Stari in mladi Slovenec. Gluma. 0. Gluma impudicitia, glumti scena, iocus, glumiti sg garrire, irridere, glumicl scenicus, mimus. & Nsl. je gluma iocus; insania, glumiti se ali šaliti se, gluinač-ec-ar histrio (Gaukler, Schauspieler), serb. hrov. glumac, in poslej bodem rabil vzajenmo glurn, gluma, glumec, glumnik, glumstvo, glumišče, glumilišče, glumitelj, glumno. Gnesti. 0. Nota saepe je scribi pro e: gnjetomi. . <$. Rad bi vedil, ktera pisava je prava v tej in nekterih naslednjih besedah, ker se v nji ne vjemamo vsi. Iz Vaše opombe vidim, da mi je pisati gnjesti, kakor pišeta i Hrovat i Serb, gnječiti, gnječa. Gniti. <S. Bral sem že tudi gnjiti, gnjil, gnjiloba, in celo gnjoj ! Iz Vašega pisanja spoznam, da je pravo g n i t i, gnil, gnoj , gnojiti. Gnusu. 0. Vjema se nekaj z gnesi in gnlsl f. sordes, čes. hnis. gnusiti pa gnisiti inquinare; vendar se ima dobro ločiti ter pomniti, da se nahaja i gn^siti, gnusota in gnajsota, gnq,sivu. 8. Dasi pravite nsl. gnus macula hung. gnjus nausea habd. serb. gaus sordes mik. rus. gnusti Ungeziefer; — pa nosnik mi kaže, da se sme pisati brez ,/, toraj : gnus, gnusoba, gnusen itd. Gnšvu. 0. Gneviti irritare, gneviti sg irasci, gnevii ira, furor. 8'. Jarnik mi spričuje, da je koroškim, pa dolenskim Slovencem znana, in ker jo, kakor i Vi pravite, brata Jugoslovana imata v obliki gnjev, hočem tudi jaz pisariti gnjev, gnjevali, - se, gnjevanje, gajevatelj, gnjevljiv in gnjevniv iracundus, gnjevno, gnjevstvo. Gnezdo. 0. Gnezdo in gnezno cubile, nidus cf. scr. ni et dha, ergo locus, ubi quid deponitur; de g praefi.\o cf. gnetiti cum netiti; de z lit. lizdas, ncst et nidus; vezded et zvezda. suff. est o, ante quod d excidit; gnezditi nidificare, — sg insidiari. j&. Eni pišejo gnezdo, eni gnjezdo, !n le brate jugoslovanske posnemam, ako rabim v prihodnje vzajemno obliko g n j ez d o. (inetiti. 0. Gnetiti accendere, saepe cum praep. vuzu, podti fncendere; cf. gnezdo, gnev. 8. Sedaj rabimo netiti p. ogenj in gnetiti fovere, znetiti, podnetiti, podničevati, v-netilo fomentum, podnetek, podnetljej, kakor hrov. unititi, proničivati, nitilo; in ker vneti sploh pišem brez j, inislim, da je prav tudi n e t i t i ali g n e t i t i. Govoriti. 0. Govoru cf. gvorti aqaae bulla (Wasserblase), gvoriiku, gvoricl, nota russ. govorii. 8. Pomenljivo se mi zdi, da Vam je bilo govoriti a) tumultuari, in potem še le b) loqui; govoru tumultus, clamor; govorinu seditiosus. Kaže mi to, da so že nekdaj v sejmih Sloveni hrumeli in ropotali, kadar so govorili, kakor dostikrat tudi sedaj. Spominjam se narodne pesmi, kjer Pegam pravi, govori t. j. navadno in slovesno, glasovito! Goj. 0. Goj pax Cf. russ. izgoj; serb. goj gaudiuin; gojilo sedatio. nota lit. giti sanare gajus sanabilis, quae cf. cum scr. džajus medicina a dži vincere. 8. Ta opomba tni je važna zato, ker mi je gojiti, gojilišče, kakor Hrovatom, Serbom, t. j. rediti, vzrejati, gajiti (cf. čes. h^jiti hraniti, braniti, varovati) t. j. zdraviti sanare, in časih gojiti nam. kojiti — pokojiti sedare. Golemu. 0. To imajo Hrovatje, Serbi, kakor jaz v pomenu magnus, golemina magnitudo. S. Pa jo že tudi Slovenci rabimo; treba je (oraj, da razumemo na pr. nčudo golemo*! Gorazdu. 0. Gorazdu peritus, artife.v je tuje slovo, iz gotovsk. praep. ga in razda loquela. & Mika me le, ker Rus pravi razun gorazdo tudi gorazno valde, in ali ni slov. grozno lep, grozno svet natn. gorazno lep? Gramada. 0. Pise se tudi gromada in gromača acervus, rogus, cumulus, tnateria. 