Doberšek Tit: Toca — stfrah kmeiovaica Naravni pojavi v ozračju so med našim rjudstvom še vedno zelo neznani. Pa tudi piše se o tem zelo malo, posebno pa v listih, ki pridejo med široke ljudske plasti. In vendar je to potrebno, kajti naša država je poljedelska, katere blagostanje je v veliki raeri odvisno od vremena. Toča je največji sovražnik vsake vasi, vsakega kmeta in kmetijstva sploh. Njen nezaželjen obisk pade ravno v oni letni čas, ko so kmetijski pridelki v rasti in razvitku ter radi tega nezaščiteni. Nič ni hujšega, kakor če pridelke pobije toča. Uničen ni samo enoletni pridelek, ampak pridelek dveh, treh ali celo več let, kajti toča dostikrat sklesti kulture tako, da se celo radi zadobljenih ran posuše, ali so vsaj tako poškodovane, da v teku dveh, treh let ne dajo nikakega pridelka. Mirno lahko rečemo, da znaša višina vsakoletne škode, ki jo povzroči toča samo v Sloveniji, nad sto milijonov dinarjev. Ta škoda ni prav za prav nikjer povrnjena, kajti tudi tiste vsote, ki jih oblast nakaže po toči prizadetim krajem, gredo končno le iz žepov davkoplačevalcev. Pota toče in njen postanek Našemu kmečkemu ljudstvu je dobro znano dejstvo, da toča ne pobije povsod, ampak da leto za letom obiskuje ene in iste predele, dočim na drugih mestih toča sploh ne pobije in je tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. Seveda ne moremo naravnost reči, da toča obiskuje samo te in te kraje. Lahko pa trdimo in na podlagi pričevanja ljudstva tudi dokažemo, da nekateri kraji sploh ne trpe zaradi toče. druge obiskuje v presledku gotovega števila let, nekatere kraje pa skoraj vsako leto. Ta pojav nas uči, da je obisk toče odvisen od zemljepisnega položaja vasi in krajev, to je, če so ti kraji v območju tiste zračne struje, ki nosi s seboj velike temne oblake (»cumulonimbuse«) s točo. Vendar zračne struje dolgotrajnega deževja s svojim oblačnim sistemom, ki — naravno — nosi tudi velike temne oblake, niso tako nevarne z ozirom na pogubno točo. Bolj nevarne so zračne struje tako zvanih malih, kratkotrajnih neviht (depresij), kl se pojavljajo v toplih poletnih dnevih, navadno po dežju. Ko namreč po dežju sonce močno pripeka, segreva površino zemlje, pri čemer nastane močno izhlapevanje vode z vl-.žre zemlje in vzdigovanje vodcne pare v višine. Peščeno suho zemljišče se hitreje segreje kot pa ostala zemljišča. Vzemin za primer peščeno suho zemljišče Dravskega polja, ki je skoraj povsod obkoljeno z močvirnimi zemljišči, gozdovi itd., pri čemer posebno močvirja od Slov. Bistrice pa doli do Sv. Lovrenca na Dravskem polju ustvarjajo jdločujočo vlogo za menjajoče izblapevanje in ustvarjanj- tako zvanih spodnjih zračnih struj. Spodnja zračna struja vzdigne vodeno paro na velike višine (2000—3000 m), kjer je toplota zelo nizka (okrog —4°C). Seveda se obenem kapljice združijo v oblak, ki je obilen in ga imenujemo »cumulonimbus«. Toda čeprav je toplota v tej višini tako nizka, da bi vodene kapljice lahko zmrznile, se vendar to ne izvrši. Za ustvarjanje toče je namreč potrebna navzočnost še drugega oblaka belkaste barve, ki ne pušSa sence na zemlji, in katerega imenujemo ¦»cirrostratus«. Ta oblak je sestavljen iz drobcev ledu. čim se veliki temni oblak približa temu oblaku, nastane med negativno elektriko »cumulonimbusa« in pozitivno elektriko »cirrosa« električno praznjenje z bliskom in gromom, obenem se pa vsa voda v velikem oblaku »cumulonimbusa« spremeni v led — točo. Led pada proti zemlji in če ni bilo zelo vroče in dosti razlik v toploti pri zemlji med enim in drugim zemljiščem, se navadno, preden pade na zemljo, že spet spremeni v dež in