NOVIC TUDI MESTO PTUJ IMA NAŠEGA ŽUPANA. V četrtek dne 19. t. m., se je vršila ˇ Ptuju volitev župana. Ptujskim županom je bil izvoljen naš vrli pristaš, dolgoletni gerent ptujskega okrajnega zastopa sospod Miha Brenčič. Doslej so krmdrili ptujsko občino samostojni demokratje, a od sedaj zanaprej bo odločevala na ptujskem magistratu naša SLS, ki se je izkazala doslej na vodilnih mestih kot umna in v vsakem oziru napredna gospodarica. 0 novem županu g. Brenčiču smo prepričani, da bo vodil ptujsko občino z isto požrtvovalnostjo, delavnostjo in nesebičnostjo, kakor že načeljuje okrajnemu zastopu od prevrata pa do danes. Gosp^du županu naše iskrene čestitkel SUROVINE NA DELU. Oni kot ob Savi proti Brežicam, Zdolam in Podsredi je večkrat pozorišče 1ivjih zločinov, ki bi morali biti dobremu slovenskemu ljudstvu čisto tuji. Nedelja, dne 15. t. m. beleži krvav dogodek s smrtnim izidom, ki se je zgodil tako-le: Brata Franc in Avguštin Klavžer iz Pečic v župniji Podsreda sta se podala na Zdole, kjer je izplačal Avgušlin svojemu bra tu doto. Denar je Avguštin dobil od svojega tasta v zdolski posojilnici. Franc Klavžer je denar pe večini naložil v posojilnico, le nekaj si je pridržal za tekoče flotreic OLrog pelih popoldne sti se oba brata t družbi žene, tasta in t«5de podala domov proti Pečicam. Ker sta brata imela še posla v trgovini Presnik v Zdolah, sta zaostala. Od Presnika sla šla oba še k trgovcu Cernogi po pozabljen zavitek. Ko sta od trgovine Črnoge ila po cesti proti domu, sta bila naenkrat od S do 4 fantov napadena. Franc Klavžer je zbežal, dočim ga je brat Avguštin klical na pomoč. Ko je Franc hitel nazaj k bratu, so se napadalci umaknili. Ko sta oba prišla do sejmišča v Zdolah, sta bila ponovno napadena. Franc je zbežal in je mislil, da se je tudi Avguštinu posrečilo zbežati. Avguštin je pa med tem že z razbito črepinjo obležal mrtev na sejmišču. Franc Klavžer je zbežal naravnost v šetole, na dom staršev bratove žene. Ko nl tam dobil brata in ga tudi do polnoči ni bilo v Pečice, je hotel s tastom iti braia iskat. Radi teme sta to odložila na jutra V pondeljek v jutro sta šla s temno slutnjo po poti iz Pečice proti Zdolam. V Zdolah, na mestu večernega napada, sta že našla radovedneže okrog trupla, v katerem sta spoznala brata, oziroma zeta Avguština Klavžerja. Orožništvo je še tekom dopoldneva izsledilo napadalce, kf so znani domači pretepači. Pri ubitem Avguštinu se je na obleki poznalo, da so mu pregledali žepe, kljub temu, da ma ni ničesar zginilo. Večjo svoto denaria je namreč imel brat Franc, ki pa je pred napadalci zbežal. Pokojni Avguštin Tviav žer je bil šele dve leti poročen in za;:i\$ia. ženo in enega otroka. Ni še pojasnji-iu), ali so napadalci ubili Avguština radi denarja, ali iz kakega drugega vzroka. SMRTNA KAZEN IN VEC NEGO t»LETNA JEČA. Pri najvišjem sodišču v Beogradu je bila izrečena te dni končnoveljavna sjd« ba nad razbojnikoma: Ivanom Maksimovič in Bajom Omerovič, ki sta ropala ter morila dolgo časa v okraju mesta Valjevo v Srbiji. Obtožnica jima je očitala, da sta izvršila tekom enega leta 83 razbojništev in pobijala Ijudi med mukami večkrat za piškavih 10 dinarjev! Ko sta ličala omenjena tolovaja prvič pod ključem, sta se seznanila v ječi z zloglasnim hajdukom Bojovičem in izdelala z rijim načrt za pobeg iz zapora. V noči med 19. in 20. novembrom 1923 so vsi trije z ž!icami razpraskali zid, razdejali opeko in zlezli skozi luknjo