Presnec

Fr. Kotnik
I-
Za butaro, ki je v Ljubljani in po velikem delu Kranjske splošen j
naziv za cvetnonedeljske mladice, ki so povezane v snop in ki jih sedaj j
nosi večinoma le še otročad k blagoslovu v cerkev, imamo tudi še druga j
imena. !
Uporabo takega ordaia omenja m. dr. Nibelunga.
Valvasor XI., 297.
Lik modrega sodnika jo iiajdovršeneje izoblikovan v Orienta (Salomon). G!.
Kiinssberg, o. c. 12.
Poidšavniški, o. c. 6—8.
50 Fiance Kotnik:
Xa vzhodnem Štajerskem je splošno razširjen izraz:
prcsnec, ki ga Pleteršnik označuje: 1. eig. ungesäuertes Brot, Valj.
(Rad), Bes.; — neke vrste gubanica, Kras-Erj. (Torb.); posamezne mlince,
katerih je vsak naslednji nekoliko manjši, nalože vznasad v kopico in
to vkup speko: to je presnec, Notr. 2. Der Palmbusch, Guts.-Cig. M.
3. Kozji presnec der Spindelbaum, das Pfaffenhütlein (evonymus euro-
paeus), Dolenji Kras-Erj- (Torb.): tudi der Felsenkreuzdorn (rhamnus
saxatilis), Medv. (Rok.).
Iz presneca se je razvil presmec -meca: 1. das gugelhupfartige mit
Zibeben u. dgl. gefüllte Osterbrot, Mur. Yzh. Št. Poh. Navr. (Let.).
2. Der Palmbuscli, Mur. Jan. Slov. Gor- Pleteršnik pristavlja: pokvar-
jeno iz presnec (Mik. V. G. 11, 309).'
Razen vzhodnega Štajerskega je znan ta naziv tudi na Pohorju
(rabi ga I. Koprivnik), vSlivnici pri Mariboru, v Lokovici in Šent Dani-
jelu pri Pliberku (v Šent Danijelu: prasne, ker je v podjunskem dialektu
e prešel v a). Da pa je prodrl tudi dalje v Podjuno, dokazuje L'Estocq',
ki ga imenuje »Braitl oder Bresnitz«." V Železni Kapli mu pravijo pres-
nica (fem.), kakor se v okolici Skoplja zove neka ženitovanjska pogača.'
Že leta 1789 je Ožbald Gutsmann v svojem slovarju zapisal za butaro
(Palmbusch) med drugimi besedami tudi presenc. Gutsmann je bil doma
v Grabštanju, besede za slovar pa so mu prispevali tudi duhovniki iz
Podjunske doline. Še starejši zapis je Valvasorjev, ki govori o ženito-
vanjski pogači, imenovani presnec (Pressenz).*
Dva glavna pomena ima presnec; prvotno pomeni presen kruh,
torej kruh, ki ni kvašen in ki se je sčasofna preoblikoval v razne po-
polnejše oblike, gubanice; nakopičene mlince, v velikonočni in ženito-
vanjski kruh, preneseni pomen pa je prevzel cvetnonedeljski snop ali
butara. Tudi pridevnik presen -sna -o nam nekoliko posveti v pomen
j^resneca. Pleteršnik navaja: presen -sna -o frisch, roh, ungekocht, presno
zelje, frisches, ungesäuertes Kraut (Mur. Mik. Dol.); presen = opresen
kruh ungesäuertes Brot, Jan. (H.); presno sadje frisches Obst; sad bodi
presen ali suh, iN- pes. K.; presno mleko frische Milch, Svet. (Rok.), Tem-
Ijine (Tolm.) — Štrekelj (Let.); presno maslo die Butter, Mik. Lašče, Svet.
