZKS v občini Ptuj, vodstva
družbenopolitičnih organizacij, iz-
vršnega sveta in skupščine občine
Ptuj najodločneje protestiramo in
zahtevamo, da Zvezna republika
Nemčija zagotovi našim predstav-
nikom varno življenje v svoji
državi. Preveč jalovo je sleherno
izmikanje, da so to namenoma
prikrite emigrantske - fašistične
sile, ker smo prepričani, da jih
uradni nemški krogi predobro
poznajo in jim naša javnost ne
mre nasesti z izgovorom, da jih
ne maejo odkriti, da se jim
izmaknejo, da so to neznani
storilci in z raznimi drugimi
puhhmi frazami, ki nam jih od
časa do časa ponujajo v
opravičilo.
Ne potrebujemo velikih besed
(bžalovanja in tolažbe, ki jih ob
vsakem takšnem podlem zločinu
slišimo iz ust uradnih nemških
2. stran
TEDNIK - četrtek, 12. februarja 1976
TURIZEM v OKVIRU MOŽNOSTI
Predvsem slabe prometne zveze
so vzrok, da v gradu Stateriberg pri
Makolah vsako zimsko sezono vla-
da mrtvilo. Da izguba ne bi bila §e
večja je grad v zimskih mesecih
zaprt, ta čas pa gostinski delavci te
male TOZD v okviru delovne orga-
nizacije Velekoloniale Maribor, iz-
koristijo za obračun turističnih
uspehov minulega leta.
S posebno pozornostjo, na pod-
lagi preteklih izkušenj in predlogov
gostov izdelajo novi akcijski pro-
gram, ki pa je žal v okviru mož-
nosti vedno skromnejši kot bi to že-
leli delavci v tej TOZD. Kljub temu
pa z veliko mero lastne volje in pri-
zadevnosti dosežejo, da gostje
odhajajo iz Statenberga zado-
voljni. To dokazuje tudi podatek,
da je med njimi več takšnih, ki pre-
življajo svoje letne počitnice v tem
gradu že več let, pa se kljub temu še
vedno radi vračajo v to okolje.
Ob nedavnem razgovoru z di-
rektorjem TOZD Statenberg, Fran-
cem Jermanom in delavko Eriko
Frangež sem uspel zvedeti, da so bi-
li s preteklo turistično sezono za-
dovoljni, saj je razen gostov iz Slo-
venije obiskalo ta grad v obliki eno-
dnevnega ali večdnevnega leto-
vanja, še veliko gostov iz Srbije,
predvsem iz Vojvodine pa tudi iz
drugih republik. Med najštevilnej-
šimi tujimi gosti pa so bili Avstrijci
in Italijani.
Glavni krivec, da ni večjih tu-
rističnih uspehov Statenberga, s
tem pa tudi celotnega dela dravinj-
ske doline je neurejena cestna po-
vezava in notranjost gradu, pred-
vsem sanitarije, kuhinja in še ne-
kateri prostori. Za ureditev tega pa
bo potrebna širša družbena pomoč.
Tekst in foto: V. H.
Idilični grad Štatenberg z okoljem v turizmu neizkoriščen
objekt.
Mestna konferenca
SZDL Ptuj
Pred kratkim se je sestalo
predsedstvo mestne kon-
ference SZDL Ptuj pod
vodstvom predsednika Albina
Pišeka, ki je skupaj s
predsedniki terenskih orga-
nizacij SZDL razpravljal o
osnutku programa dela mest-
re konference SZDL, upo-
števajoč načela delovanja o
organiziranosti zveze vseh
delovnih ljudi in občanov.
Pred to organizacijo, kakor
tudi na terenskih organi-
2acijah SZDL so pomembne
naloge. Mestna konferenca bo
pri svojem delu upoštevala
programske usmeritve dela
občinke konference SZDL> i
V razpravi so člani predsedstva
govorili o pomembni vlogi
itužbene samozaščite v org ani-
Zacij ah SZEL. Naloge s tega
področja so vključili v delovni
program. Govorili so še o
premajhni vključitvi mladine v
terenske organizacije SZDL. V
programu je navedeno, da se naj
organizirajo mladinski aktivi po
terenih SZDL, saj nekateri tereni
že imajo organizirano mladino, ki
tudi sodeluje pri raznih akcijah.
V nadaljnji razpravi so podprli
stališča predsedstva občinske
konference SZDL in predsedstva
zveze sindikatov v zvezi z razpravo
in podpisovanjem samoupravnih
sporazumov v organizacijah zdru-
ženega dela. V najkrajšem času
bodo sklicali izvršne odbore
terenskih organizacij SZDL, kjer
bodo razpravljali o samoupravnih
sporazumih, prav tako vodo
sklicali zbore delovnih ljudi in
občanov, kjer bo razprava o
d)datnih sredstvih za skupne
potrebe v naši občini. .
Govorili so še o sklicu zborov
občanov, ki jih je sklical
predsednik skupščine krajevne
skupnosti Ptuj, kjer bodo
razpravljali o redizaciji programa
dela v preteklem letu in o osnutku
programa dela za leto 1976.
ap
V nedeljo v Juršincih
Uredništvo Kmečkega glasu,
skupno z obratom za kooperacijo
KK Ptuj in v sodelovanju s
krajevnimi dejavniki ter turistič-
nim društvom Gomila pripravlja v
nedeljo, 15. februaga 1976 v
Juršincih ustni časopis KMEČKI
GLAS. V okviru pestrega
programa bo nastopil tudi
humorist „prleški Franček" (Vi-
čai), šolska mladina pripravlja
kulturni program, razdeljenih pa
bo tudi več nagrad. Juršinčani
vabijo k sodelovanju predstavnike
vseh krajevnih skupnosti z
območij Slovenskih goric, zlasti še
iz sosednjih občin Tomaž pri
Ormožu in Bučkovci.
F. Holc
V Času, ko se vsi občani in delavci temeljnih in drugih
organizacij združenega dela ter najodgovornejši gospo-
darstveniki v občini z vso prizadevnostjo trudijo za čim
uspešnejši razvoj svojega kraja, ko iščejo in ugotavljajo vse
mogoče načine za hitrejše razreševanje najnujnejših nalog, se
na skupnem sestanku teh ljudi pojavi nek „parafiskus'„
napihnjen z moralnopolitičnimi „reperkusijami'\ ki skuša
minirati vsa prizadevanja zbranih. Največja parodija te
kozerije je v tem, da ta isti „parafiskus" sedi na
direktorskem stolčku kot neučakan uživalec dobrin
družbenega standarda svojega kraja, za kar pa organizacija
združenega dela, ki jo žal vodi, bore malo prispeva.
Za vse prisotne na tem sestanku (blizu 100 udeležencev)
pomeni zbiranje sredstev za razrešitev in modernizacijo cest,
gradnjo vodovodnega omrežja v Slovenskih goricah in
Hlozah, ter naprav za čiščenje odpadnih voda, za ^adnjo
prepotrebnega gasilskega doma, otroških vrtcev in vrsto
drugih pomembnih objektov razreševanje najnujnejših
potreb družbenega standarda, nikakor pa ne nekakšno
nepravilno finančno obremenitev gospodarstva s kasnejšimi
rezultati, kot je to poskušal na tem zboru prikazati nek
neučakan modrijan z visoko zvenečimi tujkami. Ob razpravi
takih vodilnih ljudi se človek občan in delavev v združenem
delu nehote vpraša, kaj lahko pričakujemo v skupnih
pizadevanjih za napredek nekega kraja, od delovnega
kolektiva, ki ga vodi tak subjekt?
Drugi logičen zaključek pa bi bil, ali so taki ljudje
primerni za opravljanje tako odgovornih delovnih mest in če
njihov nastop na tako odgovornih zborih ne zasluži ^aje
vseh občanov in razumljivo družbenopolitičnih organizacij
občine. Ce upoštevamo dejstvo, da nek kolektiv prihaja pred
družbo z vedno večjimi zahtevki za krediti, nima pa
nobenega posluha, do skupnih prizadevanj te družbe, potem
je povsem razumljivo, da bo ta ista družba imela pri takih in
podobnih zahtevah mnogo manj čuta kot sicer.
Za konec naše parodije zapišimo zanimivo ugotovitev:
delavci te organizacije združenega dela in člani njenih
samoupravnih organov čutijo potrebo, da se morajo vključiti
v solidarnostno razreševanje skupnih potreb svojega kraja.
To so večkrat izrazili posamezniki na raznih uradnih in
neuradnih mestih, vendar zaradi svojih vodilnih
„reperkusorjev" ostajajo zaprti do vseh solidarnih družbenih
akcij, od potresa na Kozjanskem, preko obveznic federacije,
spominskega doma v Kumrovcu do vseh prizadevanj za
razvoj svoje občine, mesta, kraja. . .
Kdo nosi moralno politično (odgovornost) sramoto za
tako početje precej močne delovne organizacije, mar njeni
delavci?	laf
Kolektivno nezgodno
zavarovanje
v tovarni glinice in
aluminija „Boris Kidrič" v
Kidričevem že vsa leta
posvečajo skrb delovnemu
človeku, za varno in uspešno
delo, povezano s tem pa tudi
skrb o nezgodnem zavaro-
vanju. O tem problemu je na
svoji redni seji razppravljal
delavski svet tovarne ^inice in
aluminija ter sklenil, da TGA
sklene z najugodnejšim po-
nudnikom (z eno zavaro-
valnico ali kombinirano z
dvema) kolektivno nezgodno
zavarovanje vseh članov ko-
lektiva TGA za naslednjih pet
let, pod naslednjimi pogoji:
mesečna premija 22.— din po
zaposlenem od 1. 10. 1975
dalje zavarovalna doba 5 let;
zavarovalni riziki: nezgodna
snirt 28.500.- din, trajna
invalidnost 57.000.- din,
naravna smrt 11.500.- din.
Zavarovalno premijo bodo
nakazovali mesečno iz sred-
stev sklada skupne porabe na
podlagi stanja zaposlenih. Vse
prijave škod in urgenc izplačil
bo vidila ustrezna služba v
delovni skupnosti skupnih
služb. Vsekakor je tako
zavarovanje pomembno in
koristno za vse dekvce,
zaposlene v OZD TGA
Kidričevo, kije sicer podobna
zavarovanja imela že doslej,
vendar so se sedaj odločili za
bolj ugodne pogoje, zavedajoč
se dejstva, da je pomoč
potrebna resnično v kritičnih
trenutkih, ki si jih sicer nihče
ne želi, vendar je treba biti
pripravljen.
F. MESKO
Vestne in
marljive
v mnogih delovnih organizacijah
se iztekajo mandati dosedanjim
samoupravnim organom, kar po-
meni, da bo treba pripraviti nove
kandidate za bodoče organe samo-
upravljanja. Tako mislijo tudi v de-
lovni organizaciji TGA Kidričevo.
O tem je bilo že mnogo povedanega
na minulih letnih konferencah OOS
v TOZD, kjer so bili dani koristni
predlogi in sklepi, ki jih je treba se-
daj uresničiti.
V OZD TGA ,,Boris Kidrič" so
prav v teh dneh stekle priprave. Se-
stajajo se sindikalne skupine in pri-
pravljajo predloge kandidatov, ki
bi naj prišli v poštev za nove organe
samoupravljanja. Zbrati bo treba
predvsem take, ki bodo v naslednji
mandatni dobi pokazali voljo do
dela in reševanje problemov. Prav
gotovo bodo predlagali tiste, ki so
vestni in marljivi delavci. To pa ne
pomeni le vestnih in marljivih na
delovnih mestih, temveč tudi pri
upravljanju in gospodarjenju.
F. M.
Ob novi magistralni cesti
Ptuj-Macelj, ki pelje skozi
osrednji del Haloz gradi GP
Stavbar iz Maribora motel, ki bo
imel sto postelj, v restavracijskih
prostorih pa kar 360 sedežev.
Investitorje Petrol Ljubljana.
Motel bodo predvidoma odprli
že sredi letošnjega leta. To bo tudi
prvi večji turistični objekt v tem
delu Haloz. V njem bo zaposlenih
blizu 70 ljudi. Naj še povemo, da
bo v motelu tudi nekaj pokritih
garaž.
Kako gradbeni delavci hitijo z
delom dokazuje to, da smo jih
našU pri delu tudi v soboto, ki je
sicer običajno prosta. Še vreme
jim ta dan ni bilo najbolj
naklonjeno, saj je malce rosilo,
vendar jih to ni preveč oviralo pri
cfelu. Prepričani smo lahko, da
bodo Haložani že sredi letošnjega
leta gostili pod obronki vinordnih
gričev tudi prve turiste.
Foto in tekst:
F. H.
Motel v gradnji, Tudi po svoji posebni arhitekturi bo za
marsikoga privlačen . . .
Boljši pogoji dela
Odkar se je ptujska konfekcijska
industrija Labod, TOZD Delta
Ptuj pred dobrim letom preselila v
nove proizvodne prostore ob
Rogozniški cesti z zadovoljstvom
ugotavljajo, da se je proizvodnja
oziroma delovna storilnost pove-
čala kar za dobrih 30 odstotkov v
primerjavi s tistim, kar so sicer
prizadevne proizvajalke dosegle v
starih nefunkcionalnih prostorih v
središču Ptuja.
Sedaj je v tem delovnem
kolektivu zaposlenih že 410 ljudi,
od tega kar 95 odstotkov žensk, ki
prihajajo na delo, delno iz samega
Ptuja, mnqge pa tudi iz Haloz in
Slovenskih goric. Tudi direktor je
ženska Dragica Novak, tako je
tudi prav, saj je znano, da ženska
žensko zna najbolj razumeti zlasti
v primerih, ko imajo ženske
oziroma matere skrbi z otroki.
Ne gre prezreti, da je bila
gradnja to ar ne, v kateri je kar
3550 kv. metrov skrpne površine,
še dokaj poceni. Prta letom in pol
je gradnja veljala samo 1,5
milijona dinarjev.
Foto in besedilo:
F. H.
Novi poslovni prostori Delte. V njih dosegajo za 30 odstotkov
večjo storilnost.
O SKUPNI PORABI
v vsakoletnem dogovarjanju o
skupni porabi se pojavljajo samo-
upravne interesne skupnosti s svo-
jimi predlogi programov in potreb-
nih sredstev za njihovo izvajanje.
Kjer so delavci v združenem delu
aktivno vključeni v dejavnosti po-
sameznih interesnih skupnosti ali
osebno prizadeti, tam mnogo bolj
zavzeto in odgovorno presojajo
načrte posameznih interesnih de-
javnosti in se zavzemajo za zdru-
ževanje ustreznih sredstev za ures-
ničitev programov. Večinoma pa so
te razprave žal zgolj proračunske,
kot pa vsebinske, kakršne bi mo-
rale biti. Vse premalo je povratnih
informacij o odmevnosti posamez-
nih interesnih dejavnosti. §e po-
sebej velja to za kulturno in ra-
ziskovalno dejavnost, vse premalo
je tudi informacij o porabi zdru-
ženih sredstev. Ob tem bi lahko
trdili, da so strokovne službe po-
sameznih interesnih skupnosti in
informativna sredstva naredili do-
volj, vsekakor pa veliko, vsak po-
samezni uporabnik pa bi se moral
bolj zanimati in določeno gradivo
vsaj skrbno prebrati.	N. B.
Vzgojno poslaništvo
„Delavska univerza mora razširiti
svoje vzgojno izobraževalno
poslanstvo," tako je izzvenela 22.
redna seja komiteja občinske kon-
ference ZKS Ptuj, ki seje sestala v
sredo, 4. februarja 1976, skupaj s
člani političnega aktiva občine
Ptuj, člani ustrezne komisue. Go-
vorila je o idejno-političnem uspo-
$abyanju članov ZK in družbeno-
političnem pomenu Delavske uni-
verze Ptuj.
V	uvodu je spregovoril Dušan
Parazajda, predsednik komisije za
družbeno-politične odnose in idej-
no-politične probleme pri komi-
teju. Povedal je, da so ptujski ko-
munisti na vseh področjih svojega
dela dosegli veliko, še posebej to
velja za področje idejno-politič-
nega usposabljanja v konkretnih
sredinah. Opozoril pa je na potre-
bo, da komite skupaj z ostalimi
družbeno-političnimi organizaci-
jami posveti potrebno pozornost
nadaljnjemu razvoju delavske uni-
verze.
V	razpravi je bilo slišati, da se je
delavska univerza Ptuj premalo
vključila v sistem izobraževanja
neposrednih proizvajalcev, neza-
dovoljstvo pa je tudi izobraževanje
delegatov. Klubi samoupravljalcev,
ki jih ustanavljajo pri sindikatih
naj bi z delavsko univerzo našli
skupen jezik na področju izobra-
ževanja neposrednih proižvajalcev.
Svojo nalogo na področju izo-
braževanja pa bo moral izpeljati
tudi koordinacijski odbor za druž-
beno izobraževanje pri OK SZDL
Ptuj.
Delavska univerza Ptuj se pri
opravljanju svojega poslanstva vsa-
kodnevno srečuje s tremi problemi:
s problemom kadra, financ in pro-
stora. Nujno bi jo bilo treba ka-
drovsko okrepiti. Denar ne bi smel
biti problem, so poudarili razprav-
Ijalci. Glede prostora pa bo potreb-
no najti ustrezno rešitev v najkraj-
šem času. Veliko bi pridobili na po-
dročju izobraževanja s strnjeno
obliko izobraževanja. V delovnih
sredinah je potrebno pregledati
uporabo sredstev za izobraževanje.
Ni skrivnost, da se ta sredstva po-
nekod uporabljajo v druge namene
mimo izobraževanja.
Se veliko je povedanega. Na-
kazano smer bodočega delovanja
delavske univerze Ptuj bomo ne-
dvomno zasledili v sklepih, ki jih
bo pripravila komisija komiteja in
ki bodo zahtevali široko družbeno
akcijo v smeri spreminjanja te-
meljev dela delavske univerze Ptuj
za zadovoljevanje zahtev družbeno
ekonomskega in političrtega izo-
braževanja.
M. Gajzer
Častni člani radioMiiiaPtii
Na redni letni skupščini radio kluba Ptuj je bil razglašen za
častnega člana Cvedco Panter (levo), rezervni major in načelnik
oddelka za ljudsko obrambo SO Ptuj.
Več bomo poročali v naslednji številki.
2. stran	TEDNIK - četrtek, 12. februarja 1976

Pri gradnji vodovoda žene in gospodinje niso zaostajale.
FRIHOVA
Za vodovodom
še cesta
čeprav skromna vasica Prihova
vključuje le okoli 200 prebivalcev
se uvršča med najuspešnejše po de-
javnosti, ne samo v občini Slov. Bi-
strica, temveč širše. Vas Prihova
spada v krajevno skupnost Oplot-
nica in se razsprostira na obronkih
Pohorja.
Prebivalci te vasi so bili med
prvimi, ki so se zavedali pomemb-
nosti samoprispevka za hitrejši raz-
voj svojega kraja in prostovoljnega
dela. Že več kot 10 let so se vaščani
Prihove in sosedne vasi Straža sre-
čevali s problemom oskrbe z pitno
vodo. Zato je bila tudi njihova prva
akcija usmerjena v gradnjo vo-
dovodnega omrežja. Leta 1974 so
na zboru občanov sprejeli enotni
sklep o samoprispevku za vodovod,
O položaju žensk
Svet za družbenoekonomski in f)olitični položaj žensk pri občinski
konferenci SZDL Slovenska Bistrica, je na minuli seji že razpravljal o
programu praznovanja dneva žensk v tej občini. Člani odbora so bili
enotni v tem, da bi letošnje praznovanje dneva žena posvetili kmečki
proizvajalki. V ta namen bodo do 15. februarja pripravili v vseh
krajevnih organizacijah SZDL razpravo o položaju kmečke žene. V
mesecu marcu pa bodo na osnovi razprave v bazi, pripravili srečanje
delegatk, na katerem bo tekla beseda o položaju žene v bistriški občini.
V februarju in marcu bodo po krajevnih skupnostih predvajali
tudi filme s tematiko o vlogi in položaju žene v naši družbi. Za sam
osmi marec pa bodo v Slovenski Bistrici pripravili razstavo žensk —
slikark in srečanje starejših žensk — aktivistk Osvobodilne fronte.
Poleg tega bodo v vseh krajevnih skupnostih pripravili praznovanje 8.
marca — Dneva žena. Organizacijo praznovanja bodo prevzele vse
TOZD in družbenopolitične organizacije v posamezni krajevni
skupnosti, mladina, krajevne organizacije ZZB NOV, kulturno
umetiuška društva in šole.
__GF
Strojne skupnosti
Zasebni kmetijski proizvajalci v slovenjebistriški občini so že
spoznali koristnost ustanavljanja strojnih skupnosti. Prve so ustanovili
v vaseh: Klopce, Črešnjevec, Farovec, Zg. Brežnica, Trnovec in Zg.
Prebukovje. Ustanavljanje kmetijskih strojnih skupnosti so zlasti
uvideli kmetje, ki so že pristopili k preusmeritvi svojih kmetij. Pri
ustanavljanju strojnih skupnosti gre v glavnem za nabavo večjih,
dražjih, specialnih strojev — velikih zmogljivosti, katerih nabava se
posameznikom ne izplača, ker se ne bi amortizirali.
Poleg zametkov prvih strojnih skupnosti kmetje v slovenjebistriški
občini že snujejo nove za pridelovanje koruze v Poljčanah in v Spodnji
— Novi vasi. V šestih vaseh pa bodo pričele delovati kmetijske strojne
skupnosti za pridelovanje silaže, saj je tudi v občini Slovenska Bistrica
vse več tistih kmetov, ki so že pristopili h gradnji silosov za siliranje
krme.
GF
POLJČANE:
Kolektivu OZD EMI, ki proizvaja predvsem svetilna telesa, je v letu
1975 uspelo za 30 odstotkov povečati celotni dohodek glede na leto poprej.
Predvsem so povečali izvoz, ki zavzema že 16 odstotkov celotne pro-
izvodnje.
VH
Že nad sto brodarjev
v četrtek, 5. februarja
1976, so se zbrali na svoji
redni letni skupščini člani
brodarskega društva RANČA
Ptuj. Člani upravnega in
nadzornega odbora so poroča-
li o delu društva, ki danes
šteje že nad sto rednih članov.
V razpravi so dobro ocenili
svoje minulo delo, vendar o
tem niso zgubljali nepotreb-
nih besed, temveč so razpravo
usmeijali na obetavne načrte
v bodočnosti. Brodarsko
društvo si želi še bolj vključiti
v razvijajočo se turistično
dejavnost v Ptuju, zlasti z
razvojem TGC in nekaterimi
novimi plovnimi možnostmi
po Dravi.