na hodnik, ubili dv* ietniška paznika, pobegnili v šumo in začeli ropati. Kmalu pa so se sprli in se ločili. Bojovič je začel tolovajstva na lastno pest, Ivan in Bajo pa skupno. NakJjučje je hotelo, da je Bojovič kmalu sopet padel pravici v roke in je bil za svoj<» tolovajstva ustreljen. Ivan Maksimovič ia Bajo Omerovič pa sta še vse leto nadaIjevala z ropi in končno v maju 1924 ludi onadva padla orožnikom v roke. -» Tekom enega samega leta sta Ivan in Baja, kakor že omenjeno, izvršila 83 razboj stev, umorila dva človeka, izmučila pa okrog 30 kmetov in skupno naropal« 180.000 Din. Delež pri posameznih razbojstvih včasih ni bil večji kot 10 do 19 Din. Valjevsko okrožno sodišče je za vse te zločine obsodilo Ivana Maksinmvida in Bajo Omeroviča na smrt z ustrelitvijo in vrhu tega po srbskem kazenskem zakonu še na 846 Iet težke ječe. Obsodb« prvcga sodišča je potrdilo najvi?ja Si»dnija t Beogradu ia oi»a toiovaja bosla t kratkem prejela aasluzen« pla&lo '» — puSkine cevil KSOMPIK POZNAJO Y ETBOPI B» LET. Laal ine 13. aovembra Je minflo 350 tet, «41011 je slavni angleški hribolazec Francis Drake potoval po svetu iu prinesel iz Amerike ˇ Evropo krompir. Očetu krompirja t Evropi se hvaležni Angleii poslavili spomenik. Prvotna domovina krompirja je v zapadnih predelih južne Amerike. Odtod se je pridclava tfga drufega kruha šdrila proti jugu. V Evropi se je sadež udomačil ie le v 40 letih XIX. stoletja, ko so začele pritiskati slabe žitne letine. Sprva so gledali ljudje na la nori iadež sovražno in nezaupljivo. Hranili »o te ga z vsetni itirimi in \o « mu npirali tudi z oroijcm. V zgodovini beremo, da je Friderilt Veliki moral krotiti upornike z Tojsko. Prcbivalslvo se jr dvignilo proti krompirju, da je bilo potrebno vojaško posredovanje. 4e!e pola|oma so se razmcrc izpremenilr«. Danes badomeiča krompir marsikje človeku ˇsakdanji kruh in bogve kakšnc Ukote i>i morali trpeli, da ga nimamo! Kako je nam potrcben krompiTJeT sadež, izhaju tudi iz itevilk, ki pričajo, koliko %e ga danes t Evropi sadi. V Nemčiji z*vzema krompir 16.4 odstolkor površine obdelane zcmlje, na Angleškem 11.2 odstolkov, v Franciji 2.8 odstotkov, t Rusiji 4.9 odstotkov, t naši državi pa je krompir poleg žita najbolj cenjen in plodonusen priddek. VEliCI IN ANGLEŽI GRADIJO NAJVECJA ZRAKOPLOVA. Nemški zrakoplor. V Friedrichshafenn na Bodensk?m jezern t Nemčiji gradijo najvedji zrakoplov na svetu: »L. Z. 127.« Ta novi zra6ni orjak bo dolg 235 m in 33.5 m visok. Ogrodje bo grajeno iz najtrpežnejših ko"vin: 20odstotnega duraluminija in prcvlečeno z močnim platnom. Trup bo razdeljen v 33 celic; v polovici le-teh bo nosilni plin, v ostalih pa plin za pogon. Po sredini trupa bosta vodila dva bodnika, tako da bo vsak čas mogoče najnatančnejše nadzorstvo celega zrakoplova. Ta erakoplov bo imel pet Maybachovich motorjev po 530 PS, skupaj torej 2650 PS. Akcijski radij bo znašal pribiižno 20.000 km, obtežilna sposobnost 10 do 15.000 kg. Posadka bo štela 26 oseb. Spalnice, obcdnica, prostori za prtljago itd. bodo segali t trup in bodo od zunaj Ie malo vidni. V kuhinji bodo kuhali z elektrikn. Skupni stroški za zrakoplov so proračunani na 4 milijone mark. Dela, pri katerih )t zaposlenih 200 dclavcev, zclo hitro napredujejo in ni daleč dan, ko se bodo Ncraci lopet postavili pred celim svetom s «>voje dubovitosljo. Anglešid zrakopIoT. Toda Angleži ne marajo pusliti prrcnetva Nemccm. V Londonu gradijo lelalo, ki bo ˇ dveh nadstropjih imclo prostora za 100 oseb in katero bo gnalo 12 motorjct, vsak po 400 PS. To bi pomenilo, da bo angleško lelalo hitrejše in zmožnejše ed nemškega. Izkušn ja bo pokaznla, kaleremu se b«de moglo priznati dejatuka P^w^*^ .. .... 