^ Pletcišniku Iji še dostavili presmcc v pomcnn prvega mleka, ki ga ima krava,
ko povrže (Planina na Štaj.)—Schuchardf, Slawe-Deutsches und Slawo-Italienisches
str. 75 (Graz, 1884) navaja: Maji liest an den Fenstern der Bäcker (in Triest); prezniz
a la goriziana — presnec Osterkuchen. Bržkone je pesnik Polifemo Acca hotel
preprečiti, da bi prodirali barbarizmi v tržaško ital. narečje. Zato je zložil pesem
L'Ero del Klatsch, v kateri ima tudi verz: »Cugeluf, prezniz, crapfeni e sparheri« (ib.
str. 74).
- L'Estocq, Unterkärntner Brauchtum Carinthia 1950, 164.
ä GEM IX. (1954) 62.
* Valvasor, Ehre (1689)= VI. 281. — Prim. tudi Boris Orel, Od kruha do malega
kruhka. Etnolog X.—XI. (1957-59), 210.
Presnec 31
(Rok.); presna voda frisches Wasser, N. pes. Vraz; presno platno, presna
jireja, frische, ungebleichte Leinwand, frisches Gespinst, Cig. Mik. Svet.
(Rok.), Dol.; presen les frisches Holz, C; presna rana frische Wunde,
Mik., — seichwund (von kleinen Kindern), Cig.; presno meso = sveže
meso, ZD 1852 (V) 161. Presen pomeni nekaj svežega, nekuhanega, pa
tndi nekvašenega.
Isti pomen kakor presnec ima tudi oprçsnik: ungesäuertes Brot,
Cig. Jan. Daim. irub. Jap. (sv. p.), Burg. Besedo poznamo iz Svetega
pisma; že Trubar in Dalmatin jo rabita, za njima pa vsi prevajalci
Sv. pisma. Ali je opresnača Cigaletova tvorba, ali pa je izvirno narodna,
bi se moralo pa šele določiti in dokazati. Tudi pridevnik opresen -sna -o
pomeni isto kakor presen: 1. ungesäuert; ob opresnem kruhu živeti von
ungesäuertem Brote leben, Ravn- Mik.; opresno zelje frisches, ungesäuer-
tes Kraut, Mur. Cig. Pohl. (Km.); opresna repa, Ravn. (Abc); opresno
mleko frische Miich; 2. grob; opresno platno (Kr.); opresno oblečen —
preprosto, vsednje oblečen, Notr.: opresen zid = zid brez malte, G. Brda.
(Plet.)
Gutsmann je zapisal med drugimi imeni za butaro, ki je sploh ne
navaja, tudi preitliiik. Ta oblika je izhodišče za prajtelj, ki se pojavlja
na zahodnem kraju Podjune, v Rožu, se v Slov. Plajbergu glasi prantelj,
v Ziljski in Kanalski dolini pa zopet prajtelj. Beseda pa sega tudi v
gorenjske Rateče. Vomeni pa med Slovenc-i isto kot naš presnec, namreč
kruh in butaro. Na Gorenjskem je za butaro znan izraz beganica (v
Bohinju h^banca), kar pomeni po Plet. 1. potico (Bole, Er j. Torb.) in
2. butaro. »Gbanci« so v Besnici pri Kranju butara od vrbja. Na cvetno
nedeljo jih devljejo na drevesa blizu hiš, češ. da varujejo točo ter da
postanejo rodovitnejša {Fr. S. Pokom, Besnica pri Kranju, str. 233).
Beganica je gibanica in Pleteršnik popolnoma pravilno dostavlja : zaradi
pomena prim. presnec. Na Ljubnem u Savinjski dolini in v Gornjem
gradu pa pravijo butari potica. Na Kobanskem se imenuje pegelj, v
Koprivni jjod Olševo pa presta.
Za butaro imamo še druga imena. V guštanjski in slovenjgraški oko-
lici jo imemijemo snop. »Boš snop k žegnu nesel?« Ker je povezan iz
raznih šib (iva, dren in drugo), je poimenovanje popolnoma v redu.