Pred nedavnim so uspeli
vzpostaviti tesnejše stike z
investitorji nove HC Srednja
Drava 11.. ki bo močno
Spremenila, ne le okolico
gradbišča, temveč tudi ves
vodni režim in možnosti
čolnarjenja. Brodarji so skle-
nili, da se bodo skupno z
občinskimi organi in njiho-
vimi predstavniki zavzemali za
to, da se zgradi nadomestno
prist^ališče ob Dravi, ker
bodo sedanjega zaradi obrež-
nih del izgubili.
Zavedajo se, da bo na
bodočem jezeru treba vzpo-
staviti in tudi vzdrževati red
in disciplino. Potrebno bo
tudi tesno sodelovanje z ribiči
in lovci. Že v letošnji
turistični sezoni se bodo
brodarji povezali z novim
turistično gostinskim centrom
v Ptuju, da bo stalno na voljo
domačim in tujim gostom
motorni čoln, s tem ^pa
možnost prijetne vožnje po
Dravi do Markovec.
Ptujski brodarji so prepri-
čani, da se bodo njihova
prizadevanja kmalu obresto-
vala ob velikih možnostih, ki
jih bosta nudila TGC in
najveqe umetno akumulacij-
sko jezero v Sloveniji.
mš
ki so ga takoj po izglasovanju pri-
čeli graditi.
V sodelovanju z delavci komu-
nalnega podjetja Slov. Bistrica so
izdelali projekt vodovoda. Sedaj je
skupno povezano na omrežje 12 va-
si z okoli 170 hišami. Celotno
omrežje je bilo zgrajeno do ja-
nuarja 1975 ko so ga odprli v okvi-
ru občinskega praznika.
Omrežje vodovoda je dolgo nad
45 km in ima tri rezervoarje po 60
kubičnih metrov prostornine.
Skupna vrednostopravljeni hdel
znaša 3.190.000 dinarjev. Od tega
so 1.350.000 dinarjev zbrali vaščani
s samoprispevkom, del sredstev so
prispevale delovne organizacije bi-
striške občine, medtem ko so va-
ščani opravili s prostovoljnim de-
lom v vrednosti okoli 1.170.000 di-
narjev.
Z dograditvijo vodovoda pa kra-
jani niso omagali. Sklenili so, da
bodo v naslednjem obdobju zgra-
dili še cestno povezavo med vasmi
Prihova in Straža. V ta namen so s
samoprispevkom že zbrali okoli
500.000 dinarjev in z njimi že ure-
dili del te ceste. V naslednjih dneh
pa načrtujejo zgotovitev te cestne
povezave.
Za svojo aktivnost pri urejanju
komunalnih objektov svojega kra-
ja, je vaški odbor Prihova, ob le-
tošnjem občinskem prazniku prejel
posebno priznanje občine Slov.
Bistrica.
Tekst in foto: V. Horvat
Počasi se
daleč pride
Zadnjič sem pisala o mladih v
Trnovski vasi, danes pa bi nasploh
spregovorila nekaj o naših ljudeh:
starih in mladih. To se pravi o
mojih sovaščanih, katerih položaj
je vse prej kot zavidljiv. Sicer polo-
žajev je več vrst, toda morda je le
lega Trmovske vasi Se kar v redu.
Vse drugo, kar razumemo in lahko
označimo s položajem pa ni ravno
blesteče.
Nahajajo se ti moji ljudje; na nji-
vah, v tovarnah, v Nemčiji. Vse-
povsod so raztreseni njihovi žulji,
volja, da nekaj dosežejo. In vendar
premnogokrat ostane samo pri
lepih mislih. 30-letno okostje kino-
dvorane, v mislih grajena avtobus-
na garaža, samopostrežna trgo-
vina, knjižnica in še je stvari, ki
zgovorno pričajo o tem, da naši
ljudje le niso brez idej.
Letos bo gasilsko društvo Biš
praznovalo 100-letnico. Morda bo
ta častitljiva obletnica zmigala naše
ljudi, da uresničijo svoje stare in
nove ideje. Pa jaz jim zaupam, saj
pravijo, da se počasi daleč pride
tudi po makadamu.
Silva Čeh
Podružbijanje
SLO
Podružbijanje splošne ljud-
ske obrambe v bistvu pomeni,
da delovni ljudje in občani v
krajevnih skupnostih in v
organizacijah druženega dela
sami, na samoupravni način
urejajo vse zadeve, ki se
nanaš^o na splošno ljudsko
obrambo, kar pomeni, da tudi
materialne stro^ce za SLO
zbirajo samoupravno in se več
ne napajajo iz proračuna.
Samoupravne organe, odbo-
re za SLO v krajevnih
skupnostih in v delovnih
organizacijah imamo že dobro
usposobljene, s^ delujejo že
več let, dočim je voja^o plat
doslej vodil in urejal občinski
štab teritorialne obrambe. Z
letošnjim letom pa začenjamo
z decentralizacijo tudi na tem
podro^u. Zato je pred
občinskim štabom in pred
vsemi družbenopolitičnimi or-
ganižacijami v občini in v
krajevnih skupnostih zelo
odgovoma naloga, da formira-
mo štabe teritorialne obrambe
tudi v vseh krajevnih skupno-
stih. Nujnost obstoja in
delovanja takih štabov je
pokazala tudi vaja , Pohorje —
75". izbrati in usposobiti bo
treba politično in strokovno
ustrezne ljudi, ki bodo vodili
štabe v krajevnih skupnostih.
Skladno s tem bo potrebno
pripraviti tudi vojne načrte za
vsako krajevno skupnost,
vanje vgraditi specifičnosti
vsake KD in jih z operativno
evidenco sproti dopolnjevati.
Vojni načrt praktično ne
more biti nikoli dograjen, saj
ga je treba stalno ažurirati,
dopolnjevati in prilagajati
novim okolnostim. Povezano
s tem je potrebno tudi stalno
strokovno izpopolnjevanje in
idejnopolitično usposabljanje
vseh pripadnikov teritorialnih
enot, zlasti pa še starešinskega
kadra.
Spričo vseh teh nalog je
pred delavci v občinskem
štabu teritorialne obrambe
ogromno dela, ki ga bodo
zmogli le ob vsestranski
materialni in družbenopolitič-
ni pomoči vseh dejavnikov v
občini. O tem je na zadnji seji
razpravljal tudi občinski
politični aktiv, izrekel prizna-
nje delavcem v občinskem
štabu TO in jim obljubil
pomoč pri reševanju kadrov-
skih, materialnih in prostor-
skih problemov.
F. Fideršek
Enota teritorialne obrambe na pohodu
Teritorialke, na mestu - odmor!
Foto: S. Kosi
Na Velikonedeljskem pokopa-
lišču je bil 10. januarja 1976 po-
kopan v mnogo prerani grob in v
najlepši življenjski dobi — star ko-
maj 45 let, Ivan Kandrič iz Trgo-
višča. Da bi ustvaril svoj življenjski
cilj — preskrbeti otroke in kot za-
stopnik Zavarovalnice Maribor —
pomagati bližnjemu v nesreči, si
s pomočjo zdravnikov skušal o/
draviti bolezen srca, za katero je
bolehal od leta 1951, a iskajoč tc
pomoč je za vedno omahnil na pra-
gu zdravstvenega doma. Pokojni
Ivan je bil vzor vaščana in dober
prijatelj, zavedni in požrtvovalni
gasilec ter vzoren delavec Zava-
rovalnice. Ob slovesu so mu s čast-
no stražo izkazali spoštovanje do-
mači gasilci in njegovi delovni to-
variši. Na domu mu je spregovoril
v slovo vaščan Trgovišča Ivan Hor-
vat, ob odprtem grobu pa sta se po
slovila od njega zastopnika Zavaro-
valnice Maribor GD Trgovišče.
Ne samo družina, ki je z njim iz-
gubila dobrega moža, očeta in red-
nika, tudi vsa vas, krajevna skup-
nost, gasilsko društvo in Zavaro-
valnica Maribor bodo še dolgo ču-
tili to težko izgubo. Njegove delov-
ne navade in sposobnosti nam bodo
ostale v trajnem spominu in bodo v
veliko pomoč vsem nekdanjim so-
delavcem pri nadaljnjem uspešnem
izvrševanju zadanih nalog.
Srečanje invalidov
Sobotnega srečaiya invalidov v Ptuju se je poleg ptujskih invalidov,
udeležilo še večje število invalidov iz^ Ormoža, Ljutomera in iz
Ijubljane—Bežigrada. Čeprav je bilo srečanje prvenstveno športnega
značaja pa niso pustili ob strani problemov, s katerimi se invalid srečuje
vsakodnevno. Spregovorili so o problematiki zaposlovanja, stanovanjski
problematiki, o podpori, ki jo dobe nekateri njihovi dani, vendar še
zdaleč ne zadostuje za dostojno življenje.
Iz njihovih besed je izzvenel optimizem v reševanju teh problemov,
saj se krepko zavedajo, da brez lastne aktivnosti, seveda ob pomoči širše
dužbene skupnosti ne bi ničesar dosedi. Dobrodošla je bila tudi
izmenjava izkušenj pri delu posameznih društev, ki so šele na začetku
poti, saj delujejo komai leto dni. Prizadevajo si, da bi svoje vrste okrepili
s tem, da bi vključili v članstvo vse iiivalide.
Kot nam^ je povedal Ivan Peršak, predsednik društva invalidov
liutomer, pričakujejo trajno sistemsko rešitev svojega problema, z novim
zakonom o rehabilitaciji, usposabljanju in zaposlovanju invalidov, ki bi
naj bil sprejet že v mesecu februarju. Le-ta predvideva v delovni
organizaciji na vsakih 100 delovnih mest, tri delovna mesta za invalide.
Ce pa delovne organizacije teh ne bodo imele, bodo morale prispevati
določena sredstva v sklad, iz katerega se bodo financirala delovna mesta
za invalide. Rešitev problematike invalidnih oseb pa Ivan Peršak vidi tudi
v samoupravni interesni skupnosti.
Razšli so se v prepričanju, da bodo ob ponovnem srečanju, že lahko
spregovorili o določenih uspehih svojega dela.
MG
GRAJENA:
Na podružnični šoli, ki deluje kot popolna osnovna šola, so se skrbno
pripravili na SAMOUPRAVNI DAN, ki ga bodo izvedli jutri, 13. fe-
bruarja. To bo drugi samoupravni dan na osnovni šoli v ptujski občini,
prvega je lani izvedla OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem.
mš...
JURŠINCI:
Društvo za vzajemno pomoč živine šteje že nad tisoč članov, ki so last-
niki okrog 2.760 glav goveje živine. Društvo vodi 45-članski odbor. Živino-
rejci so ustanovili društvo z namenom, da bi tako sami ceneje zavarovali
živino, ker so bile pri zavarovalnici premije za kmetovalca previsoke.
mš...
PTUJ:
Pri krajevni skupnosti že precej let uspešno deluje servis za nego bol-
nika na domu. Zaposluje 8 negovalk, od katerih vsaka neguje poprečno 3
do 4 bolnike ali starostno onemogle. Delo servisa je nujno in za družbo naj-
cenejše. Na območju KS Ptuj živi namreč nad 400 občanov, starih čez 75
let, domska ali bolnišnična nega pa bi bila neprimerno dražja od nege na
domu.
NP
KIDRIČEVO:
Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti so med drugim sklenili ustano-
viti odbore za družbeno samozaščito po naseljih, ki bi šteli od 3 do 5 čla-
nov, dočim bi naj odbor za družbeno samozaščito v okviru krajevne skup-
nosti štel do 15 članov. Sedaj DPO izbirajo kandidate za te odbore.
Svet krajevne skupnosti je razpravljal tudi o izvajanju odloka o po-
grebnih svečanostih. Ocenil je stanje na območju KS in sklenil, da bodo go-
vornike in zastavonoše na pogrebih ustrezno nagradili.
FM
MAJSPERK:
Osnovna šola v Majšperku ima še podružnični šoli na Ptujski gori, k
jo obiskuje 85 učencev in v Narapljah, kjer je trenutno 49 učencev, dočim
jih je v centralni Soli 482. Vsa učna mesta imajo zasedena, saj zaposlujejo
30 pedagoških delavcev, ki pa nimajo urejenih stanovanjskih razmer, zato
se morajo nekateri voziti iz Ptuja, Kidričevega in Lovrenca na Drav. polju.
F.
KUNGOTA:
Osnovna organizacija ZSMS je imela pred dnevi redni občni zbor.
Predvsem velja omeniti program dela, ki so ga na zboru sprejeli in v njem
zapisali, da bodo skrbeli za starejše občane, uredili okolje kulturnega do-
ma, sodelovali v programu proslave dneva žena, sprejema mladih v orga-
nizacijo in podobno.
FM
IVANJKOVCI:
S 1. februarjem 1976 so krajani začeli plačevati krajevni samoprispe-
vek, ki so ga na referendumu lani izglasovali za dobo petih let. S sredstvi iz
samoprispevka žehjo med drugim sofinancirati dograditev dvorane v
Ivanjkovcih in zadružnega doma v Zerovincih. Večino zbranega denarja pa
bodo porabili za modernizacijo cest četrtega reda, za vzdrževanje cest in
mostov ter za ureditev in vzdrževanje pokopališča.
F.
CIRKULANE:
V	svojem programu za letošnje leto si je krajevna skupnost zapisala
predvsem ureditev javne razsvetljave v samih Cirkulanah. Poleg tega bodo
redno vzdrževali krajevne ceste in sofinancirali gradnjo transformatorja v
naselju Gradišča.
F.
2ETALE:
V	osnovni šoli imajo še vedno triizmenski pouk. Podmladkarji RK se
pritožujejo, da zaradi tega težko opravljajo svoje naloge, ki so si jih
zapisali v program dela. Sporočajo, da skrbijo za čisto okolje šole in vpli-
vajo na to, da se vsi učenci navajajo na red in čistočo. Pogrešajo predvsem
zdravstvenih predavanj, ki bi jim lahko dala koristne napotke za življenje.
mš...
2. stran
TEDNIK - četrtek, 12. februarja 1976
LNC NA DRAVSKEM POLJU
^ 90 LET DELA
pronp
D^o GASILSKEGA DRUŠTVA
Da se oddolžimo spomina tistih
naših prednikov, ki so pred 90 leti
ustanovili naše gasilsko društvo in
da podatke o delovanju tega druš-
tva posredujemo širši javnosti,
predvsem pa mlajši generaciji, da
bi tako znala ceniti delo naših pred-
nikov in sedanjih delavcev v druš-
tvu, posredujemo podatke povzete
iz kronike gasilskega društva Lov-
renc na Dravskem polju.
Leta 1883 je v Lovrencu pogore-
lo 32 hiš z gospodarskimi poslopji,
precej živine raznega inventarja in
raznih poljskih pridelkov. Ognjeni
zublji pa tudi niso prizanesli 80-let-
ni Predikaka Katarini in 6-letni
Frančiški Damijan, ki sta tragično
preminuli na požarišču. Ker so bili
požari na našem območju vse gos-
tejši so začeli lovrenški možje raz-
mišljati, kako se postaviti sovraž-
niku ognju v bran. Na pobudo ko-
vaškega mojstra Vuka Štefana iz
Lovrenca je bilo leta 1886 ustanov-
ljeno naše gasilsko društvo. Usta-
novni člani so bili: Štefan Vuk, An-
ton Lenart, Janez Finžgar, Franc
Urbas, Jožef Frank, Anton Predi-
kaka, in Jakob Strmšek.
Postavili so si leseni gasilski
dom, nabavili ročno brizgalko na
dveh kolesih, v katero so morali vo-
do donašati z vedri. S tako primi-
tivnim orodjem je društvo delovalo
do leta 1904. Napredna člana druš-
tva Martin Fošnarič, tesarski moj-
ster in Jakob Tumpej, čevljarski
mojster, oba iz Lovrenca, sta
uvidela, da s tako primitivnim oro-
djem se ni moč uspešno zoperstav-
Ijati ognju, sta začela z reorganiza-
cijo in obnovo društva in že v letu
1904 jima je uspelo, da si je društvo
seziddo novi gasilski dom z lesenim
stolpom. Nabavili so novo ročno
brizgalno na štirih kolesih za konj-
sko vprego, potrebne cevi in dvaj-
set delovnih oblek s čeladami in
dvajset svečanih uniform. S tem
orodjem je društvo uspešno delo-
valo do leta 1941. Okupator je
društvu dodelil motorno brizgalno
s pripadajočo opremo.
Leta 1946 je bilo leto pomladitve
v gasilskih vrstah v našem društvu.
Vsa moška in ženska mladina se je
vključila v gasilske vrste pod vod-
stvom Franca Dolenca in Dominika
Ivančiča. Na raznih tečajih se je
mladi kader začel usposabljati in si
pridobivati znanje v gasilski tehni-
ki.
Članstvo je začelo razmišljati o
novi gradnji gasilskega doma
odločitev je padla in v letu 1949 se
je začelo z gradnjo novega gasilske-
ga doma v sklopu zadružnega do-
ma in ga leta 1951 svečano predali
svojemu namenu. Svečani del
otvoritve je opravil republiški gasil-
ski inšpektor tov. Rozman. Ta dom
je bil v svobodi prvi sezidan v ta-
kratnem ptujskem okraju. Člani
društva so izvršili preko 3.000 ur
prosto vol j njega dela pri gradnji no-
vega doma. Finančnih sredstev pri-
dobljenih na razjiih prireditvah je
je društvo vložilo v novi dom
450.000.- starih dinarjev. DOZ
Ljubljana nam je prispeval
200.000.- starih dinarjev. Posame-
zni člani so prejeli ob otvoritvi do-
ma priznanje za njihovo požrtvo-
valnost pri gradnji doma, med nji-
mi tudi že upokojeni Ludvik Strel,
ki mu gre največ zaslug pri gradnji
novega doma. Da je društvo res
imelo pomladek nam dokazuje, da
je 10. avg. 1952 leta nastopilo na
okrajnem gasilskem zletu v Ptuju
16 članov z vajo z lestvami in 12
članic z vajo z rutami. Isti so nasto-
pali 17. avg. 1952 še na gasilskem
festivalu v Ljubljani. Članstvo si je
želelo društveni prapor in ga tudi
svečano 9. avg. 1953 razvilo, kot
novega v takratnem ptujskem okra-
ju.
(nadaljevanje prihodnjič)
Lovrenc danes, levo zgradba z gasilskim domom.	Foto: Kosi
pouCane
Najmlajši planinec
Tradicija planinstva ima v
Poljčanah pod Bočem že bogato
zaledje, predvsem zato, ker sta
Poljčane in Boč resno povezana
v razvoju in načinu življenja. Se
posebno velja to za področje
planinstva, saj je Boč vseskozi
privabljal planince iz vse
Slovenije pa tudi iz drugih
republik, s svojo bogato in
redko favno in floro. Zato ni
čudno, da so v Poljčanah že od
mladih nog rash planinci, ki so
svoj „krst" doživljali prav na
Boču, da bi pozneje osvajali še
višje slovenske planinske vrhove
in vrhove naših republik, pa tudi
v Avstriji in dmgje.
Mnogi Poljčančani imajo
članske izkaznice Planinske
zveze Slovenije že od časa, ko so
bili še pionirji. Med njimi je
danes prav gotovo najmlajši član
Tomaž Onič, ki je postal
planinec samo nekaj dni po
rojstvu. To pa ni nič nenavad-
nega, če povemo, da je Tomaž
sin Dragice in Frančka Oniča, ki
sta že več kot 20 let med
najaktivnejšimi slovenskimi pla-
ninci. Za to obliko rekreacije in
ljubezni do planinstva sta
navdušila in pozneje tudi
izšolala nad 250 mladih iz
Poljčan in okolice.
Tomaž Onič se je rodil 24.
jaunija 1975 in ima za seboj že
svoj prvi podvig. V naročju
staršev je »osvojil" vrh Boča in
tako opravil svoj planinski krst.
V svojo planinsko knjižico reg.
št. 148828 pa je vtisnil svoj prvi
žig in vzpon. Skupno s svojimi
starši Tomaž že danes načrtuje
obisk nekaterih ,,lažjih" planin-
skih izletniških točk v Sloveniji.
Foto in besedilo; V. Horvat
mlajši planinec
Nove naloge mladih članov
Rdečega križa
Pred dnevi je bila pri občinskem
odboru Rdečega križa v Ptuju seja
mentorjev mladih članov in mla-
dine Rdečega križa iz osnovnih,
srednjih in poklicnih šol. Sejo so
sklicali z namenom, da bi se dogo-
vorili o nalogah mladih članov
Rdečega križa ptujske občine v le-
tošnjem letu.
Že uvodoma lahko ugotovimo,
da je dejavnost mladih članov Rde-
čega križa dokaj uspešna. V pro-
gramih dela, ki so jih sprejeli za le-
tošnje leto, bodo namenili posebno
pozornost naslednjim nalogam:
osebni higieni in higieni okolja,
spolni vzgoji, negi bolnika, prvi po-
moči s poudarkom na prepreče-
vanju nesreč, zdravemu zobovju,
varstvu ostarelih občanov, boju
proti alkoholizmu in sodelovanju v
stalnih ter občasnih akcijah, še po-
sebej ob tednu Rdečega križa. Za
šolarje ptujske občine bo v tem letu
tudi vrsta predavanj. Na njih bodo
učenci dobili osnovno znanje s po-
dročja spolne vzgoje in o boleznih
šolarja. Organizirani bodo tudi tri-
je tečaji o negi bolnika. Takšno ak-
tivnost bodo razvijali tudi na sred-
njih in poklicnih šolah.
Mladi se bodo bolj kot doslej ak-
tivneje vključili v sosedsko pomoč.
Lep primer takšne aktivnosti bele-
žijo v osnovni šoli Gorišnica, kjer
imajo že tri leta organizirano so-
sedsko pomoč. Zlasti skrbe za bol-
ne in socialno ogrožene občane ter
za tiste, ki so stari več kot 70 let.
Podmladkarji Rdečega križa poma-
gajo tem ljudem z drobnimi deli in
jim pomagajo v drugih težavah, ki
spremljajo starostnike. Učenci
obiskujejo starčke na svojem ob-
močju najmanj dvakrat tedensko,
po potrebi pa tudi večkrat. Po-
dobno aktivnost razvijajo tudi v
krajevni skupnosti Cirkulane, kjer
skrbe podmladkarji Rdečega križa
za 34 starejših vaščanov.
Na Rodnem vrhu je še veliko ta-
kih otrok, ki so podhranjeni, zato
Rdeči križ na šoli vodi skrb o nji-
hovem zdravju. Dobili pa so tudi
obutev in obleko iz drugih krajev.
To jim je bilo v veliko pomoč, ker
je v tem delu Haloz še veliko otrok,
ki so revno oblečeni. Te težave
spremljajo tudi šolske otroke še v
nekaterih drugih krajih Haloz in
Slovenskih goric. Skratka,
podmladkarji Rdečega križa so po-
sebej aktivni na tistih področjih, ki
tako ali drugače pestijo ljudi v nji-
hovem okolju. Prav problematiki,
ki je prisotna, posveča Rdeči križ
največjo skrb.