pade na zemljo kot pljusek dežja ali pa kot »babje pšeno«. Vse dmgače pa je, če je bilo zelo vroče in so bile pri zemlji zelo velike razlike v toploti (zemlja, gozd, voda, pesek, pota, vse se različno segreva). V tem primeru pa nastajajo pri zemlji zelo močne spodnje struje, ki zrnca ledu, ki padajo proti zemlji, sproti vračajona velike višine. Pri tem vračanju ledenilizrnc na višine se nanje lepijo vodene kapljice, ki se sproti spremene v led in tako je zrno toče vedno debelejše. Včasih nosi zračni vrtinec s seboj tudi prah, smeti, lase itd., kar vse se v takih primerih prilepi na točo. Tako lahko razumemo, zakaj včasih najdemo v toči lase in vse mogoče predmete, radi česar nekateri mislijo, da je vse to »vrag« naredil. Obenem s stvarjanjem in povečavanjem toče v oblaku nastajajo radi dviganja toplega zraka v višino in pritakanja hladnega zraka na njegovo mesto zračne struje — vetrovi, ki nosijo pogubni oblak s točo v gotovo smer, in to navadno od zahoda proti vzhodu. Sedaj lahko razumemo, zakaj ' na toča svoja pota. Seveda se poleg opisanega načina ustvarjanja toče nižinskega sistema pojavlja toča višinskega, planinskega sistema, ki ima svoj izvor v od gorovja obkroženih kotlinah in bližnjih planinah, ki se pa bolj poredko odtrgajo od planin. Vendar bi tudi tem pojavom planinskih neviht s točo posebno v Sloveniji bilo treba poavetiti več pažnje. Z gosto mrežo vremenoslovskih postaj z vestnimi opazovalci bi z ozirom na kmetijstvo v Sloveniji bilo potrebno točno dognati, za katere vrste neviht s točo gre in katere narede največ škode. Šele po dognanju tega nadvse važnega dejstva je namreč mogoče izvesti primerne protiukrepe, ki nam jih nudi moderna znanost. Kako torej preprečiti točo? Spredaj smo rekli, da se toča začne ustvarjati v tem momentu, ko se veliki temni oblak z negativno elektriko približa oblaku bele barve z ledenimi kristali in pozitivno elektriko. Pravi oblak, iz katerega preti nevarnost toče, se lahko spozna na sledeči način: spodnji del oblaka je raven in se nahaja 500 do 1500 m nad zemljo ter je temne, skoraj rumene barvc. Vrh oblaka se dviguje nad 5000 m nad zemljo in ima obliko karfijole. Dotika se sloja belih nežnih oblakov s pomočjo nejasne zavese (črte pasa). Z močno eksplozijo v notranjosti velikega temnega oblaka se lahko doseže sledeče: zaustavi se delovanje spodnje zračne struje v oblaku in s tem dviganje vodenih kapljic v višine, v območje belih nežnih oblakov. S tem se prepreči med velikimi temnimi oblaki z vodo in lahkimi oblaki z ledom spoj in obenem se s tem onemogoči ustvarjanje toče. Navedena eksplozija v oblaku mora torej biti pravočasna, izvršena prej, preden se veliki oblak z vodo in beli oblak z ledom tako približata, da je med njima mogoče električno praznjenje in spoj, oziroma ustvarjanje ledu, ki s tem nastane. Eksplozija pa ima pomen tudi še pozneje, ko sta se omenjena oblaka združila in je veliki oblak »cumulonimbus« že poln ledu. V tem primeru namreč eksplozija v oblaku prepreči nadaljnje dviganje ledu v višine in s tem debelenje toče. Taka zapoznela eksplozija v oblaku še vedno doseže to, da pade na zemljo le drobna toča, »babje pšeno«, ki napravi manj škode kot pa debela, ali pa morda pade na zemljo le pljusek dežja, kajti toča se je v spodnjih toplih zračnih plasteh že raztopila in spremenila v vodo, dež, kar lahko razunaemo, ka<jti toča je v tem primeru bila drobiia. Na Francoskem so že tri leta pred nastopom sedanje vojne delali v tem pogledu zelo uspešne poskuse. Posrečilo se jim je preprečiti spoj velikih temnih oblakov z nežnimi belimi oblaki ledu, ki so zelo visoko, in s tem