Pušelj (Sv. Rupert na Dol., Šmarje pri Jelšah, Stoprce, Studenice pri
Poljčanah) je iz nem. Busch-Buschel-Biischel.
Izraz kravji žegen je narejen po uporabi zelenja, ki je na presnecu,
ker ga dobivajo na vel. četrtek (Polj. dolina) krave; i^onekod (n. pr. pri
nas) pomešajo mačice z otrobi in soljo in jih pokladajo na veliko noč
živini, da je tudi ona deležna velikonočnega blagoslova. Izraza cvetovec,
cvetnik"^ sta narejena po cvetju, ki ga krasi. V Draščičih v Beli Krajini
se imenuje drenek, ker je dren v njem. Deminutiv je na mestu, ker je
Gläsmann, slovar 1789.
52 France Kotnik:
čisto majhen. Na Črnem vrhu na Notranjskem nosijo močerade blago-
slavljat: beseda se glasi v ednini: močerada -e fem.: močerad (salaman-
dra maculata) menda z njim nima nič opraviti."
Zelo prozaično ime nosi butara v okolici Zidanega mosta in pri
Sv. Jederti nad Laškim: pravijo ji rep. Zunanja oblika, na vrhu košata,
ji je tu dala ime. — Temu ali onemu bralcu bo nemara znan še kak drug
izraz, pa saj je že teh lepa pisana vrsta.
Ker imamo v Ljubljani butare, pa razložimo najprej njih pomen!
Beseda se rabi v slovenščini v pomenih: Bündel, Faschine, Bürde, Last.
Stara oblika je buntara in bantora. V tej obliki jo rabi tudi Drabosnjak
v svojem rokopisnem molitveniku: »Si te težko buntaro moiga griešniga
živlenja za me nosov,« — »zakaj moj jarem je svadek inu moja buntara
je vehka«'. Tudi hrv. ima besedo: staro butura, botura. Last, Bürde;
butoro v pomenu Reisegepäck, Speisevorrat pozna tudi maloruščina
(butora). Iz\ajajo jo iz madž. butor Bagage, Pack, Gepäck. V rušč. sre-
čamo v dial. butoria Hab und Gut, Hausgeräte, Gerumpel, Kram, kar
se sklada z madž. butor v pomenu Finrichtung, Möbel, Hausgerät. Ker
pa je beseda izpričana baje le za Sibirijo in Orenburg, tam ne more
biti izposojena od Madžarov, ampak iz sorodne besede kakega turškega
jezika."*
Breme, ki ga navadno nosiš na rami, je butara. To breme pa je
lahko različno; n. pr. butara kolja = 50 kolov, jvzh. Št. (Plet.), je pa
tudi lahko snop ali presnec, ki je tudi zvezan kakor kolje ali žito.
Posebnega narodopisnega pomena beseda po svoji etimologiji pri
nas nima, zanimivo bi pa bilo dognati, kje jo v pomenu cvetnika rabimo.
V Planini na Štajerskem je znana in sega vsaj do Sv. Jurija ob Taboru,
medtem ko je Ptujsko polje in Slov. gorice ne poznajo. Slovensko na-
rodopisje bi moralo zasledovati pot, po kateri je prišla v Ljubljano
in v velik del kranjske dežele.
Pomen jDresneca smo deloma že razložili. Adj- presen -na -o je vse-
slovanska beseda. Že v stcksl. pomeni svežo, nekvašeno stvar. Bolg. pre-
sen, presno mleko, ribi presni, presnec, presnjak, presenčen hleb = ne-
kvašen kruh. Mr. prisan, prešan, prisnac; č. pfesny, pfisny, prestny;
poljsko przasn>, oprzasnek; presbnt lahko stoji za presku'i» in je v so-
rodu z lit. preskas, n. frisch, stvn. frisc. Pomeni torej nekaj svežega."