Mladina Rdečega križa na ptuj-
skih srednjih in poklicnih šolah je
posebej delavna na področju krvo-
dajalstva. Iz srednješolskega centra
Ptuj daruje letno kri 40 do 50 krvo-
dajalcev. To je nedvomno po-
hvalno, saj se tako nenehno pomla-
jujejo vrste krvodajalcev. F. Golob
Lackovi
strelci
znova
rezveselili
Na VI. prvenstvu Jugosla-
vije so Lackovi strelci znova
slavili. V kategoriji zračna
standard pištola so si skupaj s
kranjdtimi strelci delili 8. do
deveto mesto. Letošnji nastop
na državnem prvenstvu je bil
kvalitetnejši od lanskega, saj
so svoj rezultat izboljšži kar
za 100 krogov. V ekipi
strelskega društva Jože Lacko
so nastopili Slavko Ivanovič
(369 krogov), Ljubomir Do-
mazetovič (369 krogov),
Franc Tominšek (360 krogov)
in Radaljevič (349 krogov)
kar znese skupaj 1447 krogov.
Slavko Ivanovič in Ljubomir
Domazetovič sta se odlično
odrezala tudi kot posa-
meznika, saj sta si delila 16.
do 18. mesto v konkurenci
120 tekmovalcev.
Uspeh, dosežen na držav-
nem prvenstvu je tem večji,
saj so za Lackovimi strelci
zaostali številni strelci, ki so
na republiškem prvenstvu v
Grosupljem segali po najvišjih
odličjih.
S. Ivanovič
MOTO KROS
Slavje
v Orehovi vasi
Domače AMD je bilo prireditelj
letošnje zaključne prireditve za
proglasitev najboljših v motoci-
klističnih športih. V soboto se je v
društvenih prostorih v Orehovi
vasi zbrala elita jugoslovanskega
moto športa in to: v speedwaju,
cestnohitrostnih in v motokrosu.
Proglašeni so bili drž vaii prvaki
ekipno in posamezno in tako je
tudi AMD Ptuj tokrat prvič
prejelo za ekipno uvrstitev in to: v
kategoriji 250 ccm bronasta me-
dalja za tretje mesto; v kategoriji
125 ccm srebrna medalja za drugo
mesto. Prav tako je Peter
ŠEGULA prejel bronasto medaljo
za uvrstitev na tretje mesto v
internacionalnem razredu ter Jože
LACKO srebrno medaljo za
uvrstitev na dn^o mesto v
nacionalnem razredu, s tem pa se
je uvrstil v višji razred in bo letos
nastopal skupno s Šegulom v
internacionalnem razredu.
Za dosežene uspehe vsem
ffistitamo.
Strelci družine
Lacko
osmi v državi
Na VI. šampionatu SFRJ so
nastopili tudi strelci družine
Lacko in v ekipni uvrstitvi zasedli
odlično osmo mesto, skupno s
strelci iz Kranja kjer so v panogi z
zračno štandard pištolo dosegli
1447 krogov. S tem so ptujsfa
strelci presegli normo za državno
prvenstvo ob enem pa izboljšali
ekipni rezultat od lanskega leta za
vec kot 100 krogov. Ekipa je
nastopila v sestavu Ivanovič 369
krofov, Domazetovič 369, To-
ninsek 360 in Radaljevič 349
krogov.
V uvrstiKi med posamezniki sta
se Ivanovič in Domazetič uvrstila
na 16 do 18 mesto med 120
tekmovalci.
Tako je nedvomno nastop
ptujskih strelcev v Grosupljem
ponovno potrdil kvaliteten razvoj
ptujskega strelstva.
anc
Za praznik nova šola
v Vitomarcih v Slovenskih goricah so v nedeljo, 8.
februarja odprli novo šolo in vrtec ter s tem slovesno proslaviU
slovenski kulturni praznik. Na novo šolo in vrtec za 20 otrok so
čakali vsa leta po vojni.
Že pred deseto uro se je zbralo
več sto občanov, pionirjev in
gostov pred staro šolsko zgradbo
in nato skupno krenilo proti novi
šoli, kjer je bilo za težko pri-
čakovano slovesnost že vse pri- -
pravljeno. Predsednik sveta krajev-
ne skupnosti je najprej zaželel
dobrodošlico vsem prisotnim, na-
to pa je začela slovesnost pred-
sednica zbora izvajalcev izobraže-
valne skupnosti Ptuj in članica
njenega izvršnega odbora Sonja
Skorjančeva, ki je povedala, da
moramo mladim, ki bodo ostali v
teh krajih, omogočiti, da bodo
lahko zagotovili sebi in ostarelim
večjo ekonomsko moč kot jo
dosega danes povprečno go-
spodinjstvo in s tem boljše življe-
nje. Najosnovnejše zagotovilo na
tej poti pa je znanje, ki si ga
človek nabira in ga v svoji praksi
uporabi za življenjske odločitve. Z
vso gotovostjo smsmemo priča-
kovati, da bodo novi šolski pro-
stori dali Vitomirčanom ne samo
znanja in boljših pogojev dela,
temveč tudi možnosti kulturnega
življenja, bo poleg dejavnikov
krajevne skupnosti omogočala
vsem naseljem v Vitomarcih hitrej-
ši razvoj.
Za tem je ravnateljica osnovne
šole Ana Vršičeva povdarila, daje
8. februar 1976 za KS Vitomarce
velik dan, ker je 112 let stara
šolska zgradba popolnoma do-
trajala. Zaradi slabili delovnih
pogojev se je poletu 1945 zvrstilo
na šoli kar 57 učiteljev. Danes ima
šola 108 učencev v petih oddel-
kih, učenci šestega, sedmega in
osmega razreda pa obiskujejo
osnovne šole: Tone Žnidarič Ptuj,
v Juršincih in Cerkvenjaku.
Vinko Jurančič, po katerem je
nova šola poimenovana, je bil
zaveden kmet in je padel kot
talec. Na nedeljski slovesnosti je
njegov vnuk Igor prebral pismo, s
katerim se je Viiiko poslovil od
žene in otrok. Jurančičev sin pa se
je zahvalil krajevni skupnosti in
zaželel učiteljem in učencem pri
delu in učenju mnogo uspehov.
V kulturnem programu, ki je
sledil, so se predstavili še cicibani,
pionirji in mladinci ter domači
tamburaški orkester.
Pioniiji iz Trnovske vasi so
svojim vrstnikom podarili spomin-
sko sliko, ob koncu pa je pionir iz
petega razreda IVEK . CUCEK
prerezal otvoritveno vrvico ter s
tem pozval goste in domačine, da
si o^edajo novo šolo in vrtec, za
katero je ptujska izobraževalna
skupnost in skupnost otroškega
varstva skupaj s kreditom prispe-
vala prek štiri milijone dinarjev. V
šoli pa so v nedeljo odprli tudi
razstavo, ki prikazuje razvoj Vi-
tomarc in pomembne može tega
območj a.
M. Šneberger
Nova šola Vinka Jurančiča v Vitomarcih
29. FEBRUARJA 1976 V PTUJU
Kurentovanje in karneval
čas je že, da začnemo misliti na pustne šeme, da začnemo pripravljati
razne obleke in maske za karneval, za ves veseli pustni čas. Veliko dela
imajo tam, kjer so doma tradicionalne pustne šeme: koranti, ruše, orači,
piceki in še in še, da vso to bogato ljudsko folkloro pripravijo v skupine, za
nastop na kurentovanju.
Ptuj s svojo širšo okolico je domovina kurentov, postal je mesto tra-
dicionalnega kurentovanja in karnevala. Za vse to so tudi letos priprave v
polnem teku. Vse organizacijske niti vodita folklorno in turistično društvo,
s tem, da za etnografski del skrbi folklorno, za karnevalski del pa turistično
društvo.
TA VELIKA PRIREDITEV BO V NEDELJO, 29. FEBRUARJA
1976.
Pripravljalni odbor vabi vse skupine in posameznike, da sodelujejo v
karnevalskem delu, ki bo popoldne. Najboljše skupine bodo nagradili.
Svoje sodelovanje v karnevalu je že prijavilo več temeljnih organizacij
združenega dela.
Pripravljalni odbor vabi k sodelovanju še nove skupine in posamezni-
ke, saj je to velika turistična prireditev Ptuja, ki daleč presega, po po-
membnosti in atraktivnosti, meje našega območja. Prijave sprejema tu-
ristično društvo Ptuj, po telefonu 77-569 ali osebno v pisarni. Trg svobode
4.
Naše geslo bo: ,,Na tradicionalnem ptujskem kurentovanju, ki bo le-
tos že šestnajstič, naj bo čimveč korantov in drugih etnografskih skupin,
naj bo karnevalski del kar najbolj izviren!"	ap
Foto: S. Kerbler
berite
TEDNIK
Namiznoteniško prvenstvo
v Ptuju
v nedeljo, 8. februarja 1976 so ljubitelji namiznega tenisa v Ptuju
uživali v borbah svojih prijateljev, otrok ali staršev na zelenih mizah.
Namiznoteniški klub Ptuj je namreč organiziral člansko prvenstvo
občine Ptuj za leto 1976 v treh kategorijah: ženske, moški in moški nad
35 let starosti, tako smo gledali borbe od najmlajših pionirčkov do
veteranov, ki jih bela žogica šc vedno privlači. V telovadni dvorani
,,Mladika" se je zbralo v vseh treh kategorijah okrog 60 tekmovalcev.
Vkategoriji moških nad 35 let sta se v finalu pomerila brata Maurič:
Franc je zasedel 1. mesto, Frvin pa je bil drugi. Tretje mesto je zasedel
Branko Kampuš.
V ženski konkurenci je bila prva že lanskoletna prvakinja pionirka
Sanja Džankič, druga jc bila Urška Majnik, tretja pa Snežana Udovič, kar
je majhno presenečenje.
V najmočnejši - članski konkurenci sta lanskoletni prvi in tlrugi
zamenjaU mesti: prvi je bil tokrat Srečko Slaček, drugi pa Ivo Sklizovič.
tetji je bil ponovno Stanko Toplak.
P^ouvrščeni v vseh treh konkurencah so prejeli pokale, drugo in
tretje uvrščeni pa knjižne nagrade, darilo sindikalne organizacije
Kmetijskega kombinata Ptuj.	M. J.
Prstec zmagal
na Madžarskem
Minuli teden je bilo v
Budinpešti mednarodno dvo-
ransko atletsko prvenstvo^ ki so se
ga udeležili poleg domačinov in
Jugoslovanov še tekmovalci iz
Belgije, Avstrije, Romunije, Če-
škoslovaške in Sovjetske zveze.
Velik uspeh je dosegel Miki
Prstec, ki je v teku na 200 m s
časom 22,4 osvojil prvo mesto. V
teku na 400 m pa je bil tretji.
Milan Žohar je v teku na 400 m
osvojil osmo^mesto. Ljubo čuček
pa deseto. Žohar in 6iček sta
tekmovala tudi v teku na 200 m,
kjer je bil prvi deseti, drugi pa na
trinajstem mestu.
Vsekakor je prvi mednarodni
start ptujskih atletov uspel.
Naslednjo nedeljo pa bodo
nekateri nastopili na slovenskem
prvenstvu v dvoranah v Celju.
OP
tednik — četrtek, 12. februarja 1976
5. stran
Za vse nazorsko različno
misleče je včasih težko napisati
besedo o živih. Včasih še težje o
mrtvili. Vendar nam vtisne smrt v
besede pečat večje resnobnosti,
vcqcga razumevanja drugo-
mislečih, bolj vidimo njihove
vrline, kakor ideološke razlike, ki
nas med seboj ločujejo. Te besede
jc potrebno tudi napisati ob
pisatelju in ptujskem rojaku,
duhovniku. Metodu Turnšku, kije
nekaj tednov pred 67. rojstnim
dnevom, po dolgi bolezni zatisnil
oči v celovški bolnišnici. Čeprav
ga kot umetnika ne moremo šteti
nied vrhove slovenske literature,
tudi sam se ni semkaj prišteval, si
zaslužijo njegova dela zaradi
domačnosti, predanosti sloven-
skemu jeziku, zlasti skrbi za
primorskega in koroškega zamej-
skega Slovenca ter gojitve ljubezni
do domovine in odpora proti
slcherneinu potujčevanju in na-
cističnemu nasilju, naše priznanje
in hvaležnost.
Pisatelj seje rodil 21. februaija
1909 v Budini pri Ptuju. Stopil je
v cisterjanski samostan v Stični in
končal v Ljubljani bogoslovje. Že
pred vojno je bil urednik in je
zbiral narodopisno gradivo. Po
vojni je poučeval na tržaški
gimnaziji slovenščino, nato je
postal župnik na Rcbrci na
Koroškem. S članki, dramami,
povestmi in romani je sodeloval v
goriški in celovški Mohoijevi
družbi, zamejskih revijah idr. Pisal
je drame, kot so Popotni križ
(1936), Država med gorami
(1948), Kralj samo in naš prvi vek
(1959), O. sv. Cirilu in Metodu,
Zvezdi našega neba (1966), Krst
karantanskih knezov (1966).
Zlasti moramo omeniti roman In
hrumela jc Drava (1955), kjer
opisuje okupacijo Ptuja in vzdušje,
ki je vladalo med zavednimi
ptujskimi Slovenci. Za narodopisje
)a je pomembno obsežno delo
'od vernim krovom I IV
(1943-1946), kjer je pred
Kuretovim Prazničnim letom
Slovencev zbral vrsto slovenskih
običajev. Ob delovanju na
Trža-škem moramo omeniti tudi
narodopisni album Slovenije
(1947) ter soavtorstvo v narodo-
pisnem zborniku Ob Jadranu
(1947), delo Rod za mejo (1954),
delo Od morja do Triglava 1-lV
(1952-1954), roman Na Višarjah
zvoni (1969). Največji opus
njegovega dela je poleg raznih
teoloških del - njegova je tudi
prva priredba Rimskega misala -
namenjen Koroški, kot so povesti
Božja planina (1965), zgodovinski
roman Stoji na Rebri grad (1965),
zgodovinska povest Črni Hanej
(1972), povest iz nacistične dobe
Med koroškimi brati (1973),
novele Naš rod v krčih 1. (1975^
Pisatelj, ki je začel pripravljati
tudi zgodovinsko povest o Ptujski
gori, je 26. januarja 1976, za
vedno odložil svoje pero in z njim
smo vsi, zlasti koroški Slovenci, za
katere pravice se je posebno
ognjevito boril, izgubili iskrenega
brata in rojaka.
J. E. D.
DELEGATSKA ŠOLA
V SLOVENSKI BISTRICI
čeprav je delegatski sistem v na-
šem samoupravnem delovanju že
zaživel, v slovenjebistriški občini še
vedno ugotavljajo, da ne živi tako,
kot bi moral. V občini menijo, da
je eden od poglavitnih razlogov za
to, nedvomno prešibka usposoblje-
nost delegatov. Doslej pripravljeni
in izvedeni seminarji — namenjeni
delegatom, so skušali le v grobem
izpolniti vrzeli. Kot o začetni obliki
usposabljanja delegatov, lahko re-
čemo o teh oblikah usposabljanja
le pohvalno. Ker naloge delegatov
postajajo vedno bolj zahtevnejše in
odgovornejše, pa sedanji čas že ter-
ja popolnejšo obliko usposabljanja
članov delegacij.
Tega se močno zavedajo tudi pri
bistriški delavski univerzi, kjer vi-
dijo tako, kot v nekaterih drugih
občinah rešitev v delegatski šoli. Te
problematike se je z vso odgovor-
nostjo že lotil tudi koordinacijski
odbor tamkajšnje občinske konfe-
rence SZDL za informiranje in
usposabljanje delegatov, ki daje
vso podporo osnutku programa de-
legatske šole, ki jo pripravlja de-
lavska univerza Slovenska Bistrica.
Ta je v program posebej vnesla pre-
davanja o temeljih družbene uredit-
ve, temeljih družbenoekonomskega
sistema, o splošni in skupni porabi,
družbeni samozaščiti, gospodar-
stvu in gospodarjenju v občini, te-
meljnih vprašanjih o organizi-
ranosti in delu v samoupravnih
interesnih skupnostih temeljih de-
legatskega sistema s poudarkom na
povezavo TOZD — KS in SISKS. V
delegatski šoli naj bi tudi obrav-
navali način delovanja delegacije,
samoupravno sporazumevanje in
družbeno dogovarjanje ter organi-
ziranost družbenopolitičnih orga-
nizacij in njihovo vlogo v delegat-
skem sistemu.
Delegatsko šolo, ki naj bi po se-
danjem predlogu trajala 31 ur, že-
lijo izvesti v slovenjebistriški občini
v strnjeni obliki. Trajala naj bi od
ponedeljka do vključno petka. Šola
bi naj tekla skozi vse leto. V občini
Slovenska Bistrica menijo, da bi s
pravilnim razporejanjem delegatov
v šolo lahko dosegli, da bi vsal
oddelek šole prijavila sleherna
OZD po enega delegata. Da bi dele-
gatska šola lahko pričela z delom,
bo nujno najprej urediti njeno fi-
nanciranje, ki naj bi bilo iz na-
slednjih virov: proračun občinske
skupščine, SIS, iz sredstev kluba
samoupravljavcev in organizacije i
združenega dela. V slovenjebi-
striški občini so prepričani, da bo-
do delovni ljudje in občani po-
kazali vso razumevanje za delegat-
sko šolo in jo v razpravi, ki bo tra-
jala do 20. februarja, tudi v celoti
podprli, da bo lahko kmalu pričela
z delom.
Franci Golob
Žohar
se je znova
predstavil
Boris Žohar, delavec v trgov-
skem podjetju ,,Izbira" Ptuj, seje
svojim sodelavcem v delovni orga-
nizaciji in širši javnosti znova pred-
stavil z novimi slikarskimi deli.
V petek, 6. februarja 1976 so v
prostorih trgovskega podjetja ,,Iz-
bira" Ptuj z majhno slovesnostjo
odprli njegovo že drugo razstavo v
tem kolektivu, ki pospešuje tudi
kulturno dejavnost svojih delavcev.
NP
Plesalka
iz Sudana
Občinska konferenca klubov
OZN Ptuj pripravlja brezplačni te-
čaj esperanta, ki se bo pričel že ta
mesec. Gostitelj tečaja bo klub
mladih Ptuj. Tečajniki se bodo sre-
čevali enkrat tedensko. Prijave za
tečaj zbira občinska konferenca
klubov OZN OK ZSMS Ptuj.
Za jutri, 13. februarja, ob 15. uri
pa OK Klubov OZN Ptuj pripravlja
zanimivo predavanje o Sudanu,
popestreno s filmi in diapozitivi.
Veliko zanimanje pa bo prav go-
tovo vzbudil še nastop plesalke iz
Sudana. Zato pričakujejo veliko
udeležbo!
MG
ZA ZDRUŽEN KOLEKTIV RADIA
IN TEDNIKA PTUJ TO PRAV
GOTOVO NE BO DRŽALO!
— Sprašujete, kako je z inovacijsko dejavnostjo v naši tovarni? Od-
lično! Naše edino in najpomembnejše odkritje je bilo, da bi morali bolje
delati....
(Delavdca enotnost, 7.2. 1976.)
F.B.
Vojna in zločini
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
_(105)_J
Tako bi se vrnili domov še bolj zdecimirani in
morda v celoti preudarnejši. Bilo bi manj
nacističnih ostankov, ki se še verjetno tu in tam
skrivajo in maščevalno brusijo meče, ne da bi se
zavedali, da bi o maščevanju govorili opravičeno
le vsi drugi. Vsi pa upamo in želimo, da se
pregovor, da v tretje gre rado, ne bi nikdar iz-
polnil, da so si dobro zapomnili zgodovinsko
lekcijo in da bomo združeni v človečanstvu
skupno premagovali življenjske težave...
Gledal sem in se čudil. Priznati moram, da mi
je bilo vse prijetna sprememba. Ko sem doma
pripovedoval o dogodku in vtisih, so domači po-
jasnili, da je že za Veliko noč bila velika parada
da je bilo kar lepo videti, kako so stasiti in
elegantni časniki v velikem številu korakali na
^elu povorke. Sedaj sicer ni bil cerkven praznik.
pa so najbrže slavili kako slavje Musolinijevega
kova...
V trgu je bilo precej gostiln. Eno v ulici ob
potoku so imenovali mali parlament. Tam so se
sestajali trški veljaki in modrovali. Povabili so
medse tudi mene kot novega tržana. Cela dolina,
posebno pa tisti trg sta znana zaradi svoje pre-
šerne šegavosti. Tam smo se mnogokaj pomenili
in razdrli marsikatero resno pa tudi šaljivo.
Pogovarjali smo se sproščeno, skoraj tako kakor
da okupacije sploh ne bi bilo. Lastnik je bil ugle-
den tržan in je imel tudi ugledno sorodstvo
izobraženih ljudi...
Le malo kasneje so Italijani že pokazali zobe
in so brez posebnega procesa, ne da bi bilo po-
prej o tem kaj slišati, ustrelili več ljudi. Kar tri iz
našega malega parlamenta. Med njimi mojega
najboljšega prijatelja, pa še gostilničarja in
njegovega sina. Brez zlih slutenj smo neko jutro
ob zori zaslišali regljanje strojnic in kmalu pred-
poldne se je razširila strašna vest. Italijani so
skupinsko postrelili toliko in toliko ljudi, med
njimi tega in tega. Nad vse žalostna vest nas je
zelo presenetila, pretresla in vznemirila. Posebno
še zato, ker je prišlo tako nenadoma in popolno-
ma brez vidnih razlogov. O tej eksekuciji so se
širile kasneje različne in čudne govorice, ki ver-
jetno še danes niso povsem pojasnjene...
Nekega dne navsezgodaj so zagrmeli topovi.
Italijani so srdito obstreljevali majhno romarsko
cerkvico, ki zapuščena sameva na grebenu Male
gore. Ko smo se spraševali, zakaj je bilo to po-
trebno, je obvladalo pojasnilo, da okupator pač
išče nevidnega sovražnika in obstreljuje njegove
fantome. Na to pa pošljejo zmagoslavno poroči-
lo svojemu vrhovnemu poveljstvu, da so vodili
težke borbe tam in tam. Včasih so streljali z vsem
mogočim orožjem cele noči, da se je tresla krška
zemlja. Tako so skušali opravičiti lagodno bi-
vanje v romantični dolini in opravičilo podprli z
vagoni po nepotrebnem pokurjene municije. To-
da tresla se je le gora, rodila pa nedolžna miška.
Tako je bilo nekaj časa.
Kmalu pa je začelo v Ljubljanski provinci vre-
ti, politični dogodki so se čedalje bolj zaostrova-
li. Na obzorju so se pokazali prvi znaki resnejše-
ga odpora...