8. Nsl. grmada, ali gromada; thema, pravite Vi sami, je gromti cf. serb. gromoran ingens, groniula ingens homo; in v tem smislu se nahaja v spisih slovenskih g r o m n o ali o gromno t. j. velikotno, velikansko. Zeniljepisje v ljndski šoli. (Dalje.) Ju&ne, apnenče gore', ygore moitške; Alpe zilske, Alpe karnske, Canina, Karavanke. J. Dosihma! ste mi pravili od severnih pomejnih gora, od zemlje, ktero pokrivajo pervotne Alpe; povejte mi še kaj od južnih pomejnih gora ob reki Zili, Zilici in ob desnem dravskem bregu! 0. Južno tretjino zemlje pokrivajo tla južnili apnenčnih AIp; ta pokrajina je pa popolnoma drugačna, kakor so osrednje in severne pokrajine, kar namreč zadeva podobo in sestavo gora. Tii so naj prej: a. Gore možiške (Miesgebirge} imenovane, od štajerske strani (udi ljubeljske, od kranjske pa kamniške planine. Te gore so na jugovzhodnem koncu dežele, in pokrivajo kakih 16 ? inilj ; v njih je obilo poprečnili dolov; povežajo se na ravnost okoli Doberlevasi; notranji planinski apnenčni svet, ki spada prav z.a prav k Karavankam, ima dokaj svinčene rude in je primerno 5000' visok, naj višji verh Peca, je 6678' visok, na meji so herbti in planine ena h drugi primerno visoke 6500'; naj višji verhunci v južnem kotu zemlje so pa: Storžic 6738', Grintovec na kranjskih tleh naj višji verh vsega pogorja 8145', Kočna 8050'. Sedla in prehodi so pa visoki 3000 — 4000', tako je sedlo jezerske gore na Kranjsko 3802' visoko, na Stajersko je pa prehod čez sedlo Tolstega verha; oba nista ravno težavna. b. Med zgornjo Dravo, Relim jezerom in reko Relo so pa Alpe zilske, eno samo mogočno pogorje. To pogorje je 8 mitj dolgo in 1 — 2 miljt široko, verhnnci so visoki 6000 — 7000'. Naj višji je lešanski verh 8497' Juk itna 5958', sverž Reifkogl 7470', Gradišče 6450' mogočna planina Dobrač je 6816' visoka. Prehodi so od Kotoč k gornjemu Hravberku, od st. Moharja na Višprijane v Greifenburg, od Oač na Pliberk v Helo i. I. d. c. Ob deželni meji za reko Zilo je mogočno ozidje apnenčnega pogorja. Uo soteske Pontabel v dolini reke Bele se imenuje to pogorje Alpe karnske, za to sotesko in za Poziljem se pa imenuje Canina in Karavanke. Alpe karnske so sploh niže, njih slemena so pa gola in verhunci ostri; cesta je samo na enem kraji med Kotočami in med Tolmečem na Beneškem v dolini reke T a 1menta čez Pleken 4314' visoka. Iz med obilo verhuncev imenujemo Ie Polinika 7356' in pri vzhodnem koncu Ši naveca nad Naborjetom 6396' — pa Koka 6084'. Canina je med doloma reke Bele, namreč tiste Bele, ki teče na Benečansko in Zilice ia je še silna pnnoga poslednjega lednika v južnih Alpah. Tukaj se vzdiguje Višja gora 8448', Kraljev verh 6092' in slavne romarske sv. Višarje — 5646' visoke. d) Prave Karavanke se vzdigujejo 1—3 milje na široko in čez 5 milj na dolgo za dolino reke Zlice (niale Zile). Po predelskem sedlu (3642') pelje edina cesta na Goriško. Dravo pa spreniljajo te gore od sv. Jakoba do Abolič. Reka Bela fželezna ali kapeljska Bela) prirodno meji z dolinami svojih pritokov Lipene in Obiršiee Karavanke od Možiških gor, ktere se razgrinjajo pred apnenčnini hribovjem niožiškim. Odlikujejo se pa Karavanke tu pa tam tudi s prelepimi drevnatimi predgorji, v kterih rudarji dobivajo mnogo svinea. Naj višji verhunci so: Kanien 5244', Kepa 6780', Golica 5802', pa nad cestnim klancem ljubeljskim 4362' v nebo sterraeča Begunšica 6522' in slednjič 6630' visoko sleme Košuta. Svinčnati Obir, čegar naj višji verh dosega 6774', se ozira P a š n i k. lauk v jeziku. V jeziku niorajo učenci v ljudski šoli toliko napredovati, da to, kar slišijo govoriti, dobro razumijo, da (iskano in pisano gladko in razumno berejo, — potein da misii drugih, ki jih slišijo ali berejo in tudi svoje niisli pravilno govore in zapisujejo. Se ve, da to velja le v maternem jeziku. Kdor uči učence tujega jezika, naj nikar ne prezira te perve podlage v maternem jeziku. Pri tern nauki pa se morate imeti pred očmi dve reči: 1) Kako se učenci vadijo in navadijo jezik prav razumevati? 