Prenesen pomen je nekvašen, neprekvašen; ker so v stari dobi tak kruh
vsak dan sproti pekli, je bil vedno svež — zato je dobila beseda tudi
pomen nekvašen.
* Nekatere i/.raze (drenek, močerada, pušelj v Studenicah) mi je priobčil g.
p. dr. Metod Turnšek iz Stične.
' Drabosnjak, Križev pot 5. štacjon v sklepni molitvi.
* Berneker, Slav. etvm. Wtb. 104 in Štrekelj, Zur slavischeii Lehnwörterkunde 0.
' Miklošič, Etvm. Wtb. der slavischen Sprachen, Wien 1886.
Presn-yc 55
Zelenje, iz katerega sestoji presnec, je sveže. Zato bi bila razlaga
presnec = sveže zelenje čisto naravna. Pa vendar presneca = butare
ni izvajati iz tega pomena, ker je presnec tudi kruli, ki je prvotno ne-
kvašen in ker imamo na Gorenjskem zanj izraz beganica, to je gibanica,
v Lučali v Savinjski dolini in v Gornjem gradu pa pravijo butari potica.
Presnec, beganica in potica so kruhki, ki so nekoč viseli in deloma
še visijo na butari, po katerih je dobila ime. Pars pro toto!
Presnec — beganica — potica predstavljajo tri razvojne faze krulia,
izmed katerih je prva stopnja presnec, ki je pradoben.
Pradoben pa je tudi prajtelj, ki pomeni i. butaro, 2. velikonočni
blagoslovljeni kruh, velikonočni kruh. — Gutsmann je 1789 v svojem
slovarju zapisal te oblike: 210 preitlink, 5b6 in 568 praitlink, 556 praitel
in praitlink. Praitlink je deminutiv k praitlin, iz katerega se je razvil
jîrajtelj." Schmeller-I'romann 1, 3?0 ima braitling (in älterer Sprache)
eine Art Brot oder Kuchen, ahd. preitinc, praiting, placenta, laganum.
preitling Fladen. Tudi prajtelj (praitlink) je nekvašen, nizek, širok
kruh — pomeni torej isto kakor presnec. Ker je prajtelj visel na butari,
je dobila cela butara po njem ime. Štrekelj je (n. d.) vpraševal, kako
pride prajtelj = velikonočni kruh k pomenu butare, isto da se je zgodilo
z dvema slov. besedama, ki pomenita razen butare tudi velikonočni
kruh, namreč z gubanico in presnecem. Sklepa pa, da je povod za to
bila beseda žegen (blagoslovljeno vobče), ki da se je lahko iianašala na
butaro in velikonočni kruh in velikonočne jedi. Štrekelj ni računal v
razlagi s tem, da so vsi ti kruhki viseli nekoč tudi na butari, kar se je
A rudimentih ohranilo do današnjega dne.
Omenili smo že kobanski pegelj. Kaj pa ta pomeni? V Buschanovi
knjigi" berem, da se rabi izraz Bäuge oder Bäugeln za preste" Da so
Bäugc ali Bäugeln naši peglji, nam dokazuje Lnger-KhuU,''' ki navaja:
Beugel n. mürbes weißes Gebäck, seit ungefähr 1600 in Graz gebacken.
(Mittin. 25, 142.) Beugelsuppe f. Milch mit dareingelegten vorher abge-
schmalzenen Beugeln. (Lieblingsessen im Ennstale.)" Grimm'' pa navaja
pod Beugel: ein back werk, in schlesi scher Gegend: ^velcher meister in
der Pasten will beugel backen. Frankensteiner beckerordnung, angeblich
štrekelj, Zur slav. Lelmwöterkunde 9.
Dr. Gehrg Bmchan, Die SKteii der Völker. Das deutsche Volk in Sitte und
Brauch str. "1.