Navadno pišejo spomine politični veljaki, to-
da to je le navada, ne pa tudi absolutna pravica.
To so spomini majhnega človeka, napisani sicer
v prvi osebi, vendar brez namena riniti v
ospredje. Drugače take vsebine ni mogoče pra-
vilno nanizati direktnemu navajanju — nomina
sunt odiosa. Sestavek je opis osebnega do-
življanja in je zato prepleten z leposlovnimi
podobami, da bi bil sočnejši.
Nadaljevanje bo sledilo eventualno kdaj
kasneje.
JANEZEK
Foto: Stojan Kerbler
Razstavna dejavnost pokrajinskega
muzeja Ptuj v letu 1975
Med dejavnosti Pokrajinskega
muzeja v Ptuju sodi tudi prirejanje
razstav. Pred začetkom nove
sezone, se ozrimo na bogato lan-
sko.
V razstavnem paviljonu Dušana
Kvedra smo najprej pripravili
razstavo ,,Delavci Podravke-delov-
nim ljudem občine Ptuj", ki je
prikazala uspešno amatersko likov-
no ustvarjalnost (22. 1. — 7. 2.).
Sledila je razstava posvečena šest-
deset letnici rojstva narodnega
heroja Dušana Kvedra-Tomaža, ki
sta jo pripravila Studijska in ljud-
ska knjižnica v Ptuju ter Pokrajin-
ski muzej. Prikazala je življenje in
delo znanega revolucionarja ter
zbirko izvenevropskih glasbil, ki jih
je Dušan Kveder podaril ptujskemu
muzeju. (12. 4. —20.4.)
Vsako leto pripravi likovni
krožek gimnazije Dušana Kvedra
razstavo najbolj uspelih del. Lani
so se jim pridružili še vojaki, člani
likovnega krožka garnizije Dušana
Kvedra iz Ptuja. Razstavljena dela
so izražala željo po upodabljanju,
ki je pri posameznikih dosegla že
lepe uspehe. (5. 5. — 15. 5.)
Med potujočimi razstvami
Muzeja ljudske revolucije
Slovenije iz Ljubljane, je bila
razstava ,,Kultura v NOB". Kot
pove že naslov, je razstava prikaza-
la kulturno dejavnost med narod-
no-osvobodilno vojno, tako likov-
no, glasbeno, gledališko in
literarno. (19. 5.-28. 5.)
Akademski slikar Miha Maleš
je razstavil izbor svojih olj in
grafik. Razstava je prikazala
ustvarjalno pot enega največjih
slovenskih slikarjev starejše
generacije. (2. 6. — 11. 6.) S
posebno razstavo so se nam
predstavili tudi likovni umetniki iz
Maribora z izborom najbolj uspelih
del preteklega leta. (16. 6. — 26. 6.)
Časopis Komunist je ob svoji
petdeset letnici priredil razstavo, ki
je potovala po Sloveniji in prikazo-
vala nastanek in razvoj glasila ZK
Jugoslavije. (28. 7. — 9. 8.) Z
izborom novejših olj, akvarelov in
grafik se nam je v preteklem letu
predstavil mariborski umetnik
Marjan Remec (18. 8. — 28. 8.)
Zelopoučnaje bila razstava Zavoda
za spomeniško varstvo iz Maribora
,,Ptuj-spomeniško varstveno
ovrednotenje mesta in njegovih
ambientov". (1.9. — 10. 9.)
Tradicionalna prireditev na
Borlu je slikarska kolonija
Poetovio, v okviru katere je vsako
leto v Ptuju razstava. Slikarji so,
na njim svojstven način, upodobili
dele slikovitih Haloz iz Ptujskega
polja(15.9.-28.9.)
Za občane najbolj zanimiva, kar
je dokazal izredno visok obisk, je
bila razstava ,,Zvok in slika od
včeraj do danes" iz zbirke Tinčka
Ivanuše. Tehnični predmeti od
gramofonov, telefonov,
radioaparatov itd. so bili raz-
stavljeni kronološko, tako da so
nudili pogled na razvojno pot te
veje tehnike. (27. 9. — 11. 10.)
Zadnja prireditev s katero smo
zaključili razstavno dejavnost in
proslave ob trideset letnici
osvoboditve, je bila razstava
,,Zaključni boji in osvoboditev
Slovenije", ki jo je pripravil Muzej
ljudske revolucije iz Ljubljane. (22.
10.-31.10.)
Ob koncu naj dodamo še nekaj
številk v ilustracijo. Organiziranih
je bilo dvanajst razstav, ki si jih je
ogledalo 22.583 obiskovalcev. Tudi
v tem letu so v programu razstave,
ki jih bomo lahko realizirali le, če
bodo imeli odgovorni dejavniki
dovolj razumevanja za to našo
dejavnost, ki se odvija tudi v smislu
kultur noi zobr aže valne dej avno sti.
Majda Čeh
Večer s koroškimi
samorastniki
V spomin na velikega moža
slovenske kulture, na velikega
besednega umetnika doktoga
FRANCETA PREŠERNA, je pri-
pravil občinski svet Zveze kultur-
no prosvetnih organizacij v Ptuju
akademijo, ki je bila v petek
zvečer v ptujskem gledališču.
„Večer s koroškimi samo-
rastniki" je bil prijetno doživetje
za Ptujčane, začel pa ga je
književnik, profesor BRANKO
RUDOLF iz Maribora. V uvodnih
besedah je govoril o Prešernu,
njegovi poeziji in družbeni kulturi
nasploh, ki je predpogoj za kakrš-
ni koli napredek.
Iz Raven na Koroškem je v
drugem delu slovesnosti nastopil
moški pevski zbor ,,ŠENTA-
NELSKl FANTJE" pod vodstvom
dirigenta Mitje Sipka. Za zbor je
značilno, da ima v svojem progra-
mu predvsem pesmi, ki niso nikjer
zapisane, ampak so se ohranile iz
roda v rod med koroškim živ-
Ijem. Koroški kmetje, ki sestav-
ljajo zbor te pesmi z ustnim
izročilom prenašajo na mlade in
jih tako ohranjajo v izvirni obliki.
Ta zbor, ki je zrasel iz ljudstva
deluje kot PrežUiovi samorastniki,
ravno tako tudi prosvetno društvo
,:PREŽIHOV VORANC", kate-
rega član je Mitja Sipek - igralec
samorastnik, ki nam je doživeto in
zelo skrbno upodobil Prežihovega
„SVETNEČEGA GASPERJA".
V programu je nastopila tudi
članica mladinskega kulturno
umetniškega društva ptujske gim-
nazije Valerija Vlašičeva z recita-
cijo Prešernove „ZDRAVLJ1CE".
Tudi iz ostalih krajev ptujske
občine nam pišejo, da so slovenski
kulturni praznik letos proslavljali s
številnimi manjšimi proslavami in
prireditvami.
France Prešeren - umetnik, ki
ga je rodila slovenska mati, si je
vse svoje kratko življenje priza-
deval, da bi imel njegov narod
lepšo in jasnejšo prihodnost. Umrl
pa je ves utrujen in bolan 8.
februaija 1849 leta v Kranju, kjer
je tudi njegov grob.
Žal moram ob koncu zapisati še
podatek, da je bilo na petkovi
proslavi samo nekaj čez petdeset
občanov, gledališče jih lahko
sprejme prek 220, in da smo
pogrešali predvsem tiste, ki sta jim
kultura in izobraževanje osnovna
naloga, pa tudi predstavnikov
našega družbeno političnega živ-
ljenja skorajda nismo opazili.
M. SNEBERGER
Foto: Kosi
Šentanelski fantje
Protest mladine
V torek popoldne je bilo na
Titovem trgu v Ptuju protestno
zborovanje, ki se ga je udeležilo
nad 1000 mladili pa tudi več 100
starejših občanov. Zbranim je
spregovorila Truda Burjan, pred-
sednica klubov OZN, kije orisala
zločinsko dejavnost neofašističnih
sil v svetu in odločno obsodila
gnusni zločin, katerega žrtev je bil
naš konzul Edvin Zdovc.
Mladina gimnazije Dušana Kvedra
jc pripravila nekaj recitacij, Lidija
Korpar, pa je prebrala protestno
pismo.
2. stran
TEDNIK - četrtek, 12. februarja 1976
tednik - četrtek, 12. februarja 1976
7. stran

v oonavijanju
Ob osmem marcu
8. marec je datum, ki pripada
zgodovini razrednega boja, zato ne
ijnemo zmanjševati njegovega po-
mena na način, ko proslavljanje
pade na raven malomeščanske
manifestacije ali celo razvred-
notenja ženske kot osebnosti.
Zamisel o mednarodnem dnevu
žensk je vznikla v mednarodnem
socialističnem gibanju v prvem
desetletju tega stoletja v pogojih
zaostrovanja razrednega boja v
svetovnem merilu. Ta dan naj bi
postal spodbuda za vse inten-
zivnejše vključevanje žensk v na-
predno delavsko gibanje, za
osveščanje delavskega razreda in
ženskih množic, daje osvoboditev
ženske usodno povezana s so-
cialno in ekonomsko osvobo-
ditvijo delavskega razreda. Zato
pripada 8. marcu v zgodovini
naprednega delavskega gibanja po-
membna vloga o krepitvi akcijske
in borbene enotnosti delavskega
razreda. V duhu tega revolucio-
narnega izročila se je odvijalo
praznovanje tega praznika tudi pri
nas pred vojno, v toku narodno-
osvobodilnega boja, ko so si
ženske Jugoslavije s svojo aktivno
vlogo priborile politično enako-
pravnost, pa tudi v graditvi nove
socialistične družbe, ki je posta-
vila temelje za odpravo vseh oblik
diskriminacije ženske.
Tudi danes, kljub temu, da so
ženske dosege politično enako-
pravnost in da so vidni premiki v
izboljšanju družbenega položaja
ženske, ta praznik nima samo
zgodovinskega pomena, temveč je
njegova vsebina še vedno živa in
aktualna.
Ta dan se bomo vsak v svojem
življenjskem in delovnem okolju
vprašali, zakaj zaostajamo pri
uveljavljanju družbenega položaja
žensice? Ta dan je tudi prUožnost,
da opozorimo na probleme in
vprašanja, ki so pred našo družbo,
ter da predlagamo tudi poti in
sredstva za njihovo reševanje, da
spodbudimo aktivnost skozi vse
leto, ker ie tako ne bomo ostali
pri frazah m geshh.
8. marec je pa tudi dan
mednarodne solidarnosti, boja za
uveljavitev novega ekonomskega
m socialnega sistema v svetu pa
tudi dan, ko pokažemo na rezul-
tate in izkušnje našega boja, ki so
niyboljši prispevek v zakladnico
revolucionarnih pndobitev medna-
rodnega delavskega gibanja in
človeS^ega napredka sploh.
8. marec naj bo kot praznik lep,
naj bodo tudi šopki m prireditve s
kulturnim sporedom, naj bo pri-
sotna večja pozornost ženski, toda
nikjer ne smejo ženske dovoliti, da
se ta dan spremeni v svoje
nasprotje, v malomeščanske in
potrošniške manifestacije, ki jem-
ljejo dostojanstvo ženski, oziroma
človeku sploh.
S lika: Spomnimo se tudi tistih, ki težko žive v samoti in revščini
Foto: S. Kerbler
Petzlatih
v Ptuju in ena v Ormožu
v soboto je bilo na matičnem uradu v Ptuju pesebno
svečano, saj so svečano razglasili, kar pet parov za
zlato-poročenca.
Martin in Marija Petdc iz Bratislavcev 58, Martin je roj. 1899,
Marija pa 1902, oba sta kmetovalca.	Foto: Langeifaolc
Jože in Ana Šegula, kmetovalca iz Rotmana 55, oba sta rojena
1902 leta.	Foto: Langerholc
«
Posnetke ostalih treh zlatih parov bomo objavili v prihodnji
številki.
Na matičnem uradu v Ormožu pa so svečano razglasili za
zlat oporočen ca Ano in Franca Kosija iz Ključarovec pri
Ormožu.	Foto: J. Rakuša
V soboto je bil v dvorani TGA Kidričevo maturantski ples
dijakov gimnazije Kvedra" Ptuj.	Foto: Langerholc
Delavna mladina
Osnovna organizacija ZSMS na osnovni šoli Tinje v
slovenjebistri^d občini, je ena izmed najaktivnejših v občini.
Organizacija združige učence osmega razreda in druge šolaije,
ki so izpolnili 14. let. Da bi bili v prihodnje še uspešnejši, se
bodo povezali z aktivom mladih v kraju. V svoj program, ki ga
že uresničujejo, pa so posebej zapisaU naloge za delo v krožkih,
objavljanje prispevkov v šolskem glasilu ter sodelovanje na
športnih tekmovanjih, ki bodo na Tinju in v občini Slovendca
Bistrica. Mentor mladih na osnovni šoli Tinje, Zoran Kregar rad
pove, da a bo mladinska organizacija tudi prizadevala za stalno
krepitev bratstva in enotnosti med vsemi narodi.	GF
Turistično in folklorno društ-
vo Ptuj vabita na kurentovanje
in karneval, ki bo v nedeljo 29.
februarja 1976.
-	ob 10. uri dopoldan si
boste lahko na Titovem trgu
ogledali nastop folklornih sku-
pin,
-	ob 15. uri pa karnevalski
sprevod.
Vabljeni.
Organizacijski odbor za ku-
rentovanje in karneval, ki bo 29.
februaija vabi vse občane ptuj-
udeležgo prireditve. Skupine in
ske in sosednjih občin, da se
posamezniki, ki žeUjo sodelovati
v karnevalskem sprevodu se
lahko prijavijoo pri Turističnem
biroju v Ptuju, vsak dan od 8. do
13. ure in od 15. do 18. ure,
osebno ali po telefonu na
številko 77-569.
vreme
do nedelje, 22. februarja 1976
Polna luna bo v nedeljo, 15.
februarja ob 17.43. Napoved: V
času okrog polne lune, to je
med, 21. in 23. februarjem, bo
snežilo.
Do 20. februaija bo suho
vreme. Od 24. februaija dalje,
bo suho in precej oster mraz. V
nedeljo, 15. februaija bo vzšlo
sonce ob 7.05, zašlo bo ob
17.28. Da bo dolg 10 ur 22
minut. Tako se je dan podaljšal
od novega leta za 1 uro in 39
minut. Preteklo je 46 dni. Še
320 jih je letos.
Alojz Cestnik
RODILE SO:
Kristina Jus, Sitež 34 - Natašo;
Štefanija Repcc, Zg. Pristava 37 -
Marjano; Kristina Vuk, Cvetkovci
41 - Valerijo; Alojzija Mere,
Ljubstava 1 - Marjetico; Terezija
Plejnšek, Rucmanci 32 - Sonjo;
Marija Rožmarin, Nova vas pri
Markovcih 83 - Janjo; Antonija
Ban, Paradiž 59 - Marico; Marija
Rebemik, Mejna cesta 17 —
dečka; Marta Gregur, Sodinci 37
- Romana; Alojzija Geglec,
Lešnica 65 - Andrejo; Kristina
Artergak, Brs^e 30 - dečka;
Marija Ožek, Keleminova 6,
Ormož Vesno; Marija Perko,
llranjigov'j 14 Milana; Antonija
Zoreč, Gomila 37 pri Kogu -
Roberta; Darinka I'abjan, Domava
90/a - Minjo; Kristina Krajnc,
Svetinci 28 - Lidijo; Marta
Trstenjak, Krčevina 10 deklico;
Marija Lukman Lača vas 6/a -
Tinko.
POROKE:
Srečko Fijačko, Zagrebška 17
in I'rančiška Ciglar, Gabernik 37;
Rafael Kušar, Draga 6 in Marija
Sacer, Škofja Loka, Partizanska
43; Franc Kelc, Cirkulane 19 in
RozaUja Kline, Gruškovec 23;
Franc Predikaka, Sp. Gorica 48 in
Bogomira Erhatič, Gaj 4/a; Marko
Korošec, Zg. Hajdina 2 in Kristina
Žaler, Krambergerjeva pot 5;
Janko Kac, Zlatoličje 13 in Majda
Vojsk, Ciril-Metodov dr. 7.
UMRLI SO:
Marija Cafuta, Drstelja 18, roj.
1908, umrla 3. februaija 1976;
Franc Kramberger, Brstje 30/a,
roj. 1934, umrl 5. febr. 1976; Ana
Lačen, Nova vas 3, roj. 1884,
umrla 5. febr. 1976; Jožef
Brumen, Zamušani 28, roj. 1913,
umrl 4. febr. 1976; Ivan Kmetec,
Vareja 52, roj. 1926, umrl 3. febr.
1976; Jožef Klaneček, Stanošina
9, roj. 1904, umrl 6. febr. 1976;
Franc Zavec, Dragovič 26, roj.
1902, umrl 6. febr. 1976; Rudolf
Kralj, Štrafelova 14, roj. 1912,
umrl 7. febr. 1976; Edvard Pal,
Ljubljanska 31, Maribor, roj.
1937, umrl 6. febr. 1976.
TEDNIK 'zdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni
urednik FRANC FIDERSEK. izhaja ob četrtkih. Uredništvo in upra-
va: telefon (062) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za
tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska
Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
SLOVENSKA BISTRICA
SejaptcdssdsurSZDl
V sredo, 4. februaija 1976 je bila v Slovenski Bistrici
sedma seja predsedstva občinske konference SZDL. Udeleženci
seje so obravnavali vrsto pomembnih vprašanj, med njimi:
predlog družbenega dogovora o organiziranosti in uresničevanju
družbene samozaščite v slovenjebistriški občini, program dela
občinske skupščine za letošnje leto in informacije o delegatski
šoli. Na seji so imenovali tudi koordinacijski odbor za pripravo
in sprejem „vlaka bratstva in enotnosti 1976."	GF
Obisk iz Arandjelovca
v sredo zvečer je nenapovedano prispela v Ptuj delegacija iz pobratene
občine Arandjelovac v Srbiji. Člani delegacije so se pogovarjali z druž-
beno-političnimi delavci ptujske občine o nadaljnjem sodelovanju, v če-
trtek pa so odpotovali v Ljubljano.	NP^
S toplino in ljubeznijo
Letošnjo karavano bratstva in
prijateljstva bomo v Sloveniji spre-
jeli 5. junija. V ta namen se pri ob-
činskih konferencah SZDL usta-
navljajo koordinacijski odbori za
pripravo in sprejem karavane brat-
stva in prijateljstva 1976. Tako se
je pred dnevi srečal na ustanovnem
sestanku koordinacijski odbor pri
OK SZDL Ptuj, ki šteje 7 članov.
Na posvetu predsednikov koordi-
nacijskih odborov, ki je bil pretekli
mesec v Celju so se dogovorili, da
bo sedež karavane v Celju. Delo, ki
so si ga začrtali, je zelo odgovorno
in bo zahtevalo veliko doslednosti.
Z letošnjim vlakom bratstva in
enotnosti bomo v Sloveniji sprejeli
900 udeležencev skupaj s pred-
stavniki družbeno-političnih orga-
nizacij in manjšimi kulturnimi sku-
pinami. Pokroviteljstvo nad vla-
kom naj bi letos prevzela Zvezna
konferenca SZDLJ. Znan je že tudi
kraj svečanega sprejema vlaka, to
čast je dobilo Krško; v Zidanem
mostu pa se bo vlak razdelil na dva
dela: eden bo odpeljal na Gorenj-
sko, drugi pa proti Mariboru, ka-
mor bo prispel, 5. junija ob 15. uri.
Udeleženci karavane bodo bivali
pri nas tri dni. Med njihovim bi-
vanjem bomo praznovali 7. junija.
Dan pregnancev in 35-letnico iz-
seljeništva, kateremu bomo posve-
tili še posebno pozornost. Koordi-
nacijski odbor je že pripravil okvir-
ni program dela, dokončno pa bo
izdelan še v tem mesecu. Za lažjo
izpeljavo vseh nalog, so si razdelili
posamezna področja dela. Odbor
želi, da vlak sprejmemo z vso top-
lino in ljubeznijo, ki jo čutimo do
bratskega naroda in tako znova
potrjujemo vezi, skovane v krvavih
in najtežjih dneh naše revolucije.
MG
Lep kulturni praznik
mladih
Mladinski aktiv Sodinci pri Ve-
Uki Nedelji je priredil ob sloven-
skem kulturnem prazniku kviz
„Kaj veš o Prešernu". Prireditev je
bila v soboto, 7. februarja v gasil-
skem domu v Senešcih, na kvizu so
sodelovali mladi iz Bresnice, gasil-
skega društva Senešci in osnovne
organizacije RK Senešci.
Prireditev je bila skrbno priprav-
ljena in dobro obiskana, znanje
mladih pa zadovoljivo, saj sta tako
ekipi iz Bresnice in GD Senešci do-
segli vseh 25 možnih točk in je o
zmagovalcu odločalo šele dodatno
vprašanje. Vsi sodelujoči so prejeli
priznanja in nagrade. Prvo mesto
je dosegel mladinski aktiv Bresnica,
druga je bila ekipa seneškega GD in
tretje OORK Senešci. Med tekmo-
vanjem smo poslušali tudi nekaj
recitacij Prešernovih pesmi, po pri-
reditvi pa so se mladi veselo zavrteli
v prenovljeni in razširjeni dvorani
gasilskega doma.
Prav v tem primeru lahko pouda-
rimo, kako važno in lepo je sode-
lovanje in medsebojna pomoč, po-
sebno pri mladini. Mladina v So-
dincih je zelo aktivna, primanjkuje
pa jim ustrezni prostor za priredit-
ve posebno v zimskem času. Pri
tem jim priskočijo na pomoč se-
neški gasilci, ki jim dajo na razpo-
lago dvorano. Člani MA in GD pa
so se povezali v lani ustanovljeni
OORK, kjer so povezane vasi So-
dinci, Vičanci in Senešci. Čeprav v
tej organizaciji delujejo tudi starej-
ši, pride največ nalog prav na mla-
dino. Tako so sodinski mladinci ob
lanskem dnevu ostarelih prispevali
nekaj gmotnih sredstev, gasilci
prostor in prevoz, skupno pa so
mladi priredili starejšim prisrčen
sprejem ob njihovem prazniku.
Ob nenehnem begu mladine s
kmečkega področja v mesta je zares
razveseljivo dejstvo, da vsa mla-
dina le ne beži, da je še veliko mla-
dih, zavednih in pogumnih v do-
mačem kraju in da so ti mladi ljud-
je voljni delati in ustvarjati.
Prav uspela prireditev ob kul-
turnem prazniku nam je dokaz, da
naša kmečka mladina tudi na kul-
turnem področju ne zaostaja za
mladino v večjih krajevnih sre-
diščih. Tudi bresniška mladina iz
sosednje krajevne skupnosti Pod-
gorci je mladina naših lepih goric in
oboje veže iskreno prijateljstvo.