20 let je minilo, »dkar se je npa! prvi Rovek na letalu t zrak. Dne 13. januarja 1908 se je spusti! Francoz Farnian v Parizu ob 7. uri zjutraj v zrak na letalu. Po 20 m zaleta se je dvignilo 'ctalo v zrak in lftalec je obletel v višini 20 ra nek stolp in se spustil nato nepoškodovan na trda tla. Tedaj drzni Farman je prejt-1 za svoj polet 50.000 frankov nagrade. Zgraditelj Farmanovega letala živi še danes in rad pripoveduje, kako vesel in srečen je bil, ko se je posrečil Farmanu prvi potkus. Ta izdeloTatelj prvega letala je tekom 20 lct grozno obogatel. Zopet jik žene na scTerni tetaj! Italijansko mesto Milano bo podprlo z dcnarjem polet na scverni tečaj, kat»;rega bo Todil italijanski general Nobile. Priprave za to nevarno pot so dozorele v toliko, da bo odletel general proti severu koncem aprila t. 1. Nobile je bil že na severnem lečaju z Amundsenom in je vrgel tedaj iz lctala na tečaj več italijanskih zastavic. Katero pot pojde zračna ladja, še ni gotovo. Nekateri so mnenja, naj bi jo Nobile mahnil čez Leningrad in črez Murmansk proti tečaju; v tem priraeru bi se Trnil takisto čez Leningrjd. Drugi zopet svetujejo, naj bi se vriil povratni polet ttz Aljasko. Na Spitzbergih se balon ne bo ustavil. Nobile kani poskusili na tečaju se izkrcati s spremljevalci, ki bodo v tem primeru zasadili v sneg in Ied italijansko zastavo. Da bo pa cela pot dobila bolj mednarodni znataj, bo Tzel general na pot tudi tri ruske učenjake. Grozen požar t Amcriki. V ameriškem mestu Washington je izbruhnil te dni ogromen požar na 12 mestih tega velemesta. Ogenj je nastal deloma r trgovskih prostorih, deloma v zasebnih slanovanjih in obstoja sum, da je bil podtaknjen od zločinske roke. Mestne požarne brambe niso mogle same udužiti ogija, in radi tega je bilo poklicanih na ekspresnih vlakih na pomoč 19 gasilskih čet. Gasilci »o imeli izreduo težko delo. Pri gasilnih in reševalnih delih je bilo 10 mož težko zastrupljenih z dimom. Nesrečne žrtve poklica so prenesli ^ bolnišnice, kjer so ji hizročili zdravniški pomoči. Izid občinskih rolitev ˇ črensoveih v Prekmurju. V ncdeljo, dne 15. t. m.. so se vršile v črensovcih občinske vditTe. Boj je bil zelo hud. Nastopili sta tu dve stranki in sicer stranka bivšega gprentskega sveta, katere so se oklenili več.ji posestniki, in stranka mladih, ki jc nastopila za interese malih kmetov. Izid volitev je sledeči: prva lista 91 glasov (9 odbornikov), druga lista 86 glasov (8 odbornikov), okrog 90 volilnih upravičencev pa se volitve ni udeležilo. Na drugi listi izvoljeni odborniki so vsi pristaši SLS, ravnotako so pristaši ljudske slranke, razven dveh ali treh, tudi odborniki prve liste, tako da je občina popolnoma v rokah SLS. V Črensovcib prrbiva znani prekmurski voditelj in narodni poslancc g. Jožef Klekl. Gimnaziica vlomila v cerkev. V Sinju v Dalmaciji sta dva gimnazijca, slara 16 in 17 let, sinova uglednih starSev, vlomila t frančiškansko cerker. FrančiSkani 90 ju zalotili, ko sta jemala dcnar iz cerkvenih pušic. Seboj sta imela vitrihe in cn samokres. Pri zaslišan|u pri orožnikih sta mlada Tlomilca priznala sroje dtjaaj* ' . ~- , Drzni vlomilci. Minule dni se aeznanl Tlomilci poskusili