" Po Iföflerjevi teoriji o podobnjakih so baje to ostanki pridodatkov, ki so jili
nekoč dajali mrtvim namesto kovinastih v grobove. Prim. franc, bracelet. Ta podmena
pa šepa, kei- za njo ni direktnih dokazov. — Dr. Max Ilöfler je med drugim tudi
spisal: Ostergebäcke. Eine vergleichende Studie der Gebildbrote zur Osterzeit.
Supplem. Heft IV (zu Band XLI) der Zeitschrift für österreichische Volkskunde,
Wien 1906.
Inger-Khiill, Steirischer Wortschatz 75.
" Slično jedo pri nas zabeljene mlince z mlekom.
" Grimm, Deutsches Wörterbuch, Leipzig 1854. L 1742.
Etnolog 5
54 France Kotnik:
schon von 1301, unweit KoUitz: wol von der gebogenen, gewundenen,
ringförmigen gestalt. Frisch I, 117 hat bogel, beugel hemicyclus, vgl. das
ähnliche Wort kringel und boug, ring .. . vgl. thüring. weigel brotschnit-
te. Glagol je: beugen, stvn. böugen as. bögian, ags. began, bigan. To bi
l)il zapognjen ali upognjen bel kruh, kakor naši rogljiči (po ljubljansko
kifeljci) — to pa je res hemicvclus, a pegelj so izdelovali tudi v podobi
kroga (cyclus) brez vmesnih testenih dodatkov, ki jih ima presta. —
Pegelj je kakor presnec, beganica in potica kruh, ki je visel ali še visi
na butari.
Kakor bo menda obče znano, so peglje še pred vojsko pekli.
Po pekarnah na Štajerskem pa tudi na Dunaju si lahko dobil za
post in veliko noč, pa tudi druge krati »Nußbäugeln« in »iVlohnbäugeln«.
V dunajski kuharski knjigi'" pa bereš o »Preßburger Mohn- und Nuß-
beugel«, ki jih v sedanjem času ne bi rad natančneje opisoval. V ob-
jnočju Kaiisrucka pečejo ob postu od pepelnice do velikega petka pe-
civo, ki ga imenujejo »Beugel«. To je s soljo potrošen podobnjak v
obliki obroča. Običajno postno pecivo je tudi presta. V zgornjem delu
fnnske čelrli obešajo veliko velikonočno presto (Osterbrezel) na butaro.
Med Nemci se splošno trdi, da sta se presta in pegelj razširila med
ljudstvom iz samostanov kot postna kruha. Zato jih tudi med nami
peko ob štiridesetdanskem postu. Izvirata pa najbrž iz juga, iz Italije.'"
Presta in pegelj visita na butari. \ Koprivid se imenuje butara »presta«.,
ki je nekoč tudi tam visela na snopu. Pa tudi presnec, velikonočni
kruh, ki je bil v Nemčiji še v 14. stoletju nekvašen, potica, beganica
so viseli nekoč na butarah.
Ali imamo za to trditev tudi dokazov? Vobče je znano in običajno,
da krasijo butare z jabolki, pomarančami, raznimi pisanimi trakovi itd.
-ikoravno imamo Slovenci zbranega mnogo narodopisnega gradiva,
vendar ni bog ve kako izdatno in popolno in tudi sistematično nismo
zbirali. Tudi gradivo o presnecih nas pusti na cedilu, ker ga nimamo
dovolj zbranega. V Ratečah na Gorenjskem so butarice (prajtlji) sple-
teni iz smrlinja in macar (brinja in mačic), okrašene pa so z jabolki,
pomarančami, suhimi figami, prestami in fefernicami (to je pecivo
raznih oblik).'^^ Tudi na Koroškem so prajtlji okrašeni s kruhki, ja-
bolki, figami, pomarančami itd., po Nemčiji pa s podobnjaki, ki so
podobni prestam (pegiji), kruhki v podobi prest, petelinčkov in la-
" Kochbuch für alle. Rezepte der Wiener Küclie. Bearbeitet und heransgegeben
von Küchenchef Franz Ruhm str. 489.