Starejši ljudje na podeželju veli-
kokrat jadikujemo, da naša kmeč-
ka mladina beži in beži s svojih
kmečkih domov, da bomo ostali
sami. Če bomo mladim dali prilož-
nost in pobudo za delo in ji za njen
trud dali tudi primerno priznanje,
nam ne bo bežala tako množično z
doma in bo za delo prijela z
veseljem. Nikar ne pozabljajmo, da
se današnji čas razlikuje od časov
naše težke mladosti in da smo prav
zato, da bi bila leta naših mladih
srečnejša, zastavili vse sile v povoj-
nih letih.
Le tako naprej, mladi, zavedajte
se, da je veliko duševnega bogastva
človeka na kulturnem področju in
da je zvesto srce in delavna roka na
lepi slovenski zemlji dota, ki je ne
odtehtajo mrzli milijoni tujine!
S. Rakova
PROGRAMI DELA
SAMOUPRAVNIH
INTERESNIH SKUPNOSTI
ZA LETO 1976
Dne 22. januarja smo v številki 3 Tednika objavili osnutke
samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za financiranje
programov s področja gospodarstva, gospodarske infrastrukture in
krajevnih skupnosti.
Danes objav^amo programe samoupravnih interesnih skup-
nosti občine Ptuj za leto 1976 s področja skupne porabe in
samoupravni sporazum o financiranju potreb telesnokulturne
skupnosti občine Ptuj. Z družbenim dogovorom, ki ureja celotno
področje razporejanja dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih
drugih oblik osebnih prejemkov ter gibanje, obseg in strukturo
skupne porabe v letu 1976, ki bo podpisnikom posredovan v
obravnavo v prihodnjih dneh, bo tako v javni razpravi celotni,,pa-
ket" sporazumov in dogovorov, o katerih bodo odločali delovni
ljudje v delovnih organizacijah združenega dela in v drugih samou-
pravnih organizacijah in skupnostih.
Programe interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti
je bilo potrebno, glede na dogovorjeno politiko in načela republiške
resolucije, skrčiti, medsebojno uskladiti in prilagoditi dogovorjenim
okvirom. Zato v tem letu ne bo možno izvajati vseh predvidenih
nalog in potreb na tem področju, predvsem pa ne bo možno izvajati
investicijske dejavnosti.
Pričakujemo, da bodo razprave o celotnem ,,paketu" v vseh
samoupravnih strukturah potekale do 25. februarja 1976, da bi nato
lahko na osnovi stališč obUkovanih v razpravah, lahko podpisovali
samoupravne sporazume in družbene dogovore.
Ptuj, 9. februarja 1976.
1.	Program skupnosti otroškega varstva za leto 1976
2.	Program izobraževalne skupnosti za leto 1976
3.	Predlog programa kulturnih dejavnosti in predlog finančnega
načrta kulturne skupnosti Ptuj za leto 1976
4.	Program dela telesno-kulturne skupnosti Ptuj za lete 1976
5.	Samoupravni sporazum o programu Telesno-kulturne
skupnosti Ptuj
6.	Program dcupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj za leto
1976
7.	Program dela skupnosti sociahiega varstva občine Ptuj za leto
1976
8.	Izvleček iz predloga programa zdravstvenega varstva in
zavarovanja regionahie zdravstvene skupnosti Maribor in
občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za leto 1976
9.	Skupnost za zaposlovanje Maribor, program skupnosti za leto
1976
STRAN 2 i
PRILOGA TEDNIKA ŠT. 6'
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA PTUJ
PROGRAM SKLTNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA ZE LETO 1976
1.	PROGRAMSKE OSNOVE
Program in financiranje otroškega varstva v'letu 1976 izhaja iz
programske usmeritve za obdobje 1973-1976 in osnutka progama
razvoja dgavnosti otroškega varstva za obdobje 1976-1980 ter iz stališč,
ki so jih delovni ljudje zastopali v razpravah v zvezi s sprgemanjem teh
aktov ter v razpravah o osnutkih programov za leto 1976, ki so bili vjavni
razpravi od septembra 1975 dalje.
2.	PROGRAMSKE USMERITVE
-	skupnost bo nadaljevala z urejanjem in širjenjem pogojev za
organizirano varstvo in vzgojo predšolskih otrok, kar terja vedno večje
število zaposlenih žensk. Po uresničitvi tega načrta bo vključenih v varstvo
11 % vseh predšolskih otrok;
-	za pomoč duševno in telesno prizadetih otrok bo skupnost v letu
1976 organizirala poseben oddelek za varstvo predšolskih otrok;
-	za razvijanje rekreacgske dejavnosti bo skupnost skrbela za načrtno
urganje igrišč ;
-	zaradi organiziranja službe v skladu z ustavnimi določili bo
skupnost pristopila k organiziranju skupnih strokovnih služb
samoupravnih interesnih skupnosti za druiSjene Službe ter v okviru te
organizirala vse slu^e, kijih skupnosti nalagajo potrebe in zakoni;
-	skupnost bo še nadalje skrbela za organizirarge počitniškega
letovanja za socialno in zdravstveno ogrožene otroke.
3.	NALOGE IN FINANCIRAN JE
a)Vili	sredstev
Skupnost otroškega varstva bo v letu 1976 razpolagala z 7,328.12 3
dinarji, od tega bo zbrala;
-	po prispevni stopili 0,40 iz bruto osebnega dohodka
-	družbenega sektorja	' 3,782.000
-	zasebnega sektorja	117.000
-	iz pokojnin	463.140
-	IZ solklainosti za zajetje večjega števUa predšolskih otrok
v razne obhke varstva in vzgoje	2,312.072
-	iz samoprispevka občanov za širitev kapacitet varstva in
vzgoje predšolskih otrok	400.000
-	IZ ostalih dohodkov	85.000
-	prenos sredstev iz leta 1975	168.911
Poleg teh sredstev bo skupnost otroškega varstva prejela še namenska
sredstva za;
-	pomoč socialno ogroženim kmečkim otrokom
-	otroški dodatek in
-	porodniški dopust nad 105 dni
Ta sredstvabo tudi namensko uporabljala.
b)	Obstoječa dejavnost
-	v letu 1976 bo skupnost organizirala vzgojo in varstvo v
vrtcih v Ptuju, Kidričevem, M^špericu, Dornavi,
Vitomarcih, Gorišnici in Cirkulanah v 44 oddelkih. Za
financirarje te dejavnosti je potrebnih 8,899.332 dinarjev
od tega bo sofinancirala izobraževalna skupnost 3,316^87
dmaijev, 5,583.045 dinarjev pa bo financirala skupnost
otrošk^a varstva in sicer - iz sredstev leta 1975, ki so bila
predvidena za širitev v letu 1975 in zaradi zakasnitve
dokončanja gradbenih del pri gradnji vrtca v Ptuju in so bila
porabljena v znesku 1,237.548 dinarjev in iz sredstev leta
1976 dinarjev	4,345.497
-	,za odplačilo kreditnih obveznosti iz preteklih
let dinarjev	785.944
-	za dejavnost skupnosti socialnega varstva	9.055
-	za stroške plačilnega prometa	33.720
-	za obvezno rezervo	43.625
-	za stroške saniouprave in strokovne slu2)e	590.000
-	za subvencioniral^e cene oskrbnega dne za otroke iz
socialno ogroženih družin dinarjev '	100.000
-	za ureditev otroških igrišč dinarjev	100.000
Za te dejavnosti bo skupnost potrebovala v letu 1976 6,007.841
dinaqev.
C) Širitev dejavnosti
-	za organizacgo oddelka varstva in vzgoje za otroke
motene v duševnem in telesnem razvoju od 1. 3. 1976
dalje	108.960
-	po adaptaciji otroškega vrtca Med vrti se bo dejavnost
povečala za 2 oddelka od 1. 9. 1976 dalje, za kar
potrebuje skupnost dinarjev	80.660
-	organizacga vzgojnih dnevov v krajih, kjer ni doslg
organizirana vzgoja predšolskih otrok, bo veljala dinarjev 105.213
-	povečanje kapacitet varstva in vzgoje v predvidenem
novozgrajenem vrtcu Hajdina-Turnišče od 1. 9. 1975
dalje, za 3 nove oddelke dinaijev	276.431
Za pokritje te dgavnosti potrebuje ^upnost otroškega varstva
571.264 dinaijev.
č) Investicge
Skupnost planira v letu 1976 naslednja vlagai^a:
- širitev upravnih prostorov
600.000
-adaptacija vrtca Med vrti v Ptuju	2,000.000
-	novogradi^a otroškega vrtca Hajdina-Turnišče	2,400.000
SKUPAJ: 5,000.000
Za pokritje predvidenih investicg ima skupnost otroškega varstva le
749.018 dinaijev, od tega 400.000 dinaijev iz samoprispevka občanov.
Ostala sredstva pa si bo skupnost prizadevala pridobiti z dogovarjanjem v
zdmženem delu in krediti.
d) Načrtovana sredstva skupaj:
Sredstva	^
Plan 1976 zagotov. nezagotov.
L Obstoječa dejavn.	6,007.841 6,007.841
1 Razšiijena dejavn.	571.264 571.264
3..Investkije	5,000.000 7 49.018 4,250.982
Ptuj, 4. februarja 1976 *
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST PTUJ
PROGRAM IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA LETO 1976
1.PROGRAMSKE	OSNOVE
Program vzgojno izobraževalnih dejavnosti v občini Ptuj za leto 1976
jc sestavni del srednjeročnega načrta razvoja vzgoje in izobraževanja za
obdobje 1976-1980 ter nadaljevanje doslej izvajanih nalog in uresničitev
dolgoročnih ciljev, opredeljenih z družbenimi dokumenti občine in
republike ob upoštevanju stališč, ki so jih delovni ljudje izrazili v razpravah
o osnutku programov za leto 1976, ki so bili vjavni razpravi.
Program zajema naslednje dejavnosti:
-	predšolsko vzgojo
-	osnovno šolstvo
-	posebno osnovno šolstvo
-	druge vzgojno izobraževalne dejavnosti
-	investicije in anuitetne obveznosti.
2.	PROGRAM SKEUSMERITVE
V skladu s stanjem in potrebami vzgoje in izobraževanja v občini ter
sprejetim programom razvoja osnovnih šol in oddelkov podaljšanega
bivanja v občini Ptuj bo izobraževalna skupnost v letu 1976 usmerila svojo
dejavnost predvsem v:
-	dosledno izvajanje učnih načrtov, dodatnega, dopolnilnega pouka
in prostovoljnih dejavnosti s ciljem izboljšati učni uspeh in zmanjšati osip.;
-	nadaljevanje izenačevanja materialnih pogojev vzgoje in
izobraževanja v danih možnostih;
-	posodabljanje pouka in uvajanje nove tehnologije;
-	urejanje, šiijenje in opremljanje šolskega prostora;
, - pospešitev vključevanja otrok v predsolsko vzgojo, podaljšano
bivanje v šoli, celodnevno osnovno šolo ter varstvo vozačev;
-	družbeno politično in strokovno izobraževanje kadrov;
-	štipendiranje in pomoč prosvetnim delavcem pri pridobitvi
potrebne izobrazbe;
-	dokončati integracijski postopek osnovnih šol in strokovnih služb
interesnih skupnosti.
3.	NALOGE IN FINANCIRANJE
a)	VIRI SREDSTEV Izobraževalna skupnost bo v letu 1976 razpolagala z
82,885.000. dinarji, kar je v primerjavi za financiranje iste dejavnostJ za
6,5 % več kot leta 1975. Sredstva se bodo zbrala iz naslednjih virov:
-	po prispevni stopnji 5,71 od bruto osebnih dohodkov
-	družbenega sektorja dinaijev	56,932.000
-	za vzajemnost - po prispevni stopnji 0,66 za
kreditiranje gradnje osnovnih šol, od bruto osebnih
dohodkov
-	družbenega sektorja dinaijev	600.000
-	zasebnega sektoija dinaijev	17.000
-	iz solid. združ, sredstev v SR Sloveniji dinarjev	23,472.000
-	iz ostalih dohodkov dinarjev	100.000
b)	1 Z D A T KI SEDANJA DEJAVNOST
Sredstva za to dejavnost so izračunana po enotnih minimalnih
kazalcih dogovorjenih med izobraževalno skupnost o SR Slovenije in
občinskimi interesnimi skupnostmi.
Izobraževalna skupnost bo v letu 1976 imela naslednje izdatke:
-	za sofinanciranje dejavnosti vzgojnovarstvenega
zavoda	3,316.287
-	za 120-umi program male šole v 52 oddelkih	438.984
-	za "izvajanje dejavnosti v 29 osnovnih šolah s 359 oddelki
in 9.176 učenci in posebni šoli s 23 oddelki in 288
otroci ter 27 oddelki podaljšanega bivanja in celodnevne
osnovne šole v Kidričevem na nigi stopnji	61,573.582
-	amortizacija nepremičnin po minimalni stopnji	1,084.158
-	amortizacija opreme in učil po minimalni stopnji	1,268.865
-	prevozi in oskrba učencev (1750 učencev vozačev in 90
otrok v dijaškem domu)	4,325.000
-	obveznosti do drugih izobraževalnih zavodov	1,050.000
-	stroški samouprave in strokovne službe	850.050
-	štipendge in posojila za 65 štipendistov	958.000
-	šolska prehrana - 175 din na otroka	1,653.705
PRILOGA TEDNIKA ST. 6
STRAN 3
-	novi oddelki celodnevne osnovne šole od 1/9 dalje - 25
oddelkov (Naraplje, Sela, Ptujska gora, Vitomarci,
Domava z nižjo stopnjo)	720.400
-	novi strcJcovni delavci - psiholog, 3 socialni delavci, 2
knjižničpja	130.752
-	dokvalifikacije pedagoških delavcev	230.000
-	za učbenike in šolske potrebščine - a 21 dinaijev na
učenca	198.744
-	testiranje šolskih novincev - a 80 dinarjev na učenca	96.400
-	šola v naravi za učence 4. in 5. razredov osnovne šole in
posebne osnovne šole a 200 - dinarjev na učenca	496.600
-	šolske ekskurzije za učence od 4. do 8. razreda osnovne
šole in posebne osnovne šole a 40 dinaijev na učenca	246.040
-	modernizacija pouka, na oddelek osnovne in posebne
osnovne šole a 3.000 dinaijev	1,152.000
Skupaj:	4,236.978
INVESTICIJSKA VLAGANJA
Izobraževalna skupnost načrtuje v letu 1976 naslednja investicijska
vlaganja:
-	OŠ HAJDINA - dokončanje adaptacije	800.000
-	delavska univerza
-	izobraževanje odraslih - 8 oddelkov	256.000
-	3 slušatelji pri dopisni delavski univerzi	1.800
-	ostale dejavnosti po programu	95.044
-	glasbena šola - 360 učencev	1,198.125
-	stroški plačilnega prometa	280.000
-	obvezna rezerva	593.130
-	anuitete obveznosti
-	za osnovno šolstvo	3,095.273
-	za srednje šolstvo	66.600
-	investicije v osnovne šole - združeno v SRS	619.000
-	mobilno ortopedagoška služba	41.397
-	delo Društva prijateljev mladine , 120.000
Skupaj:	82,885.000
DEJAVNOSTI, ki jih izobraževalna skupnost ne bo mogla
izvajati, ker nima zagotovljenih sredstev. Planirane so bile v izhodiščih
programa za leto 1976, ki so bila v javni razpravi v septembru 1975.
Načrtovane so bile tako:
-	2 oddelka osnovne šole od 1/9 delje - na osnovi
podatkov male šole 1975	61.050
novi prevozi od 1 /9 - dalje:
Ptuj-Žetale-Podlehnik-Ptuj
Ptuj - F olen šak - Dorn ava- Polen šak -P tu j
Ptuj-Stoperce-Majšperk-Stoperce-Ptuj	317.952
-	novi oddelki podaljšanega bivanja od 1/9 dalje - 20
oddelkov	587.040
-	OŠ PTUJSKA GORA - dokončanje adaptacije	1,000.000
-	OŠ NARAPLJE - adaptacija	100.000
-	OS SELA - adaptacija	140.000
-bŠ„TONE ŽNIDARiCvPtuju - adaptacija	500.000
-	OŠ MARKOVCI - pričetek novogradnje	11,000.000
-	DIJAŠKI DOM v Ptuju - novogradnja	21,600.000
-	OŠ CIRKOVCE - sofinanciranje gradnje telovadnice	250.000
SKUPAJ.	35,390.000
Za pokritje adaptacijskih del bo razpolagala izobraževalna skupnost v
letu 19/6 s sredstvi amrotizacije nepremičnin iz leta 1975 in 1976 v
znesku 2,040.000 dinarjev.
Sredstva v višini 11,750.000 dinarjev za investicije niso zagotovljena
in sicer za pričetek gradnje osnovne šole Markovci, adaptacijo osnovne šole
,;Tone Žnidarič" v Ptuju in sofinanciranje gradnje telovadnice pri osnovni
šoli Cirkovce. Za ta investicijska vlaganja si bo skupnost prizadevala
pridobiti sredstva z dogovarjanjem v združenem delu za dodatne prispevke
in najetje kreditov. Za pridobitev sredstev za gradnjo dijaškega doma v
Ptuju, ki niso zagotovljena, se izobraževalna skupnost poteguje za
združena sredstva po družbenem dogovoru za gradnjo dija3cih domov v SR
Sloveniji.
NAČRTOVANA SREDS TVA S KUPA J :
SREDSTVA
Plan 1976	zagotov. nezagotov.
1.	Sedanjadejavn.	82,885.00	82,885,00
2.	Širitev dejavn.	4,236.978	- 4,236.978
3.	Investicijska vlaganja:
OŠ Hajdina, Ptujska
gora, Naraplje, Sela	2,040.000	2,040.000
-	OŠ Maikovci, „Tone
Žnidarič" v Ptuju,
Cirkovce	11,750.000	11,750.000
-	Dijaški dom Ptuj	21,600.000	21,600.000
Ptuj, 4. februarja 1976
PREDLOG PROGRAMA KULTURNIH DEJAVNOSTI IN PREDLO(;
FINANČNEGA NAČRTA KULTURNE SKUPNOSTI PTUJ
ZA LETO 1976
Odbor za planiranje in splošne akte je z Izvršnim svetom Kulturne
skupnosti Ptuj pripravil na osnovi izhodišč osnutka kulturnega razvoja obči-
ne Ptuj v letih 1976—80, in programov nosilcev kulturnih dejavnosti v letu
1976 naslednji predlog programa kulturnih dejavnosti za leto 1976, ki je
oblikovan znotraj možnosti, kijih nudi skupna poraba.
Na osnovi sklepa Izvršnega sveta Kulturne skupnosti Ptuj se ta program
daje delovnim ljudem in občanom ptujske občine v javno razpravo.
Predloge in kritične pripombe bo Kulturna skupnost Ptuj zbirala v
mesecu februarju 1976, nakar bo sprejela dokončni program.
Ptuj, januarja 1976.
Delovni ljudje občine Ptuj se združujejo v samoupravni interesni
kulturni skupnosti zato, da bi omogočili rast in razvoj kulturnih dejavnosti
in umetniške ustvarjalnosti v taki smeri, da bo kultura vse bolj postajala
sestavni del njihovega življenja. Šele vpliv, ki ga imajo delovni ljudje na
odločitve v kulturni politiki, omogoča uresničevanje že dolgo zastavljenega
zgodovinskega cilja proletarskega gibanja in razvoja vsestransko razvite
osebnosti, ki bo enakopraven in dejaven udeleženec v umetniški ustvarjalno-
sti in kulturni dejavnosti in s tem uveljavljanje nove, socialistične usmeritve v
kulturi in umetnosti. Vsi delovni ljudje s samoupravnim sporazumevanjem,
družbenim dogovarjanjem in medsebojno solidarnostjo streme k ustvarjanju
celovite in smotrne kulturne politike, ki bo v najširšem krogu prebivalcev
naše običine in vse Slovenije, odprla poti do sprejemanja, doživljanja in
soustvarjanja kvalitetnih kulturnih dobrin.
I. TEMELJNE NALOGE
Zato, da bomo uresničevali temeljne smotre socialistične kuhurne
politike, bomo posebno skrb posvetili naslednjim temeljnim nalogam:
—	razvijali in uveljavljali bomo nove odnose, ki izvirajo iz pridobitev in
ciljev socialistične revolucije in samoupravnih socialističnih odnosov, ki se
rojevajo v ustvarjalnem naporu delovnih ljudi;
—	zagotavljali bomo odločilni vpliv delovnih ljudi pri določanju
smotrov kulturnega razvoja in pridobitvi sredstev za razvijanje kulturnih
dejavnosti in umetniške ustvarjalnosti;
—	subjekti kulturenega razvoja bodo delovni ljudje v temeljnih in
drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v vseh
organizacijah na področju kulture in zlasti v Kulturni skupnosti;
—	prizadevanja bodo usmerjena tudi v to smer, da bo zagotovljen enak
družbeno-ekonomski položaj delavcev v kulturnih dejavnostih z delavci na
drugih področjih združenega dela;
—	omogočali bomo delavcem, neposrednim proizvajalcem, tako obiske
kulturnih prireditev, kot tudi lastno kulturno dejavnost in ustvarjalnost.
Mladina se mora pogosteje srečavati s kvalitetno kulturno dejavnostjo in za-
to si bomo prizadevali tudi za smoterno kulturno vzgojo. Svoje delo bomo
zastavili tako, da bomo preraščali raztrganost človeka na delovni in prosti
čas s prizadevanji, ki bodo v enakostranskost in enoličnost delovnega
procesa vnašali smisel in ustvarjalnost;
—	razvijali bomo informacije o dogajanjih in dosežkih v kulturi, kajti v
pogojih svobodne menjave dela, je celovito in vsestransko obveščanje ena
izmed osnov za dejansko uveljavitev aktivne vloge proizvajalcev v samou-
pravnem odločanju tudi v kulturi;
—	pereči problemi, ki jih bomo že letos pričeli reševati so: pomanjkljiva
kadrovska zasedenost, neprimernost kulturnih prostorov in prednostna
usmeritev knjižničarskega področja.
II.	KNJIGA, KNJIŽNIČARSKA DEJAVNOST
Na področju knjižnične dejavnosti bomo v čimvečji meri uresničevali
pravice delovnih ljudi do zadovoljevanja kulturnih F>otreb, širjenja splošne
in strokovne izobrazbe ter omogočanja znanstvenega in raziskovalnega dela.