2) Kako seučencinavadijoprav govoriti in pisati? Na obe te vprašanji se odgovarja naj bolje tako, da terdimo: Vadiin vadi učence govoriti in pisati v živih pogovorih in zgledih tako dolgo, da jim je vsetodušnalastina. Učitelj naj si tedaj prizadeva, da v šoli sam lepo in pravilno govori in da posebno pri branji gleda na to, da učenci vsako besedo prav naglašajo in pravilno izgovarajo in posamne stavke, kakor tudi ves berilni spis gladko in razumno berejo. Posebno važno delo ima pa učitelj takrat, ko se učenci vadijo spisovati, to je, ko naj pred prepisujejo, potem pa sami spisujejo svoje in drugih misli. Vsaki spis se mora tako dolgo piliti in piliti in popravljati, da je brez naj manjšega pogreška. To da sicer učitelju veJiko dela in truda, toda potrebno je to, ker brez tega se ne more v jeziku napredovati. Kar velja to v doinačem jeziku, velja gotovo še bolj v tujem. Pri vsakem delu je vaja perva reč, posebno pa še pri šolskih naukih in med temi posebno pri nauku v jeziku. — a — Jezik je dar božji. Besedo jezik rabimo v dvojem pomenu. V pervent pomenu je jezik telesni ud, s kterim govorimo. V drugem ponien rabimo besedo jezik za govor, kako govorimo, postavim : slovenski, nemški, i. t. d. Jezik je naj lepša, naj dražja in naj imenitneja dota, kar jih je prejel človek iz stvarnikove roke, je tedaj velik dar božji. Kako imeniten je ta božji dar, vidi se lahko pri mutastem človeku, ki se ne more tega daru veseliti. On ne more svojih misli in čutov razodevati, ne more z nami govoriti. Z jezikom (govoromj se lahko stori veliko dobrega in koristnega, pa tudi slabega in hudega. Ako kdo kaj napačnega stori', drugi ga posvari in mu pove , v čem se je pregrešil in kaj naj stori, da bo prav. Mi bi bili se v temi nevere, ko bi govora ne bilo. Pervi, ki je naše prednamce učil kat. vere, jim je pridigoval in jih podučeval, kar bi pa ne bil mogel storiti, ko bi ne bil imel govora in bi ne bil umel našega jezika. Mati bi ne mogla učiti sinka moliti in govoriti; oče bi ga ne mogel opominjati in svariti, in še veliko dobrega in koristnega bi se moralo opustiti, ko bi nam ne bil dal modri in dobri stvarnik jezika ali govora. Brez jczika bili bi mi torej neizobraženi in podobni neurani živini. — Z jezikom se lahko slori tudi veliko hudega in slabega. Že v raji je hudobni dnh v kačji podobi perve starše ogovoril, k grehu nagovarjal in zapeljal. In tako se je od začetka pa do dan danes z jezikom storilo innogo hudega. Pa Bog je to prepovedal, človeku pa dal um in prosto voljo, da lahko spozna, kar ni prav, in to opušča, in jezika, ki je tako velik dar božji, ne rabi za nespametne reči'. Ne samo prepovedal, tudi kaznoval je Bog to že dostokrat očitno. Tako n. pr., ko je velikan Golijat zabavljivo govoril Izraelcem, ga je Bog kaznoval, in slabi pastir David ga je premagal po božji volji. Zmiroin rabimo jezik le v čast božjo, v svoje in v izobraženje svojega naroda! Fr. Franovski. kakor pravi ober (orjak) pod se na nizko Podravje, nad kterim stoje 2—3000' visoki verhi (na Zili 2085' i. t. d.) Doline v Karavankah so sploh poprečne, in razun dola reke Kokre in Bele (Kapeljske) nič kaj znamenite; prebodi, edini Ljubel, znan po svojih zametih 4362', so zelo steriui in težavni. Koroške gore sva tedaj razdelila 1. v pragorne ali pervotne Alpe, ktere zagrinjajo ves sever in nekoliko tudi osredek dežele. Do prelaza Kačberga se imenujejo Turi in dalje proti vz. so pa muro-dravske Alpe; 2. v južne apnenčne gore, ktere se zopet razdeljujejo na vzhodu v možiške gore, na zahodu pa med Zilo in Dravo v zilske Alpe, ob meji dežele na Laško pa v Alpe karnske do Pontabla, od Pontabla naprej med Belo in Zilico v Čanino in od tod naprej za Zilo in Dravo pa v Karavanke. <.o»ij» Prih.)