^' A. Binna, Yom täglichen Brot und allerei Gebäck im Brauchtum. Heimatland,
Angustheft t956, 12!—122. — Ko so prihajali pri nas ljudje od velikonočne spovedi,
so prinašali otrokom preste. Otroci pa so »preste trgali«. Slične navade opisuje
A. Binna v cit. članku, ki je lepo ilustriran.
Slika % Ilustraciji 111. 1. t1951). Objavil jo je dr. V. Bohinec. ,
Presnec 35
hudov — to pa na Nizozemskem.'" Na Tirolskem so kuhali iz peciva,
ki je viselo na butarah, močnik, ki da je posebno zdrava jed.™ Šesta
velikopostna nedelja se imenuje na Ruskem verbnaja nedelja. Presnec
(butara) je tam verba (vrba). Na vrbe obešajo razne stvari, med
njimi tudi kruh ali druge testenine v raznih podobah (n. pr. keru-
binčke). Na deželi je verba preprosta, v mestih pa je zelo pestra."'
V Moskvi so v i7. stoletju prinesli na vrbno nedeljo iz vnebohodne
cerkve (Uspenskaja) ogromno veliko drevo, na katerem so bili obešeni
različni plodovi in »confect« (drobno pecivo), postavili so ga na dvoje
zvezanih sani in ga počasi peljali \ procesiji po mestu." Tudi tukaj
je med drugim na drevesu kruh. Ker se je vršil opisani obred v mestu,
so viseli na drevesu umetno narejeni boljši kruhki, sptmiin na presnec
pa je še ostal. Na francoskem rabijo namesto palmovih vej zeleniko.
Otroci pa okrasijo svojo zelenikino vejico s pestrimi trakovi, kolači
in jabolki, ki jih na cvetno nedeljo zvečer poje družina."" V Belgiji
je imel Kristusov kip, ki so ga v procesiji vozili po mestu, v roki
palmovo vejico, ki je bila okrašena z grozdjem in kolački, ki so jih
otroci med sprevodom skušali trgati z vej. Na severnem Tirolskem
so butare okrašene s svilnatimi trakovi in prestami.
Navedel sem dovolj dokazov, ki potrjujejo, da so presnec, prajtelj,
beganica, potica, presta in pegelj dobili ime od kruha, ki je nekoč
visel in ponekod še visi na cvetuonedeljskem snopu.
n.
o razširjeiu)sti presneca v stari in sedanji dobi.
Čeravno ne spada to nujno v sestav razprave, vendar ne bo ško-
dilo, če pohitimo v starodavno dobo in pogledamo, kje je bil in je
še razširjen presnec. — Že v Svetem pismu beremo o opresnikih. Judje
so praznovali 15. marca nisan, glavni praznik v prvem pomladanskem
mesecu. 14. nisana so morali izginiti kvašeni kruhi in kvas, zauživali
so nekvašen kruh. Začela se je pasha. 14. nisana zvečer so jedli veliko-
Albert Becker, Osterei und Osterhase. Vom Brauchtum der deutschen Oster-
zeit. Zbirka: Volksart und Brauch, izdaja Adolf Spamer, 25—25.
Oswald A. Erick u. Richard Beul, M'tb. der deutschen Volkskunde 565.
Dr. Nik. Preohraienskij (poročilo).
l^od drevesom je stalo 5 belo oblečenih dečkov, ki so prepevali pobožne pesmj'.
Za sanmi je hodilo mnogo mladine z gorečimi voščenkami in mogočnimi svetilkami,
sledila so cerkvena bandera, kadilnice, ikone, jiaži, dostojanstveniki, nazadnje metro-
l)olit na oslu, nesoč evangeljsko knjigo, njemu ob strani car, ki je z eno roko držal
vajeti živinčeta, \ drugi pa je nosil pristno palmovo vejico, ki so jo prinesli romarji
iz Palestine. Peter Veliki je I. 1700 odpravil udeležbo monarlia pri procesiji. Mann-
iiardt, Wald- und Feldkuite 1, 285.