V povezavi s šolami, mladinsko organizacijo in delovnimi organizacijami
bomo stremeU, da se čimbolj pomnoži število uporabnikov knjižnice, ki naj
zajame vse kategorije delovnih ljudi, pri čemer bo veljala posebna skrb
pridobivanju bralcev iz vrst delavcev iz neposredne proizvodnje. Posebna
skrb bo posvečena bralcem, saj bodo strokovni knjižnični delavci posredo-
vali vse potrebne, pa tudi zahtevnejše informacije ob tem pa bodo skrbeli
tudi za vzgojo bralcev in jih usmerjali k poučni, strokovni in marksistični
literaturi. Knjižnica bo obdelovala novo prispelo gradivo v smislu in-
ventarizadje in katalogizacije vseh vrst katalogov. Strokovno se bo obdelo-
val tudi starejši knjižni fond. V okviru redne dejavnosti bo posebna skrb
posvečena tudi matični službi, ki bo pospeševala razvoj in reorganizacijo
krajevnih, šolskih in strokovnih knjižnic. V skladu z nadaljnjim razvojem
knjižničarstva bo knjižnica začela tudi z reorganizacijo knjižnic na po-
deželju.
Za izvršitev tega programa potrebuje knjižnična dejavnost 1,290.548,85
din sredstev in ji Kulturna skupnost Ptuj krije 1,258.598,85 din, razliko v
višini 31.950,00 din pa bo krila knjižnica iz lastnih dohodkov. Za obnovo in
bogatitev knjižničnega fonda ter za prirejanje literarnih večerov in knji-
žničnih razstav pa Kulturna skupnost namenja knjižnici 165.075,00 din
sredstev.
III.	MUZEJSKA, GALERIJSKA IN LIKOVNO—RAZSTAVNA DEJA-
VNOST
Na področju muzejske dejavnosti se bo v vseh oddelkih Pokrajinskega
muzeja v Ptuju urejevala kartoteka, fototeka, negativoteka in diateka ter
STRAN 4 i
PRILOGA TEDNIKA ŠT. 6'
invcntariziralo na novo pridobljeno muzejsko gradivo. Muzej bo z novimi
izsledki sodeloval tudi na raznih simpozijih, Kulturnih srečanjih in dajal
podatke našim in tujim strokovnjakom in sodeloval z drugimi ustanovami. V
okviru redne dejavnosti se bo tudi prepariralo in restavriralo, risalo in
fotografiralo muzejsko gradivo.
Arheološke akcije, ki bodo potekale v skladu z urbanističnim razvojem
Ptuja, bo muzej vršil v skladu s potrebami in možnostmi, predvidena pa je
tudi prezentacija posameznih najdb. Sočasno z izkopavanji bodo potekale
tudi topografije in rekognosciranje terena. Ob večjih arheoloških akcijah bo
muzej sodeloval tudi z oddelkom za arheologijo na Filozofski fakulteti v
Ljubljani.
V	skladu z možnostmi se bo v glaeriji na gradu začelo s postopnim
restavriranjem slik, prav tako bo muzej v okviru možnosti v razstavnem
paviljonu pripravljal občasne razstave. V programu je tudi retrospektivna
razstava del pokojnega ptujskega slikarja Janeza Mežana.
V	etnološkem oddelku se bo pričelo z novim sistemom urejevanja
kartotek in nadaljevalo v okviru možnosti z obnovo žitnice, ki bi naj služila
prezentaciji etnološke zbirke. V programu je tudi raziskava vasi Rodni vrh v
Halozah, predvsem gospodarstva in vaške skupnosti. Pri raziskovalnem delu
v Halozah, predvsem gospodarstva in vaške skupnosti. Pri razisko-
valnem delu se bo muzej povezoval z etnološkim oddelkom Filozof-
ske fakultete Ljubljana.
V	oddelku NOB bo posebna skrb posvečena obstoječi evidenci o
NOB na našem območju. V okviru oddelka se bodo pričele priprave za
razširitev v zbirko ,,Ptuj skozi stoletja".
Oddelek bo dajal tudi podatke posameznikom o sodelovanju v NOB in
druge želene podatke. Ker je trenutno izpraznjeno delovno mesto kustosa
za NOB oddelek se bo v letošnjem letu nastavil strokovnjak ustreznega
profila.
Na področju likovno-razstavne dejavnosti se bo stremelo za tem, da bi
se razstave organizirale tudi izven občinskega središča, v krajevnih skupno-
stih, šolah, delovnih organizacijah in drugod. Posebna skrb bo posvečena
domačim likovnim ustvarjalcem na vseh nivojih.
Za izvršitev programa v okviru redne dejavnosti potrebuje muzej
1,695.739,80 din sredstev, od česar mu bo Kulturna skupnost Ptuj krila
1,445.739,90 din. preostanek v višini 250.000,00 din pa bo v skladu s
sklepom Izvršnega sveta Kulturne skupnosti Ptuj muzej kril iz svojih lastnih
dohodkov.
Dejavnost Slikarske kolonije Poetovio—Ptuj.
Tudi v letu 1976 bo na Boru organizirana slikarska kolonija, ki bo traja-
la 10 dni in bodo v njej sodelovali slikarji iz Jugoslavije pa tudi iz inozem-
stva. Ob priliki delovanja slikarske kolonije bo organizirana tudi razstava
umetniških del ustvarjenih v koloniji prejšnjega leta. Kulturna skupnost Ptuj
bo krila stroške slikarske kolonije v višini 35.188,35 din.
IV.	ARHIVSKA DEJAVNOST
Na področju varstva arhivskega gradiva bo Zgodovinski arhiv v Ptuju
za območje občine Ptuj izpolnil za leto 1976 naslednje naloge v skladu z
določili zakona o arhivskem gradivu in arhivih:
—	opravljal bo varstvo arhivskega in registraturnega gradiva,
—	v zunanji službi bo vodil evidenco in nadzor nad arhivskim gradivom
pri organizacijah in organih občine Ptuj,
—	nadaljeval bo z arhivsko raziskovalno dejavnostjo,
—	zbiral in urejal bo arhivsko gradivo, pomembno za zgodovino Ptuja
in njegovega podeželja.
V	okviru možnosti bo arhiv v letu 1976 pripravil tudi razstavo ,,Ptuj ob
koncu srednjega veka", ki bo posvečena 600-letnici ptujskega mestnega
statuta.
Za izfinanciranje redne dejavnosti potrebuje Zgodovinski arhiv Ptuj
904.704,00 din sredstev, od česar bo mu Kulturna skupnost Ptuj krila
829.704,00 din sredstev, preostane v višini 75.000,00 din sredstev pa bo arhiv
kril iz svojih lastnih dohodkov, predvsem iz dotacije Kulturne skupnosti
Ormož.
V.	SPOMENISKOVARSTVENA DEJAVNOST
V	okviru redne dejavnosti se bo vršila inventarizacija, pravno in
teoretično ter praktično varstvo kulturnih spomenikov.
V	programu Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru so tudi
naslednje naloge: na področju arheoloških spomenikov se bo pričelo s
sistematičnimi sondažnimi izkopavanji na tistih področjih, ki so v najbližji
bodočnosti predvidena za izdelavo zažidabih načrtov. Z dobljenimi izsledki
bi se urbanistom omogočilo sodobnejše in cenejše oblikovanje mesta. Prav
tako bi se na področju urbanističnih spomenikov nadaljevalo z urbanizacijo
stavbnega fonda v mestu Ptuju. Nadaljevala bi se tudi dela na umetnostnih
in sakralnih spomenikih v smislu obnove in restavracije. Na področju
spomenikov ljudske revolucije se bi pristopilo k izpopolnitvi evidence
spomenikov in izdelavi izhodišč za njihovo varovanje. Posebna skrb bo
posvečena tudi ovrednotenju kulturne krajine in varstvu narave.
Ker so sredstva skupne porabe za 1. 1976 omejena, bo zavod z
zagotovljenimi sredstvi lahko pokrival le redno dejavnost, med tem ko bodo
zgoraj naštete akcije Zavoda za spomeniško varstvo izvršene v skladu s
finančnimi možnostmi.
Za izvršitev programa redne dejavnosti namenja Kulturna skupnost
Ptuj zavodu 118.454,60 din. Točna opredelitev sredstev za akcije na
področju spomeniSkovarstvene dejavnosti pa bo izvršena v ustreznih odborih
Kulturne skupnosti Ptuj šele, ko bo v celoti znan razrez finančnih sredstev, ki
jih bo Kulturna skupnost Ptuj prejela namensko od Kuhurne skupnosti
Slovenije.
VI.	DEJAVNOST OBČINSKEGA SVETA ZKPO PTUJ
V	okviru dejavnosti Zveze kulturno-prosvetnih organizacij bo Občinski
svet Ptuj izvrševal v letu 1976 predvsem naslednje naloge:
—	skrbel bo za dvig izvedbene ravni vseh panog ljubiteljske umetniSke
ustvarjalnosti,
—	poglabljal bo strokovno izobraževalno delo s skupinami v okviru
republiških, področnih in občinskih seminarjev,
—	skrbel bo za organizacijsko učvrstitev društev in za povezavo
posameznih skupin v matična društva in ZKPO,
—	skrbel bo za integracijo posameznih društev, skupin ali panog
dejavnosti,
—	skrbel bo za organizacijsko učvrstitev mreže gostovanj,
—	skrbel bo za občinska in področja srečanja in tekmovanja v
posameznih panogah kulturno-prosvetne dejavnosti,
—	skrbel bo za gostovanja v sosednjih republikah in v zamejstvu;
—	skrbel bo za izboljšanje delovnih pogojev društev t. j. za ureditev
prostorov, nabavo potrebnih rekvizitov in gradiva,
—	vršil bo mentorstvo nad posameznimi kulturnimi panogami,
—	podprl bo ustanovitev folklorne skupine pri DPD Svoboda Ptuj ter
za organizacijsko in materialno pomoč,
—	skrbel bo za povezavo vseh folklornih skupin na območju občine v
enotno organizacijsko obliko,
—	skrbel bo za razvoj filmsko-vzgojne dejavnosti za mladino in odrasle.
VII.	KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST
Stremelo se bo predvsem za ustanovitvami programskih svetov pri
kinematografih, da bi se oblikoval kvalitetnejši repertoar, posebna skrb pa
bo posvečena tudi fihnski vzgoji, propagandi dobrega filma, preko filmskih
klubov, seminarjev in predavanj, ki jih bo organizirala ZKPO. Mestni kino
Ptuj bo v okviru Ptujskih kulturnih srečanj zopet pripravil izbor kvalitetnih
filmov, ki bi jih naj javnosti prezentiral skozi en teden. Ta akcija bo iz-
vršena, v kolikor bodo na razpolago finančna sredstva.
Vili. INFORMATIVNA DEJAVNOST
V	smislu izboljšanja informativne dejavnosti s področja kulture bo v
letu 1976 pri Kulturni skupnosti imenovan programski sosvet za radijsko in
časopisno dejavnost, prav tako pa bo Kulturna skupnost Ptuj podprla
prizadevanja za integracijske procese, tako programske kot ostale, za
združitev obeh informativnih dejavnikov, t. j. Radia in Tednika, v enotni
informativru center.
Kulturna skupnost Ptuj bo financirala v letu 1976 kulturne oddaje na
Radiu Ptuj v višini 82.084,00 din sredstev in kulturno stran v Tedniku v višini
48.400,00 din sredstev.
IX.	FOLKLORNA DEJAVNOST IN KONCERTNA DEJAVNOST TER
DEJAVNOST GLEDALIŠKIH IN DRUGIH GOSTOVANJ
Poleg že tradicionalnega kurentovanja bo Kulturna skupnost Ptuj v ok-
viru možnih sredstev iz operativne rezerve podpirala dejavnost predvsem
izvirnih skupin na našem območju.
Na področju koncertne dejavnosti bo posvečena posebna skrb
prezentacijam vseh zvrsti dejavnosti glasbenega področja, da bi se lahko
delovni ljudje in mladina seznanili z vokalnimi, komornimi, simfoničnimi,
solističnimi in drugimroblikami glasbene ustvarjalnosti.
Pri repertoarnem izboru gledaliških gostovanj bo posebna skrb
posvečena gledališkim predstavam, ki so namenjene mladini. Delovnim
ljudem bomo omogočali tudi oglede gledaliških, predvsem opernih predstav
v Mariboru, ker le-teh na našem območju zaradi neustreznih prostorov ni
mogoče organizirati.
Tako gledališka, kot glasbena gostovanja, bomo usklajevali tudi s
programom IV. Ptujskih kulturnih srečanj, ki bodo letos izvedena v
približno enakem obsegu kot prejšnja, v kolikor bodo to dopuščala finančna
sredstva.
X.	MUZEJSKE, ARHIVSKE IN SPOMENISKOVARSTVENE AKCIJE
se bodo odvijale v skladu s programi posameznih zavodov, kakor tudi v
skladu s potrebami in interesi občanov naše občine. Ob tem pa je potrebno
poudariti, da te akcije zahtevajo izredno velika finančna sredstva, ki jih
Kulturna skupnost naše manj razvite občine nima dovolj na razpolago.
Zaradi tega bo Kulturna skupnost Ptuj storila v letošnjem letu potrebne
korake, da bogastvo naših arheoloških terenov in drugih kulturnih
spomenikov ovrednoti širša slovenska skupnost tudi v materialnem oziru.
FINANCIRANJE
Sredstva za razvoj in financiranje kulturnih dejavnosti združujejo
delovni ljudje v naši občini v obliki prispevka iz stopnje 0,50 '^'o iz brutto
osebnih dohodkov. Iz tega naslova bo Kulturna skupnost zbrala v letu 1976
din 5,182.000,00 sredstev. Delovni ljudje s področja naše občine združujejo
tudi sredstva za potrebe kulturnega razvoja celotnega slovenskega naroda po
stopnji 0,39 <^70 od brutto osebnega dohodka v višini 3.998,00 din. Ta
sredstva se zbirajo pri Kulturni skupnosti Slovenije. Kulturna skupnost Ptuj
bo dobila za potrebe redne dejavnosti na področju arhivske, muzejske in
spomeniškovarstveno dejavnost 849.000,00 din od Kulturne skupnosti
Slovenije iz naslova vzajemnega financiranja. Prav tako ocenjujemo, (to
bomo dobili od Kulturne skupnosti Slovenije iz naslova programa skupnih
nalog (to so akcije na področju muzejske, spomeniškovarstvene, arhivske in
PRILOGA TEDNIKA ST. 6
STRAN 5
knjižnične dejavnosti, nato gledališka in glasbena gostovanja, filmska
dejavnost, investicijsko vzdrževanje . . .) din 500.000,00. Ta znesek je
apromaksitiven ker odbori Kulturne skupnosti Slovenije še niso napravili
dokončnega razreza akcij, niti finančnega ovrednotenja posameznih
kulturnih akcij. Sredstva iz naslova programa skupnih nalog dobiva
Kulturna skupnost Ptuj namensko za vsako akcijo. Prav zaradi tega
Kulturna skupnost Ptuj še ne more dati v obravnavo dokončen predlog vseh
kulturnih akcij v letu 1976, dokler nam Kulturna <:V"nnost Slovenije ne
sporoči svojih dokončnih odločitev.
Kulturna skupnost Ptuj ima tudi nekaj lastnih dohodkov (od vstopnin,
najemnin kulturnih prostorov, pokroviteljstev, bančnih obresti in podobno),
ki jih ocenjujemo na 246.600,00 din. Saldo na žiro računu sklada Kulturne
skupnosti Ptuj je bil 31. 12. 75 din 85.618,55, tako da bodo i>redvidena
skupna sredstva Kulturne skupnosti Ptuj v letu 1976 znašala 6,863.218,55
din.
Odbor za planiranje in splošne akte Kulturne skupnosti Ptuj in Izvršni
svet predlagata, da se ta sredstva namenjajo prvenstveno za pokritje redne
dejavnosti nosilcev kulturne dejavnosti. Izfinancirajo naj se prvenstveno
osebni dohodki 56 delavcev v kulturnih institucijah v višini 4,138.329,80 din,
nadalje sklad skupne porabe v višini 123.589,95 din, materialni izdatki v
viSini 757.822,65 din in amortizacija v višini 190.251,60 din. Sredstva v te
namene se v primerjavi z 1. 1975 povečujejo za 6,5 ®7o v skladu z izhodišči
resolucije o družbeno-ekonomskem razvoju SR Slovenije. Prav tako se za
6,5 "l^o povečujejo sredstva za nakup knjig v Ljudski in študijski knjižnici
Ptuj (165.075,(X)) zaradi prednostnega položaja knjižničarskega področja in
dejavnost Slikarske kolonije Poetovio, kakor tudi materialni izdatki, ki
nastajajo zaradi vzdrževanja kulturnih objektov v Ptuju (164.355,(X) din).
Vsi ostali izdatki (t. j. dejavnost Radia, Tednika, pogodbenih ob-
veznosti, anuitet in dejavnosti prosvetnih društev) pa ostajajo na lanski
ravni, t. j. na indeksu 100. Občutno se pa zmanjšujejo sredstva za akcije na
filmskem, gledališkem, glasbenem, likovno-razstavnem, muzejskem,
arhivskem, spomeniSkovarstvenem in drugih področjih, ki so v lanskem letu
znašali 1,585.630,30 din, letos pa le, skupno z neobvezno rezervo, in-
vesticijskim vzdrževanjem, sredstvi za izvedbo Ptujskih kulturnih srečanj, in
s sredstvi za valorizacijo amortizacije 779.778,90 din. Ta sredstva smo v
finančnem načrtu namenili v celoti v operativno rezervo in jih bomo
predlagali za razdelitev, ko nam bo znana dokončna višina sredstev iz
naslova programa skupnih nalog.
PREDLOG
FINANČNEGA NAČRTA KULTURNE SKUPNOSTI
PTUJ ZA LETO 1976
I. DOHODKI:
1.	Prispevek iz bruto OD po stopnji 0,50	5,182.000,00
2.	Kulturna skupnost SRS iz vzajemnosti	849.000,00
3.	Kulturna skupnost SRS iz programa skup. nalog	500.000,00
4.	Lastni dohodki KUS Ptuj	246.600,00
5.	Prenos sredstev iz 1.1975	85.618,55
Skupaj dohodki: ^	6.863.218.55
II. IZDATKI:
1.	Pokrajinski muzej Ptuj, redna dejavnost	1,445.739,90
2.	Ljud. in Studijska knjižnica, red. dej.	1,258.598,85
Ljud. in študij, knjižnica — nakup knjig	165.075,00
3.	Zgodovinski arhiv Ptuj, redna dejavnost	829.704,00
4.	ZKPO — občinski svet Ptuj, red. dejavnost	377.726,70
ZKPO — dejavnost društev in funkcional. izdat.	437.279,90
ZKPO — za kurentovanje	40.000,00
5.	Zavod za spomeniško varstvo Mbr., red. dej.	118.454,60
6.	Slikarska kolonija Poetovio	35.188,35
7.	Radio Ptuj	82.084,00
8.	Ptujski tednik Ptuj	48.400,00
9.	Strokovna služba KUS, redna dejavnost	822.818,95
10.	Anuitetne obveznosti	120.295,65
11.	Manipulativni stroški SDK .	35.000,00
12.	Sklad Staneta Severja, pogodb, obveznost	1.000,00
13.	Stroški organov	20.381,00
14.	Vzdrževanje zgradb	164.355,00
15.	Pogodbene in druge obveznosti iz 1. 1975	9.517,75
III. IZLOČITEV SREDSTEV:
1.	Obvezna rezerva	51.820,00
2.	Operativna rezerva	799.778,90
Izdatki skupaj:	6,863.218,55
TELESNOKULTURNA SKUPNOST PTUJ
PROGRAM DELA ZA LETO 1976
Program in usmerjanje h kompleksnejšemu reševanju politike razvoja
telesne kulture v občini, temelji na nadaljevanju doslej izvajanih nalog in
uresničevanju dolgoročnih ciljev, zajetih v že izdelanem srednjeročnem pro-
pramu ra7vr>ia telecne kulture za obdobje 1976—80 v občini in SR Sloveniji,
opfAlvljemmi z , - a družbenimi dokumenti, ter izhajajo iz naslednjih na-
log:
—	Oblikovanju in usmerjanju politike razvoja telesne kulture v občini,
—	Razvoju množičnosti in rekreacije delovnih ljudi in občanov,
—	Izboljšanju nekaterih materialnih pogojev za to dejavnost,
—	Izboljšanju in povečanju števila kadrov, predvsem v OTKO,
—	Večjemu vključevanju delovnih ljudi in občanov v osnovne telesno-
kulturne organizacije.
OBLIKOVANJE IN USMERJANJE POLITIKE RAZVOJA TELESNE
KULTURE
Pri oblikovanju in usmerjanju politike razvoja telesne kulture v občini,
se bo Telesnokulturna skupnost Ptuj oslanjala in izvajala programske osno-
ve iz srednjeročnega programa razvoja za obdobje 1976—1980, ter po pro-
gramu vsakega posameznega delovnega leta. Leto 1976 pomeni za telesno-
kuhurno področje pomembno leto uresničevanja na samoupravni osnovi iz-
delanih stališč o razvoju, v katerem pričakujemo velike spremembe. Le-te pa
se morajo v prvi vrsti odražati v še večjem sprejemljivem odnosu družbe do
telesne kulture, v cenenem tekmovalnem sistemu, ter k pravilnemu pristopu
reševanja vrhunskega športa, katerim osnova je prioriteta športnih panog v
občini in regiji ter SR Sloveniji, ter se prične izvajat v letu 1976.
MNOŽIČNOST IN REKREACIJA
V	letu 1976 je množičnost in rekreacija osnovna programska orientacija
in dolgoročni cilj. Namen množičnih akcij v letu 1976 ni samo v enkratnem
angažiranju človeka za telesnokulturno dejavnost, ampak zlasti v osveščanju
delovnih ljudi in občanov v ritmično in stalno delovanje v različnih oblikah
telesnokulturne dejavnosti.
Množična telesna kultura se bo še v naprej razvijala v osnovnih telesno-
kulturnih organizacijah, TVD Partizan, športnih društvih, OZD in TOZD,
ter pri komisijah za športno rekreacijo v krajevnih skupnostih. Osnovni no-
silec te dejavnosti pa je Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj, s
svojimi komisijami in delovnimi štabi.
V	ospredju množičnih akcij bodo akcije skupnega pomena ,,Vsi Sloven-
ci hodimo, tečemo . . .": ,,Vsi na kolo za zdravo telo", itd. V letu 1976 se v
množične akcije uvede nova programska akcija ,,Športna značka" katera bo
do leta 1980 zajela vse starostne kategorije. Pri nadaljnji izvedbi množičnih
akcij, bo TKS Ptuj podprla udeležbo ,,Po Poteh partizanske Ljubljane",
množično organizirala sodelovanje športnikov in rekreatorjev v akciji ,,Po
poteh Slovenjegoriške čete", ter odprla večje množične akcije republiškega
in občinskega pomena.