so preprečili točo, kajti nad ozemljem, kjer so delali poskuse, v teh letih ni padlo niti zrno toče, čeprav je prej leto za letom pobila skoraj vse pridelke. Navedeni na6in preprečevanja toče so izvršili s pomočjo letal in dalekometnih topov, ki so metali v oblake posebne bombe z velikim eksplozivnim učinkom. Po podatkih prof. Milosavljeviča, uslužbenega pri vremenoslovski postaji v Zemunu, so samo v enem letu preprečili za okrog 14 milijonov frankov škode, ki bi jo bila toča napravila brez dvoma nad poskusnim ozemljem, dočim so vsi 3troški zaščite znašali jedva okrog 2 milijona frankov. Uspeh je torej že v tej kratki poskusni dobi tudi iz računskega ozira več kot zadovoljiv in kaže, da se opisani način preprečevanja toče vsekakor izplača. Ne majajte z glavo — stvar je izvedljiva! Vem, da bo nad gornjim dejstvom marsikdo podvomil, rekoč: »Saj so pred vojno v Sloveniji mnogi streljali v oblake, pa brez uspeha.« Toda vedeti moramo, da tedanji možnarji, ki so jih uporabljali v to svrho, skoraj nikdar s svojimi izstrelki niso dosegli oblakov iz enostavnega razloga, ker je bila njih izstrelna sila preslabotna in izstrelek nikdar ni zadel oblaka. Poleg tega je treba v to svrho uporabljati posebno razstrelivo z veliko eksplozivno močjo, ki ga tedaj ni bilo. Danes je v tem oziru popolnoma drugače. Letalo se lahko zapelje prav v sredino oblaka in tam vrže bombo, ali pa se oblaku približa vsaj tako, da bo bomba v času eksplozije baš v sredini oblaka. Poleg tega so Nemd v svoji vojni tehniki izumili tudi posebne bombe s etisnjenim zrakom in z veliko eksplozivno močjo, ki bi se v to svrho najbolje in najkoristneje obnesle. Vsaka država ima danes nešteto letal in izvežbanih pilotov, ki bodo morali vežbati tudi po končani vojni, kajti pilot, ki ne izvrši vsako leto predpisanega števila ur v letanju, je za letalstvo ničla. Nobenega vzroka ni, zakaj bi vežbanje pilotov čez poletje ne služilo človekoljubnemu namenu — preprečevanju toče? Udajati se utvaram in po končani vojni pustiti svoje letalstvo neizvežbano, bi bilo pogubno za vsakogar, kar nam posebno jasno priča sedanja vojna. Letalstvo se bo torej vežbalo tudi po vojni. Ta vežbanja dajmo gospodarsko izkoristiti in skušajmo z njimi preprečiti milijardno škodo, ki jo povzroča toča vsako leto našemu državnemu kmetijstvu. S tem bi letalstvo narodnemu gospodarstvu vsaj v neki meri povrnilo in poplačalo velike izdatke za njegov obstoj. »Samo začeti je treba« je imel navado poudariti rajni dr. Janez Evangelist Krek. Tega izreka se moramo držati tudi v tem primeru. Ker ni računati, da bi v sedanjih razmerah radi prezaposlenosti stvar vzelo v roke oblastvo, je potrebno, da vpra- šanje spravi v življenje zasebna organizacija. Močna zasebna organizacija bo nehote potegnila nase pozornost tako civilnih kakor vojaških joblasti, posebno letalstva. Rezervni vremenoslovci, ki so za časa vojaškega vpoklica bili zaposleni kot vremenoslovski opazovalci pri letalstvu, skušajo v ta jiamen ustanoviti posebno organizacijo. Če bodo pri tem naleteli na razumevanje pri ostalih slojih našega naroda, bo uspeh zagotovljen. Rezervni vremenoslovci, kmetijski strokovnjaki z absolventi kmetijskih šol, duhovniki in učiteiji Łe torej pozivajo, da v tem pogledu pokažejo zanimanje. Treba se je samo javiti na naslov: Stante Ivan, Ljubljana, Žibertova 25, ali pa uredništvu »Slov. gospodarja«, Maribor, Koroška 5. Če bo dovolj odziva, se bo osnovalo društvo »Jugoslovanskih meteorologov«, ki bo s pomočjo gostih vremenoslovskih postaj, oblastev in vojnega letalstva delovalo v ta namen, da reši naša polja in kmetijstvo pogubne toče.