srečo v TurniA^u pri neki hiši. Komaj pa so se lotili svojega posla, so jih opazili nočni (uvaji. Ko so vlomilci videli, da so zasafieni, so zbežali. Toliko drzni pa so vseeno bili, dasa se postavili po robu stražarjem. Oboroženi so bili s koli. Eden je v temi z vs« silo zagnal kol proti čuvarjem in je le malo manjkalo, da enega ni zadel. Težka nesrcia v kamnolomu. V Kosarskem vrhu v občini Osek sta zadnjo sredo lomila kamenjc Ferdinand Žigert in Alojzij Štefanec. Ker sta bila v globoki jami, se naenkrat zruši na nju višje ležeča lapornala plast in popolnoma zasuje Štefaneca, Zigerta pa do glave. Ko čez 1 uro odkopljejo Stefaneca, je bil že mrlev. Zapušča vdovo z dvetna malima otro čičema. Bil je delaven in zaveden posestnik občine benediške. Zlat zaklad na vrtn. V vasi Horčulji t Fojnici v Bosni je našla deklica Ana Medič pri kopanju zcmlje na vrtu lonec, ki je bil poln starega zlatega in srebrnega denarja ter zlatega nakita. Med nakitom so bili okraski starih plemičev. Dcnar ima podobo sv. Vlaha in je bil kovan T Dubrovniku. Stvar je prišla v javnost, ker je nekdo hotel deklici zaklad odvzetL Najdba je sedaj izrodena sarajevskemu muzeju in jo bode tu pregledal poseben slrokovnjak. Peš iz Amerike t Pariz. Te dni se je podal 251etni študent Eastman iz Saluna v državi Massachussetts peš na pot \t Amerike v Pariz. Mestni župan je dal Eastmanu seboj pozdravno pismo predsedniku francoske republike. Eastman krene proti Alaski ter bo skušal priti preko zamrznjenega morja na Kamčatko, na kar bo nadaljeval pot preko azijskega kontinenta. Eastman upa, da prispe ˇ Pa riz Ieta 1930. 1,000,000 brezposelnih ˇ Zedinjenih državah Severne Amcrike. Za delavce v Zedinjenih državah so se razmere v zadnjem času zelo poslabšale. Zavladala je velika brezposelnost, zlasti v stekleni in v premogovni industriji. Vsega skupaj je Irenutno brezposelnih okoli 1,000.000 delavcev. Število samo deloma zaposlenib pa znaša celo 3,500.000. Plače so v primeri s cenami življenskih potrebščin zelo ¦slabe. Pri železnicah je zaposlenih okoli 200.000 delavcev z dnevno mezdo po 17 dolarjev. Te številke naj bodo opomin onim, ki mislijo, da je za delavce v Ameriki še danes nekakšen raj. Napad. V Logarovcih pri Ljutomeru je v sredo zvečer 181etni posestniški sin Fr. Kcršti zavratno napadel Franca Štampar in Franca Slaviča. Prvemu je od zadaj prizadjal v hrbet Stiri rane z žepnim nožem ter še na njega streljal s samokresom. Ko ga je pogumni Štampar razorožil, je odločni surovež odSel domov po pu ško ter nato še nstrelil Slaviča v stegno. Poklicani zdravnik g. dr. Ciril Porekar je še t isti noči prihild, obvezal in zašil rane Stamparju, obstrel jenega Slaviča pa takoj prepeljati v bolnico v Ormož. Koštija pa je križevska orožniška poslaja takoj arelirala in spravila tja, kamor spadajo taki suroveži. Zopet moder križ! Onira, ki so zaostali z naročnino, se je to zaznamovalo zdaj z modrim križem. Položnico smo že zdavnaj priložili. Poslužite se je! če je niniate več, jo dobite na vsaki pošli za 25 para. Ni treba pošiljati po drugih nakaznicali! Kdor res še ne more plačati, naj lo javi z dopisnico, da se ga počakal Agitatorjem! V onih okrajib, ki smo jih zadnjič navedli, da je »Slovenski Gospodar« še vse premalo razžirjen, so se že začeli oglašati novi naroeniki. Da jim daino priliko, da se udeležijo tudi oai lokme za nagrado, bomo pDČakali še 14 dni. Zdaj pa hitite za dobro stvar, za naše časopisje! Na