IZBOLJŠANJE NEKATERIH MATERIALNIH POGOJEV ZA TO DE-
JAVNOST
Skrb za materialne pogoje razvoja telesne kulture, kot so: naprave, re-
kviziti, objekti, stroški potovanj, prehrana itd. je ena izmed prednostnih na-
log, ki jih bomo morali posvetiti posebno pozornost. Z prioriteto ŠF>ortnih
panog v občini, bomo pričeli sistematsko reševati športno dejavnost. Zave-
damo se, da kvaliteto tekmovalnega športa ne bomo rešili v enem letu, ven-
dar se je pričelo delovanje izboljšanja pogojev sistematsko in načrtno. Pri
tem pa ne smemo pozabljati na OTKO po KS posebej pa tam, kjer nimajo na
razpolago nobenega odprtega športnega objekta, ter se bo v letu 1976 nada-
ljevala politika sofinanciranja izgradnje asfaltiranih igrišč, kot smo to izva-
jali že v letu 1974, 75. Pri vzdrževanju objektov bo potrebno dokončati atlet-
sko stezo v športnem centru Drava Ptuj in vložiti znatnejša sredstva v šport-
ne objekte v Kidričevem oz. za njihovo vzdrževanje.
Investicijskih vlaganj v režiji Telesnokulturne skupnosti Ptuj v letu 1976
ne bo.
KADRI
Kadrovsko vprašanje je tesno povezano z uspešnim delovanjem društev,
predvsem društev in klubov po krajevnih skupnostih. Izhajajoč iz srednje-
ročnega programa in prioritete športnih panog, bomo morali v letu 1976
izšolati večje število strokovnih kadrov-prednjakov, vodnikov. Pri tem izo-
braževanju bodo morala sodelovati vsa društva, vsekakor pa se priporoča so-
delovanje OZD in TOZD, sicer ne bomo dosegh zaželjenih rezuhatov, ter bo
deficit strokovnega kadra še večji.
VKLJUČEVANJE V OSNOVNE TELESNOKULTURNE ORGANIZACI-
JE
Vsporedno z navedenimi akcijami in nalogami Telesnokulturne skupno-
sti Ptuj v letu 1976 in z ustanavljanjem osnovnih telesnokulturnih organiza-
cij, predvsem tam, kjer jih ni, se odraža z večjim vključevanjem delovnih lju-
di in občanov v OTKO. V letu 1976 se predvideva ustanovitev dveh OTKO in
poživitev 2 TVD Partizan, ter f>ovečanje aktivnega članstva za 15
STRAN 6 i
PRILOGA TEDNIKA ŠT. 6'
FINANCIRANJE
Za izvedbo postavljenega programa bi v letu 1976 bilo potrebno združiti
sredstva v višini 4,229.000 dinarjev, ter je razdelitev predvidena tako:
—	OD zaposlenih	275.000
—	Materialni stroški TKS Ptuj	50.000
—	Strokovni odbori ZTKO, seminarji, občinska in druga
tekmovanja, štipendije in drugi stroški	210.000
—	Funkcionalni izdatki društev	1,500.000
—	Vzdrževanje objektov	453.020
—	Finančni izdatki za nova društva	30.000
—	Anuitete KB in RTKS	269.000
—	Anuitete KB za telovadnico	369.000
—	Anuitete ^TKS	420.000
—	Prispevek RTKS	619.000
—	Obvezna rezerva	33.980
SKUPAJ	4.229.000.-
Delovni ljudje združeni v Telesno kulturni skupnosti, v kateri
uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese na področju telesne
kulture, sklenejo naslednji
SAMOUPRAVNISPORAZUM
o pro(tramu Telesnokultume skupnosti Ptuj in o združevanju sredstev za
njegovo uresničitev
1.člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v
delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih, ter občani, ki z osebnim delom
z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost,
organizirani v ustreznih asociacijah oziroma v okviru krajevnih skupnostih,
sprejemajo program Telesnokultume skupnosti Ptuj za leto 1976 in
združujejo sredstva za njegovo uresničitev.
2.	člen
Program Telesnokultume skupnosti Ptuj, obsega naloge s področja
telesne kulture, ki so bile v javni razpravi o programu za leto 1976 ocenjene,
kot neobhodno potrebne.
Program, ki je v prilogi je sestavni del tega sporazuma.
3.	člen
Za uresničitev nalog Telesnokultume skupnosti Ptuj po programu, iz
člena 2 tega sporazuma, se na podlagi meril in kriterijev ovrednotene na
4,229.000 dinarjev.
4.	člen
Za uresničitev programa iz tega sporazuma, bodo podpisniki solidarno
združevali sredstva iz osebnega dohodka delavca po prispevnji 0,41, oziroma
0,35 za občinsko telesnokulturno skupnost in 0,06 za potrebe Republiške
telesnokultume skupnosti in dejavnosti strok, institucij pri RZTKO. Osnova
za obračun prispevkov iz osebnega dohodka je osebni dohodek delavca, ki
vključuje:
—	osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb (neto),
—	del, ki ga v obliki prispevkov po samoupravnem sporazumu iz tega
dohodka združujejo v samoupravnih interesnih skupnostih in
—	del, ki ga v obliki davka iz osebnega dohodka zagotavlja za splošno
porabo v družbeno-političnih skupnostih.
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko
ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja osebni dohodek, plačujejo
prispevek od tistega dela doseženega dohodka, ki se šteje za osebni dohodek
na osnovi meril, ki so določena v družbenem dogovoru o osnovah
programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo
v letu 1976.
5.	člen
Delavci in drugi občani plačujejo prispevek po tem sporazumu:
Telesnokulturni skupnosti Ptuj na območju katere imajo delavci in drugi
občani stalno prebivališče. Ce delavec oziroma občan nima stalnega
prebivališča na območju samoupravne telesnokulutrne skupnosti, kjer stalno
živi njegova ožja družina, se prispevek plačuje samoupravni telesnokulturni
skupnosti, na območju katere stalno živi njegova ožja družina.
Sredstva za skupne naloge pri Telesnokulturni skupnosti SR Slovenije so
zajeta v program občinske Telesnokultume skupnosti, ter se preko SDK
Ptuj, odvaja v republiko. Telesnokulturna skupnost Ptuj, skupaj s Telesno-
kulturno skupnostjo SR Slovenije podpiše posebni samoupravni sporazum o
združevanju sredstev za skupne naloge pri Telesnokulturni skupnosti SR
Slovenije.
6.	člen
Prispevke, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov delavcev, obračunavajo
temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, organi, delovne
skupnosti ter zasebni delodajalci iz osebnih dohodkov delavcev. Temeljne
organizacije združenega dela, dmge organizacije, organi delovne skupnosti
ter zasebni delodajalci obračunavajo in vplačujejo med letom akontacijo
prispevkov telesnokulturni skupnosti po stopnji, določeni v 4. členu (0,41)
tega samoupravnega sporazuma.
Obračun prispevkov po stopnji iz 4. člena sporazuma se izvrši po
zadnjem izplačilu OD v tem letu s tem, da se vplačane akontacije poračunajo
in nakažejo na zbirni račun pri SDK Ptuj. "
Delavec mora dobiti ob vsakem izplačilu osebnega dohodka pismeni
obračun prispevkov.
Prispevek, ki jih iz osebnih dohodkov plačujejo občani, ki z osebnim
delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko
dejavnost, ki se jim ugotovi dohodek, obračunajo in pobirajo za davčne
zaveze pristojni organi, po postopku kot je predpisan za davke.
7.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, organi in
delovne skupnosti plačujejo prispevke ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih
dohodkov, zasebni delodajalci v osmih dneh po izplačilu osebnega dohodka,
občani za sebe pa do 7. v mesecu za pretekli mesec.
8.	člen
Občani iz druge alineje 4. člena plačujejo akontacijo prispevka na
podlagi ugotovljene osnove za odmero davka iz dejavnosti za leto 1975 v
rokih in na način kot plačujejo davek iz dejavnosti. Dokončni obračun za
leto 1976 se opravi na podlagi osnove, kot je za to leto ugotovil davčni organ.
Akontacije prispevkov plačujejo občani iz prejšnjega odstavka za sebe
na podlagi ugotovljenega osebnega dohodka za leto 1975 v rokih in na način,
kot plačujejo davek iz dejavnosti. Dokončni obračun za leto 1976 se opravi
na podlagi osebnega dohodka za leto 1976 ob odmeri davka iz dejavnosti.
9.	člen
Telesnokulturna skupnost Ptuj je dolžna urediti pogodbena razmerja z
izvajalci telesnokultume dejavnosti tako, da bo v celoti zagotovljeno izvaja-
nje programa, tako po obsegu, kot po kakovosti.
10.	člen
Vrednost programa, ki je določena v 3. členu tega sporazuma, se med
letom ne bo spremenila, razen v primeru, če bodo nastopile izjemne
okoliščine, kot so:
—	če pride do večjega povečanja pogodbenih obveznosti, kot so
predvidene pri programu,
—	če pride do znatnega povečanja porasta blaga in storitev in s tem do
povečanja materialnih stroškov, ki so nujni za izvedbo programa.
V primeru iz prejšnjega odstavka odobri spremembo vrednosti
programa skupščina telesnokultume skupnosti Ptuj, če se nova vrednost
programa lahko krije iz sredstev 4. člena tega sporazuma.
Ce po tem sporazumu združena sredstva ne bodo zadoščala za izvedbo
programa oz. za kritje izvedbe programa, bo Telesnokulturna skupnost Ptuj
predložila vsem podpisnikom sporazuma ustrezne spremembe.
11.	člen
lO Telesnokultume skupnosti Ptuj je dolžan tekoče, na vsake tri
mesece, obveščati delovne ljudi, preko svojih temeljnih samoupravnih
skupnosti o izpolnjevanju programa dela in o porabi sredstev.
12.	člen
Organi Telesnokultume skupnosti Ptuj bodo sklenili pogodbe po
uveljavitvi tega sporazuma z izvajalci telesnokultume dejavnosti o izvedbi
programa.
13.	člen
Za izvajanje in nadzor nad izvrševanjem sprejetega programa bo
skupščina Telesnokultume skupnosti ustanovila 5 člansko komisijo.
14.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpiše večina temeljnih in
drugih organizacij združenega dela z večino delavcev.
15.	člen
Podpisniki tega sporazuma, ki so pristopili oz. ki bodo pristopili k temu
sporazumu po njegovi sklenitvi, sprejmejo obveznosti in pravice iz tega
sporazuma z dnem sklenitve.
. 16. člen
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem glasilu družbeno-politične
skupnosti in se uporablja od I. januarja 1976.
Predsednik skupščine
Telesnokultume skupnosti Ptuj
Milan Kneževiš, ing.
PRILOGA TEDNIKA ST. 6
STRAN 15
PROGRAM SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA OBCINE PTUJ
ZA LETO 1976
Socialno skrbstvo je dejavnost, kjer delovni ljudje združujejo svoje delo
s ciljem, da omogočijo posameznikom, družinam in skupinam občanov
sredstva za življenje in pomoč in varstvo, kadar jo potrebujejo.
Skupnost bo v letu 1976 opravljala naslednje naloge:
1	— Naniestitev socialno ogroženih otrok v rejni''*"o;
2	— Posvojitev otrok brez enega ali obeh roditdj ,
3	— Varstvo otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju;
4	— Varstvo vedenjsko in osebnostno motenih otrok in mladostnikov,
mladoletnih prestopnikov in storilcev prekrškov;
5	— Skrbništvo nad otroki, ki so brez staršev ali le ti niso sposobni zanje
pravilno skrbeti;
6	— Svetovanje in pomoč v problemih zakoncev, ob razvezah, v primeru
alkoholizma v družinah, pomoč materam, ki so rodile izven zakonske zveze,
pomoč družini pri šolanju in preživljanju otrok, pomoč družini z lažje in
zmerno prizadetim otrokom;
7	— Varstvo odraslih telesno invalidnih oseb, duševno prizadetih, oseb
brez zadostnih sredstev za preživljanje; oseb z asocialnim vedenjem;
8	— Varstvo ostarelih oseb.
Pri opravljanju zadanih nalog skupnost sodeluje z vrsto ustanov in
drugimi interesnimi skupnostmi in s krajevnimi skupnostmi.
Sodelovanje socialnega skrbstva s krajevnimi skupnostmi se odvija
zlasti s komisijami za socialno varstvo krajevnih skupnosti. Te komisije
dajejo mnenja o reševanju vlog občanov za denarne pomoči in ob izbiri
skrbnikov. To sodelovanje je zelo uspešno in ga bo skupnost še poglabljala.
Skupnost bo v okviru materialnih možnosti skrbela za razvoj laične nege
bolnih ostarelih na domu.
Občanom^ ki so brez vseh sredstev za preživljanje, bo zagotovila
denarne pomoči.
Skupnost bo v okviru materialnih možnosti skrbela za razvoj laične nege
bolnih ostarelih na domu.
Občanom, ki so brez vseh sredstev za preživljanje, bo zagotovila
denarne pomoči.
Glede na premajhne kapacitete doma upokojencev Ptuj—Muretinci in
ob velikih potrebah, bo skupnost morala zagotoviti potrebna sredstva za
sanacijo tega doma, ker se tako pridobi 60 postelj.
Šolarjem, ki so zajeti v podaljšanem bivanju v Soli, a starši ne zmorejo
stroškov tega, skupnost zagotavlja ustrezno denarno pomoč.
Za izvedbo zastavljenega programa potrebuje skupnost v letu 1976
sredstva:
A — Osnovna dejavnost	' 16.177
(vOOO)
B — Razširjena dejavnost (novi primeri)	2.330
C — Sanacija doma Ptuj—Muretinci	. 300
D — Anuitete, RK	410
SKUPAJ POTREBNA SREDSTVA	19.217
Predvideni dohodki skupnosti v letu 1976:
(v 000)
—	po stopnji v občini	8.173
—	odliv za solidarnost	1.028
9.201
—	dotok iz sredstev solidarnosti	8.218
—	ostanekdohodka izleta 1975	473
SKUPAJ SREDSTEV ZA DEJAVNOST ■ , 16.864
Ob realizaciji predvidenih dohodkov bo skupnost lahko izvedla osnovno
dejavnost (obseg iz leta 1975) in pokrila anuitete ter eno tretjino predvidene
razširjene dejavnosti.
Skupnost v letu 1976 ne bo mogla izvesti programa svoje dejavnosti v
višini 2.358.—.
PROGRAM DELA SKUPNOSH SOCL^LNEGA VARSTVA OBCINE
PTUJ ZA LETO 1976
Program je pripravljen ob upoštevanju programov skupnosti, ki se v tej
skupnosti združujejo ter določil zakona o socialnem varstvu.
Na osnovi tega bo skupnost v letu 1976 opravila naslednje naloge:
1.	Izvajanje in dopolnjevanje politike socialnega varstva in spremljanje
rijenih učinkov:
—	obravnava družbenega dcs Jvor." skupni in splošni porabi v občini
Ptuj za leto 1976;
—	obravnava srednjeročnega programa v občini s posebnim ozirom na
socialno varstvo;
—	obravnava programov za leto 1976 interesnih skupnosti, ki se
združujejo v socialnem varstvu;
—	obravnava predloga družbenega dogovora o minimalnih standardih
za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev;
—	obravnava vsebine programov socialnega razvoja v organizacijah
združenega dela;
—	obravnava problematike alkoholizma v občini v sodelovanju s
koordinacijskim odborom za boj proti alkoholizmu pri OOSZDL; ^
—	organiziranje razprave o družbeni prehrani v Ptuju;"
—	uresničevanje solidarnostne stanovanjske politike v občini.
2.	Sprejemanje odlokov in predpisov s področja socialnega varstva z
ustreznimi zbori občinske skupščine.
3.	Določitev prispevne stopnje za socialno skrbstvo in otroško varstvo.
4.	Obravnava predloga zakona o družini.
5.	Obravnava predloga zakona o usposabljanju in zaposlovanju in-
validnih oseb s posebnim ozirom na ustanavljanje invalidskih delavnic in
delavnic pod posebnimi pogoji.
Za izvedbo zastavljenega programa bo skupnost potrebovala 55.000.—
din. Tu so zajeti stroški za skupščinsko delovanje i n za nadomestila voljenim
in imenovanim funkcionarjem.
Sredstva za izvedbo programa za leto 1976 bo skupnost združevala s
samoupravnim sporazumom med:
Skupnostjo socialnega skrbstva občine Ptuj, Skupnostjo otroškega
varstva Ptuj, Skupnostjo za zaposlovanje Maribor — enota Ptuj, Skup-
nostjo pokojninsko-invalidskega zavarovanja Slovenije konferenca
delegatov Ptuj in Stanovanjsko skupnostjo Ptuj — enota za družbeno
pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
STRAN 8 i
PRILOGA TEDNIKA ŠT. 6'
OVREDNOTENJE PREDLOGOV PROGRAMOV ZDRAV-
STVENEGA VARSTVA OBČINSKIH ZDRAVSTVENIH
SKUPNOSTI PODRAVSKE REGIJE IN PREDLOGA
PROGRAMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVA-
NJA REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI MARIBOR
ZA LETO 1976
Osnova za ugotovitev potrebnih sredstev za realizacijo programov
zdravstvenega varstva in zavarovanja za leto 1976 so zagotovljene pravice
iz zdravstvenega varstva in denarnih dajatev v preteklem letu, v skladu z
resolucijskim določilom, daje treba v letu 1976 ohraniti doseženo raven
zdravstvenega varstva in socialne varnosti.
Ovrednotenje programov občinskih in regionale zdravstvene skupnosti
prikazujemo skupaj iz več razlogov:
1)	predlog regionalnega programa zdravstvenega varstva je sinteza
občinskih programov;
2)	delovni ljudje uresničujejo v zdravstvenem zavarovanju vzajemnost
in solidarnost predvsem v regionalni zdravstveni skupnosti, v kateri
občinske zdravstvene skupnosti združujejo sredstva, da si tako zagotovijo
enotnost pravic in obveznosti;
3)	prispevne stopnje se zato določajo na osnovi dogovorjenih sredstev
regionalne zdravstvene skupnosti in so enotne za zavezance prispevkov
vseh občinskih zdravstvenih skupnosti;
4)	upoštevana je enotna dogovorjena obveznost po sklenjenem
samoupravnem sporazumu o zbiranju namenskih sredstev za dograditev
obeh bolnišnic v regiji po stopnji 0,77 % na osnovi izplačanih bruto
osebnih dohodkov;
5)	za uresničevanje nalog, ki terjajo širšo solidarnost v SR Sloveniji, je
predlagano združevanje sredstev pri zdravstveni skupnosti Slovenije po
stopnji 0,46 % od bruto osebnih dohodkov.
1. V skladu z navedenim, bi zdravstvene skupnosti mariborske regije
potrebovale za uresničitev začrtanih programskih nalog v letu 1976
naslednja sredstva:
v 000 din
1.	Za izvajanje neposrednega zdravstvenega varstva
a)	za zagotovljen obseg dejavnosti iz leta 1975 povečan na raven	'
cen decembra 1975 (za 6,5 % po izhodiščih družbenega
dogovora)	566.35 7
b)	za programirano postopno aktiviranje .novih bolnišničnih
postelj	26.745
skupaj zdravstveno varstvo	593.102
2.	Za denarna nadomestila
Potrebna sredstva za leto 1976 za zagotovitev obsega pravic iz
preteklega leta+)	103.909
3.	Ostali izdatki skupnosti - na osnovi porabe 1975 povečane
za 6,5%	25.990
4.	Izločitve iz dohodka:
-	za izgradnjo bolnišnic v regiji (O %)	58.983
-	za sohdamostno združevanje v SRS (0,46 %)	31.428
-rezervni sklad (2 %)	14.400
SKUPAJ POTREBNA SREDSTVA 1976	827.8 12
+) Osnova za odmero nadomestila osebnega dohodka v primeru bolezni,
nesreče in poroda je osebni dohodek zavarovanca iz preteklega leta, zato
se te dajatve v letu 1976 takoj povečajo za toliko, kolikor so se povečali
osebni dohodki v letu 1975 v primerjavi z letom 1974 ter za predviden 3 %
porast zaposlenih delavcev. Skupaj je treba zagotoviti 34,9 % višja sredstva
ze ob ohranitvi sedanje višineSO % nadomestila do 60. dne bolezni v breme
skupnosti, brez upoštevanja predlagane trimesečne valorizacije nadomestil
in ob predpostavki, da poprečni ocfstotek izostankov z dela v letu 1976 ne
bo naraščal.
II. Izračun sredstev za leto 1976 po metodologiji predloga družbenega
dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976.
Predlog republiškega družbenega dogovora o razporejanju dohodka v
letu 1976 opredeljuje v svojem 11. členu osnove za izračun sredstev
skupne porabe, med temi tudi sredstva za zdravstvene skupnosti.
V predlagani dogovorjeni porabi za leto 1976 so vključena sredstva
prispevkov družbenega sektorja po družbenem dogovoru za leto 1975,
sredstva prispevkov zasebnega sektorja, dogovorjeni prenosi obveznosti
proračunov družbenopolitičnih skupnosti na zdravstveno skupnost v letu
1976 ter sredstva po 7. členu družbenega dogovora za leto 1975, ki so se
za našo regijo zbirala po stopnji 0,40 %. Tako opredeljena skupna sredstva
se povečajo z indeksom 111,1.
Izven tako dogovorjenih sredstev, ki bodo zajeta v vseh občinskih
družbenih dogovorih, bo zdravstvena skupnost zbirala še prispevke za
zdravstveno varstvo upokojencev in druge dohodke.
Kalkulacija obsega sredstev dovoljene porabe po 11. členu
republiškega družbenega dogovora na osnovi poprečnega povečanja za
11,1 % za leto 1976, je bila za vse zdravstvene skupnosti v Sloveniji
usklajena z izračuni Republiškega zavoda za družbeno planiranje SRS in
znaša:
v 000 din
-	za regionalno zdravstveno skupnost Maribor	699.887
od tega:
Zdravstvena skupnost Lenart	12.985
Zdravstvena skupnost Maribor	5 24.177
Zdravstvena skupnost Ormož	16.994
Zdravstvena skupnost Ptuj	102.188
Zdravstvena skupnost Slov. Bistrica	43.543
Izven globala sredstev, ki bodo v letu 1976 dogovorjena s
sprejetimi družbenimi dogovori, bo regionalna zdravstvena skupnost zbrala
predvidoma še 93.900.000, - din s prispevki za zdravstveno varstvo
upokojencev in drugimi dohodki.
Skupaj bodo v mariborski zdravstveni regiji za leto 1976 predvidoma
zagotovljena sredstva le v višini 793.787.000, - din.
III. Potrebne prispevne stopnje za zagotovitev predvidenega obsega
sredstev po predlogu družbenega dogovora 1976:
1) Enotne prispevne stopnje za zaposlene v družbenem in zasebnem
sektorju:
-iz bruto osebnega dohodka	7,79 %
-	iz dohodka TOZD in sredstev zasebnikov	1,81 %
Predvideni bruto osebni dohodki oziroma zavarovalne osnove za leto
1976 (po sedežu dejavnosti oziroma zaposlitve):	^
v 000 din
Občina	Za zaposlene v zasebni	skupaj
družbenem sektoiju sektor
Lenart	76.225 5.810	82.035
Maribor	5.156. 23 142.320	5.299.143
Ormož	122.624 7.105	129.729
Ptuj	886.205 37.460	923.665
SI. Bistrica	386.430 22.610	409.040
Skupaj regija	6.628.307 215.305	6.843.612
Za prispevke iz dohodka TOZD se zavarovalna osnova v skladu z
navodili republiškega zavoda za ekonomsko planiranje poveča za 6 %. 2)
Prispevki kmečkih zavarovancev
Veljavne prispevke kmečkih zavarovancev v letu 1975 valoriziramo z
indeksom 111,1 kot se znižuje dovoljena poraba v letu 1976:
prispevek v	predlog za
letu 1975	leto 1976
a)	stopnja prispevka od KD
in dohodka iz gozda	38 %	42,2 %
b)	letni pavšalni prispevek
na zavarovano gospodarstvo ,	554,-din	615,-din
c)	letni pavšal za osebe, ki
so izenačene z zavarovanci-
kmeri	528,-din	587,-din
3) Predlagamo tudi ustrezno valorizacijo vseh drugih prispevkov in
pavšalnih osnov za predviden porast sredstev zdravstvenih skupnosti v letu
1976 (indeks 111,1).
V slučaju valorizacije dogovorjenih sredstev za skupno porabo v
smislu 14. člena republiškega družbenega dogovora, bo potrebno za
priznano korekturo dovoljene porabe ustrezno valorizirati tudi prispevke
kmečkih zavarovancev ter pavšalne prispevke drugih kategorij zavarovanih
oseb.
S skupnostjo invalidsl^o pokojninskega zavarovanja še ni dosežen
dogovor glede sredstev za izvajanje zdravstvenega varstva upokojencev v
letu 1976.
IV. Izračun potrebnih sredstev regionalne zdravstvene skupnosti Maribor
oziroma ovrednotenje programa 1976 na osnovi obsega uveljavljenih pravic
iz leta 1975 zahteva sredstva
v višini 827.812.000,- din,
kalkulacija dovoljene porabe na osnovi poprečnega povečanja za skupno
porabo z indeksom 111,1 (predvidena sredstva po predlogu republiškega
družbenega dogovora povečana za oceno prispevkov za zdravstveno
varstvo upokojencev) pa dovoljuje realizirati dohodke le
v višini 793.787.000.- din,
PRILOGA TEDNIKA ST. 6
STRAN 9
tako ostane nepokrita razlika
34.025.000,- din
ki bi jo bilo mogoče zagotoviti z dodatno prispevno stopnjo za zaposlene v
družbenem in zasebnem sektoiju v višini
0,5 O % bruto osebnih dohodkov.
Ce izhajamo le iz globala sredstev ugotovljenega na osnovi
dovoljenega povečanja za 11,1 % in zagotovimo sredstva za nadomestila
osebnih dohodkov v višini sedaj veljavnih predpisov, ostanejo na razpolago
za neposredno zdravstveno varstvo le 5,6 % višja sredstva od porabljenih v
preteldem letu, po izločitvi potrebnih sredstev za naselitev nove hospitalne
stolpnice v Mariboru ter postelj za zdravljenje alkohohkov na Pohorskem
dvoru, pa le še 0,6 % več sredstev od realiziranih v letu 1975 za izvajanje
obsega dejavnosti zdravstvenega varstva iz pretekkga leta.
Po resolucijskih izhodiščih bi bilo potrebno zagotoviti izvajalcem
družbenih dejavnosti vsaj 6,5 % več sredstev za enak obseg dela na osnovi
cen v decembru 1975.
Podrobnejši pre^ed vseh virov dohodkov in načrtovanih pravic
oziroma izdatkov, kijih bo mogoče zagotoviti v okviru priznanih sredstev
za leto 1976 za vse občinske zdravstvene skupnosti in zbirno za regijo, bo
prikazan v finančnih načrtih zdravstvenih skupnosti, na osnovi v javni
obravnavi izoblikovanih stališč glede zagotavljanja sredstev za izvajanje
zdravstvenega varstva in socialne varnosti v letu 1976.
IZVLEČEK IZ PREDLOGA PROGRAMA ZDRAVSTVENEGA VARST-
VA IN ZAVAROVANJA REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
MARIBOR IN OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI PTUJ ZA LE-
TO 1976
A. Program zdravstvenega varstva
Zdravstveno varstvo je sestavni del družbene reprodukcije in važen
dejavnik produktivnosti dela ter obrambne sposobnosti naroda ter sodi med
bistvene elemente socialne politike in življenjske ravni vseh delovnih ljudi in
občanov.
Program zdravstvenega varstva ugotavlja kaj je družbeni interes na
področju zdravstvenega varstva in določa, kako se v določenem področju
in na določenem območju ta interes uresničuje, zato je to temeljni akt
zdravstvenih skupnosti, ki služi programiranju zdravstvene dejavnosti in
njenemu razvoju ter drugim skupnim interesom.
Program temelji na analizi zdravstvenega stanja prebivalstva, izhaja iz
njegovih p>otreb po celovitem zdravstvenem varstvu, upošteva pa kadrovske
in druge zmogljivosti na področju zdravstvene dejavnosti.
V letu 1976 bo na območju regije naslednje število zavarovancev oziro-
ma zavarovanih oseb:
Izhodišča za sestavo programa so pravice, ki jih upravičencem zagotav-
lja zakon o zdravstvenem varstvu, samoupravni sporazum o najmanjšem
obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, samoupravni
sporazum o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in
o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja in drugi samoupravni splošni akti,
osnova za programiranje pa ocena opravljenega dela v letu 1975.
V letu 1976 predvidevamo precejšnje povečanje števila opravljenih
storitev tako zaradi predvidenega povečanja števila upravičencev kot zaradi
potrebe po širitvi nekaterih dejavnosti, upoštevano pa je tudi dejstvo, da bo
v prvem četrtletju 1976 predana namenu hospitalna stolpnica v mariborski
bolnišnici in bo zaradi tega povečano število oskrbnih dni.
Pomanjkanje zdravstvenih delavcev je že več let posebno pereče.
Planirano povečano število zdravstvenih storitev pa terja še nove delavce.
Zdravstvene organizacije se bodo prizadevale za uresničitev zastavljenega
kadrovskega plana za leto 1976, da bi zadovoljile najnujnejše potrebe, če-
prav še zdaleč ne bodo doseženi kadrovski normativi.
Neposredno zdravstveno varstvo izvajajo na območju podravske regije
naslednje zdravstvene organizacije združenega dela: splošna bolnišnica
Maribor, splošna bolnišnica „dr. Jožeta Potrča" Ptuj, zdravstveni dom
Maribor, združeni zdravstveni dom Ptuj, železniški zdravstveni dom
Maribor, lekarne Maribor, Ptuj in Slovenska Bistrica. Predviden obseg dela,
ki ga bodo opravili navedeni izvajalci zdravstvenega varstva v letu 1976 je
prikazan v predlogu programa po posameznih dejavnostih, dana pa je tudi
primerjava z ocenjenim obsegom dela v letu 1975.
Kakovostni napredek pri razvoju zdravstvenega varstva v letu 1976 pa
bo dosežen z uresničitvijo nekaterih prednostnih programskih nalog, ki so
zlasti:
1. Nadaljevanje izgradnje bolnišnice Maribor in Ptuj po sprejetem
investicijskem programu ter predaja hospitalne stolpnice v bolnišnici Mari-
bor svojemu namenu.
2.	Gradnja investicijskih potreb v osnovni zdravstveni sluzo. po
opredeljenih prioritetah in sicer novogradnja ZD Ptuj, začetek priprav za
novogradnjo centralne zgradbe ZD Maribor, dograditev zdravstvene postaje
v Lenartu v okviru že zagotovljenih sredstev, prizidka zdravstvene postaje v
Ormožu in adaptacija zgradbe zdravstvenega doma Maribor v Slovenski
Bistrici za potrebe teritorialne enote.
3.	Nadaljnje izenačevanje pri zagotovitvi osnovnega zdravstvenega var-
stva na izvenmestnih območjih, predvsem z ustrezno kadrovsko zasedbo
delovnih mest na oddaljenih terenih.
4.	Pospešeno uvajanje dispanzerskih metod dela v osnovni zdravstven]
dejavnosti ter izboljšanju potronažnega varstva zlasti na zunanjih območjih.
5.	Razvijanje oblik aktivnega zdravstvenega varstva delavcev.
6.	Izboljšanje zdravstvenega varstva ogroženih bioloških skupin
prebivalstva, predvsem mladine, žena in starejših občanov.
7.	Čvrsto izvajanje že sklenjenih samoupravnih sporazumov o sodelova-
nju med različnimi vrstami zdravstvenih organizacij (na področju ginekolo-
gije in pediatrije med ZD Maribor in bolnišnico Maribor) in nadaljevanje
procesov funkcionalne integracije med posameznimi izvajalci zdravstvenega
varstva (doslej prva večja integracija na Slovenskem, in sicer zdravstvenega
doma Ptuj in splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj).
8.	Organizirana akcija za ugotavljanje primernosti oziroma zniževanja
prekomernega bolniškega staleža, usklajena s temeljnimi organizacijami
združenega dela in organizacijami sindikata.
9.	Odgovornost uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva za
racionalno trošenje združenih sredstev v zdravstveni skupnosti in vključe-
vanje v stabilizacijska prizadevanja znotraj same skupnosti in v vseh
zdravstvenih organizacijah.
10.	Skrb za čimbolj učinkovito zdravstveno vzgojo občanov.
STRAN 18 i
PRILOGA TEDNIKA ŠT. 6'
V okviru predloga programa zdravstvenega varstva za območje regije,
programirajo izvajalci zdravstvenega varstva, da bodo v letu 1976 opravili za
v: ivičt...e zč. ivstvenega varstva pri občinski zdravstveni skupnosti Ptuj:
indeks poveč.
5t. fakt. vi. 1976
v primer, z
Kot najpomembnejša naloga v letu 1976 opredeljuje zdravstvena skup-
nost Ptuj
1)	nadaljevanje izgradnje bolnišnice Ptuj po sprejetem investicijskem
programu;
2)	nadaljevanje etapne gradnje nove zgradbe zdravstvenega doma v
Ptuju.
Ostale prioritetne naloge so opredeljene tako kot v predlogu regional-
nega programa.
B. Program zagotavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja
Zdravstvene skupnosti zagotavljajo poleg pravic do neposrednega
zdravstvenega varstva tudi socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe,
poroda in smrti.
Na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu in sklenjenih samoupravnih
sporazumov zagotavljajo zdravstvene skupnosti upravičencem nadomestila
osebnega dohodka v primeru zadržanosti od dela in denarne dajatve v prime-
ru smrti (pogrebnina, posmrtnina).
Nadomestilo osebnega dohodka zagotavlja skupnost zavarovancem (ra-
zen kmetom) predvsem:
—	v primeru bolezni, poškodbe, nesreče pri delu, obolenja za poklicno
boleznijo od 31. dne zadržanosti dalje;
—	v primeru zdravstvene nege obolelega družinskega člana, izolacij,
spremstva od 1. dne zadržanosti dalje;
—	v primeru poroda v višini 105 dni v celoti.	^
Osnova za odmero nadomestil osebnih dohodkov je po sklenjenih spo-
razumih, tako kot v letu 1975, osebni dohodek iz preteklega leta,
nadomestilo pa se odmerja v odstotkih od osnove glede na čas trajanja oziro-
ma vzrok zadržanosti od dela.
Novi samoupravni splošni akti zdravstvenih skupnosti določajo enako
višino nadomestil glede na osnovo za njihovo odmero, kot so to določali
prejšnji akti.
Vzrok, da zdravstvene skupnosti niso mogle uskladiti denarnih nado-
mestil z sindikalno listo je pomanjkanje sredstev zdravstvenih skupnosti, ki
je razvidno iz ovrednotenja programov.
PRILOGA TEDNIKA ST. 6
STRAN 11
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE
MARIBOR, Gregorčičeva 37
PROGRAM SKUPNOSTI ZA LETO 1976
Zaposlovanje kot dejavijost posebnega družbenega pomena obsega
oblikovanje in izvajanje politike zaposlovanja ter vseh tistih dejavnosti, ki
delovnim ljudem omogočajo, da uresničujejo pravico do dela. Izhajajoč iz
določil zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti,
družbenega dogovora o enotnih osnovah kadrovske politike in družbenega
dogovora o enotnih osnovah kadrovske politike in družbenega dogovora o
štipendiranju, sklepov in priporočil skupščine SR Slovenije za reševanje
problematike na področju zaposlovanja (Ur. 1. SRS 19/75) ter ob
upoštevanju ciljev in izhodišč družbenoekonomskega razvoja v letih 1976 —
1980, bo dejavnost skupnosti za zaposlovanje v letu 1976 usmerjena pred-
vsem v izvajanje naslednjih nalog:
1.	Zaposlovanje, posredovanje dela in priprava za zaposlitev:
—	Pri uresničevanju družbenoekonomskega razvoja je treba omogočiti,
da se bo stopnja rasti zaposlenosti približevala mejam naravnega prirastka in
ostalih virov priliva delavcev v zaposlitev, vendar tako, da se bo skupna rast
zaposlenosti gibala v načrtovanih okvirih, ki predvidevajo intenzivnejšo rast
produktivnosti dela ob razmeroma manjšem zaposlovanju novih delavcev.
—	V sodelovanju z občinskimi skupščinami in Ekonomskim centrom bo
skupnost za zaposlovanje vsaj dvakrat letno pripravila pregled izvajanja
sklepov in priporočil, ki jih je sprejela skupščina SR Slovenije za reševanje
problematike na področju zaposlovanja (Uradni list SRS, št. 19/75).
—	Skupnost za zaposlovanje bo skupaj z drugimi dejavniki, ki jih
zavezujeta družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike (Ur. list SRS št.
10/74) oziroma o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike
(objavljen v listu ,,Sindikati" št. 10 z dne 6. 7. 1974) aktivno spremljala
njuno izvajanje. V letu 1975 bo izdelana analiza o izvajanju družbenega
dogovora o izvajanju kadrovske politike, o kateri bodo razpravljale
družbeno-politične skupnosti Podravske regije in bodo sklepi, sprejeti na teh
osnovah, predmet izvajanja v letu 1976.
—	Na področju posredovanja dela bo strokovna služba skupnosti nudila
iskalcem zaposlitve vso potrebno strokovno pomoč, pri uveljavljanju načel o
enakih pravicah in enaki dostopnosti delovnih mest ne glede na spol in
zakonsko opredeljene pravice, upoštevajoč varstvo žensk glede na njihove
psihofizične in biološke lastnosti. Skupaj z OZD bodo delavcem, ki so
postali invalidi in drugim osebam po končani rehabilitaciji zagotovljene
ponovne možnosti za vključitev v združeno delo.
—	Se vedno pereči problemi, ki so v zvezi z zaposlovanjem naših
delavcev v tujini — zlasti v manj razvitih obmejnih območjih terjajo, da
združeno delo bolj upošteva interese za njihovo vrnitev in ponovno
zaposlitev. Odpravljanje vzrokov, zaradi katerih so naši delavci odhajali v
tujino in zagotavljanje pogojev za njihovo vračanje, bo učinkovito ob
angažiranju še drugih zainteresiranih dejavnikov, kot so poslovne banke,
oddelki za gospodarstvo pri občinskih skupščinah, družbenopolitične
organizacije itd.
—	Na ostalih področjih zaposlovalne dejavnosti bo težišče dela:
a)	vplivati na izboljšanje strukture zaposlenih, zlasti nivoja strokovne
usposobljenosti delavcev, ki se na novo zaposlujejo, z organizirano pripravo,
usposabljanjem, strokovnim izobraževanjem in prekvalifikacijo, za
produktivnejšo zaposlitev;
b)	odpravljati strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem na
področju dela s f>ospeševanjem prostorske in poklicne mobilnosti, s čemer bi
zmanjševali število nezaposlenih ter krili potrebe po novih delavcih (in-
formacije o vseh potrebah po delavcih v SR Sloveniji, medrepubliški
družbeni dogovor o zaposlovanju ipd.);
c)	presežke delavcev, do katerih bi prišlo zaradi ekonomskih ali
tehnoloških razlogov, pravočasno ugotavljati ter preusmerjati na področje,
kjer je pomanjkanje (preusposobitve za ustrezno delo);
č) ugotavljanje možnosti pospešenega zaposlovanja žensk (na osnovi
revizije sistemizacij delovnih mest, vpliva tehnoloških sprememb delovnih
mest na zaposlovanje žensk);
d)	zagotavljanje pravic delavcem, ki bodo ostali brez svoje krivde brez
dela in ki bodo izpolnjevali druge z zakonom predpisane zahteve (denarno
nadomestilo in denarni dodatek za vzdrževane družinske člane, zdravstveno
varstvo, otroški dodatek, denarna pomoč po izteku upravičenosti do
denarnega nadomestila, dajatve iz priprave za zaposlitev).
2.	Naloge poklicnega usmerjanja so zlasti:
—	optimalno usklajevanje sposobnosti, znanj in nagnjenj posamez-
nikov s potrebami družbe po kadrih. To bo mogoče doseči le, Ce bo poklicno
usmerjanje pogojeno s poklicno vzgojo učencev ter njihovih staršev v
osnovnih in srednjih šolah;
—	nuditi strokovno pomoč mladim pri izbiri šolanja in poklica,
odraslim pri izbiri dopolnilnega usposabljanja in pri iskanju ustrezne
zaposlitve, izobraževalnim zavodom pri sprejemanju učencev v srednje in
druge šole, OZD pri razvijanju strokovnih metod dela v kadrovskih službah
itd.
—	v okviru poklicnega prosvetljevanja bodo organizirana predavanja za
učence in starše, F>osvetovanja z učitelji osnovnih šol z namenom med-
sebojnega informfranja ter seznanjanja z vsemi pomembnejšimi podatki;
—	ugotavljanje sposobnosti in drugih indikatorjev za potrebe poklic-
nega usmerjanja. Sem sodi ugotavljanje ravni umskih sposobnosti učencev 5.
in 8. razreda osnovne šole in zadnjih razredov srednjih šol ter izvedba ankete
o izbiri poklica;
—	individualno svetovanje učencev osnovnih in srednjih šol, zlasti
tistih, ki imajo pri izbiri poklica težave;
—	uvajanje poklicnega usmerjanja tudi v štiri in petletne srednje šole;
—	prilagajanje metod dela poklicnega usmerjanja sistemu usmerjenega
izobraževanja.
3.	Štipendiranje obsega:
—	opravljanje vseh nalog na področju štipendiranja, ki izhajajo iz
družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma,
—	priprava enotne kartoteke štipendistov za občino Maribor, Ormož,
Ptuj in Slovenska Bistrica,
—	analiziranje kadrovskih potreb občin z vidika štipendiranja,
—	v manjših občinah se kaže potreba po usmerjenem štipendiranju,
zato bo prišlo do usklajevanja želje štipendistov in kadrovskih potreb občin,
—	posredovanje javnosti podatkov o štipendistih ter višinah odobrenih
štipendij.
4.	Naloge analitične službe so predvsem:
—	spremljanje in proučevanje potreb gospodarstva in družbenih
dejavnosti po kadrih in priliva novih kadrov ter ugotavljanje strukturnih
neskladij med prilivom in potrebami;
—	analiza gibanja zaposlenosti, brezposelnosti in problematike
zaposlovanja ter vplivov in drugih ukrepov na ta gibanja;
—	analiziranje pojavov in značilnosti v procesih zaposlovanja
(fluktuacija, migracijska gibanja);
—	spremljanje izvajanja nalog srednjeročnega načrta skupnosti za
obdobje 1976 — 1980.
5.	Financiranje ureja samoupravni sporazum o izvajanju enotnega
programa, ki so ga sprejele vse skupnosti za zai^slovanje v SR Sloveniji ter
obravnava tele vidike vzajemnosti in solidarnosti:
—	enotno programiranje in izvajanje nalog,
—	oblikovanje sredstev za skupne zadeve zaposlovanja,
—	prelivanje sredstev za zagotavljanje pravic iz socialne varnosti in
priprava delavcev za zaposlitev,
—	merila in kriteriji za določanje višine solidarnostnih sredstev in
njihovo prelivanje,
—	poseben poudarek bo veljal izpopolnjevanju sistema vzajemnosti
solidarnosti, zlasti se bo potrebno na nivoju zveze pravočasno dogovoriti o
obsegu solidarnosti, ker sicer ne bo mogoče realizirati vseh predvidenih
nalog.
Dohodki in izdatki so tokrat prvič izkazani po občinah in so bili v ta
namen uporabljeni kot kriteriji število zaposlenih in število brezposelnih v
posameznih občinah.
Sodeč po stališčih skupnosti za zaposlovanje, ki prispevajo znatna
sredstva za pokrivanje primanjkljajev, je pričakovati, da bo obseg
solidarnosti v letu 1976 bistveno manjši. Kolikor bi morali v celoti pokriti
predlagane izdatke z lastno prispevno stopnjo, bi morala ta znašati 0,24
Obrazložene programsko ovrednotene naloge, ki so enotne za vse
zavode v Sloveniji ni mogoče v prihodnjem letu kriti z obstoječo prispevno
stopnjo 0,17 zato bo za leto 1976 potrebna dotacija iz solidarnostnih
sredstev SRS v znesku din 4.421, ki bo torej višja za 17 '^'o v primerjavi s sedaj
odobrenim zneskom.
Osnova za izračun prispevka za zaposlovanje je 94,5 '^'o od ocene bruto
osebnih dohodkov v letu 1976, ki jo je posredoval Zavod SRS za družbeno
planiranje v skladu s sklepom seje koordinacijskega odbora za spremljanje
izvajanja družbenega dogovora o skupni porabi.
Programske naloge so ovrednotene v smislu resolucije o družbeno
ekonomski politiki Skupščine SR Slovenije in v smislu predlogov družbenih
dogovcffov o razporejanju dohodka v letu 1976 v občinah naše regije.
Izdatki za dos^anje naloge se povečujejo za 6,5 '^'o na dovoljeno
porabo leta 1975, za nove naloge pa 4,3 Tu so zajete le naloge o izvajanju
družbenih dogovorov o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike
občinskih skladov za štipendiranje občin v regiji. Opozoriti je treba, da v
programu niso zajete naloge, ki izvirajo iz predloga zakona o usposabljanju
in zaposlovanju invalidov, ki bo v kratkem sprejet.
I m
STRAN
PRILOGA TEDNIKA ST. 6
fiiiioc^ TEDNIKA ST. 6
STRAN 13
—ti-
STRAN 14
PRILOGA TEDNIKA ŠT. 6
PRILOGA TEDNIKA ST. 6
STRAN 15
STRAN 16 i
PRILOGA TEDNIKA ŠT. 6'
TISK: CGP mariborski TISK