delo! Župnijo Sv. Bolfenk v Slov. gor. je dobil dosedanji provizor vlč. g. Jožef Lasbacher. Inštalacijo izvrši mnogočastiti g. dekan Jožef Janžekovič dne 1. februarja t. 1. v župnijski cerkvi Sv. Lenarta v Slov. gor. Mesar izkrvavel. V Dobrovniku v Prekmurju je bil daleč naokrog poznat mesar Pavel Gerenčer. Hodil je sosedom fureže delat veliko let in je že bil sedaj <tar 70 let. Letos ga je pa zadela pri mesarskem poslu smrtna nesreča. Dolgi nož je nosil za obodom škornja. Toda usodepolnega dne mu je v ško/enj porinjeni nož prerezal med hojo žilo dovodnico na nogi. Mesar sam niti zapazil ni, kako nevarno da krvavi in ga je nato opozoril šele otrok. Kmalu po opozorilu je izkrvavel čisto in se zgrudil mrtev na tla. Človek pač nikdar ne ve, kje in kaka smrt ga čaka. Aretiran je bil Breznik Franc, vin;čar iz Košakov, ker je ncsol pakct, v katerem sta bila dva namizna prta, ena dcška srajca z violičastimi črtaini, še mokra, in dve žarnici. Lastnik, ki le stvari pogreša, naj se zglasi na policiji, da dobi oinenjene stvari nazaj. Poročila sta se g. Izidor Horvat, šolski upravitelj v Hotizi, z gdč. Albino Stante, hčerko vpokojenega nadučitelja Jakoba Stante v Blagovni. Mlademu paru žclirao obilo sreče! Visoka starost. Pri Sv. Petru na Medvedovem selu je umrla Uršula Smeh, vdovva že sedem let, ki je prekoračilu že 93. leto svoje starosti. Vkljub svojemu siromaštvu je dosegla visoko starost. Naj v miru počiva! Otok, ki izginja in se zopet prikazuje. Takozvani Falkon otok na Tonga-arhipelu se je zopet vzdignil iz morja in bruha lavo. Ta otok so videli prvič leta 1855. Njegove čeri so bile takrat okoli 50 m visoke. Otok so vnesli v karto. Toda že po nekaj letih je izginil pod vodo. Leta 1898 se je po silni vulkanski eksploziji zopet prikazal iz morja in nato je bljuval mase lave. To pot je otok le par mesecev ostal na površini. V tretjič se je dvignil iznad vode leta 1900. To se je potem še večkrat ponavljalo. Zdaj se je-dvignil otok 100 m nad vodno površino in vulkan z vso močjo deluje. Občni zbor Slomškove tiskovne zadruge v Celju, r. z. z o. z., se vrši v četitek, dno 9. svefana 1928 ob cnih pupoldne v tajnišrvu SLS v Celju. Poleg običajnosti je na dnevnem redu tudi likvidacija zadruge (Mohorjeva družba"). Ob nczadosini udeležbi se vrši pol ure pozneje občni zbor ob vsaki udeležbi. — Odbor. Katera oseba je pusliln novi klobuk dne 28. t. m. ležati ali pozabila pred trafiko Lehen v Ptuju, se naj oglasi v njegovi trafiki, oziroma pride po klobuk. — Leben, trafikant, Ptuj. 115 Mesto bolniškega strežnika v javnl bolnici v Slovenjgradcu je že oddano. — Pripomnimo, da je došlo na vodstvo tukajšnje bolnice samo pismenih prošenj nad GO, dočiin se je osebno predstavilo še kakih 20 oseb, knr je vsekaikor zelo značilno za sedanje slabo gospodarsko stanje, večina prosilcev je nam reč poljedelcev. Javna zahvala. V Imenu revnih učencev šole Veržej se iskreno zahvaljujiTn Udruženju bivših salezijanskih gojencev v Veržeju za znesek 300 Din, ki so ga podarili tukajšnji revni &olski mladini. — Solski uprtvitelj. Zgubil se je. Dne 8. decembra 1927 je odišel Jakob Majhen, posestnik v Korenjaku, občina Turski vrh, srez Ptuj, neznano kam. Mož je star 65 let, srednje postave ,močno obraščen, z dolgo črno suknjo. Kdor bi o imenovanem znal povedali kakšne podatke v svrho izsleditve, se prosi, da pošlje pojasnila na ženo Apolonijo Majhen, občina Turski vrh, srez Ptuj, p. Zavrče.