-¦• Mannhardt I. 286.
56 France Kotnik:
nočno jagnje. Nisan je bil prvi mesec v letu v pomladanskem mlaju,
tako da je 14. nisan prišel na polno luno, pasha pa je bila 15. nisana.
Večerji, ki je bila 15. marca, je sledil sedemdnevni post opresnikov
(Mazzen), gr. ä^vfj,a^*. Mazzen so pri Židih nekvašeni velikonočni kruhi,
ki so jih morali zauživati med sedemdnevno pasho. Pasha se je vršila
v začetku letine, ko so Židje bili še v Egiptu. Izraelci so darovali le
opresnike, kvašen kruh je bil za daritve prepovedan. Pri velikonočni
večerji se je užival samo presni kruh. Torej je tudi Kristus, ko je pri
zadnji večerji postavil Evharistijo, posvetil presen kruh. Zategadelj
rabi rimska cerkev pri maši samo presen kruh. — Beduini so uživali
le opresnike, drugače so jih pripravljali, če se je mudilo."' Tako ima
tudi naš presnec, velikonočni kruh, ki visi na butari in se zopet po-
javlja na veliko soboto v verskem velikonočnem obredju, simboličen
pomen: kristjani naj živijo čisto življenje, ki išče samo resnice. (Glej
op. 24.)
Videli smo, da presnec poznajo vsi Slovani, Nemci, stari Grki,
Izraelci in Beduini, ki ga še dandanes pečejo.
A opresnik je bil še bolj razširjen. Narejen je iz žita. To pa po-
znamo že v najstarejši dobi. Toda žito je šele potem splošno koristilo,
ko se je ljudem posrečilo, da so iz njega napravili tvarino, ki je kolikor
toliko bila podobna moki. Lesto, ki je zgneteno iz debelozrnatega
žita, ne vzhodi. Presnec pa je večinoma nekvašeno pecivo, ki šo ga
uživali in ga še uživajo Judje, Arabci, Armenci, Kitajci in mnogi
drugi kulturni narodi. Presnec in kaša, narejena iz žita, sta zelo stari
jedi. Presnec je narejen iz različnih semen. V Severni Afriki uporab-
ljajo sorgho in pšenico, v Mali Aziji pa samo pšenico. Ta žitna hrana
je bila zelo primitivna; najprej so bržkone žito pražili, nato s kamni
drobili, da so dobili kašo, Jiato še bolj drobili, da je postala moka.
Kruh, ki je bila splošna hrana bogatih in najbogatejših, je star komaj
2000 let. Najstarejša zgodovinska poročila (5000—2800 let pred Kr.)
poznajo le presnec in žitno kašo. ki sta v človeškem gospodinjstvu
gotovo izpričana za dobo okroglo 5000 let. Pa ti viri ne govorijo o za-
četkih, ampak o najvišji stojinji razvoja in o pojemanju teh žitnih
jedi.'" Zato sta presnec in žitna kaša še starejša.
V mostiščih v Švici so našli presnece. Ti kruhki mostiščarjev iz
kamene in bronaste dobe so podobni presnecem, ki jih mnogi narodi
še danes pečejo. — Vsak bo vprašal: »Kako pa je z Ljubljanskim
âÇu|io; neprekvašen, opresen, -caaÇu|Jia, praznik opresnih kruhov. Pran. pomen:
čist: ev äCujiois zijç sîXixpivsia; y.al aXTjâ-eia;, to je v čistem življenju, ki išče samo resnice.
N. T, Dokler, Grško-slov. slovar.
-¦¦ Buchberger. LThK I. 879- 80 in YI1. 51.
A. Mauri/.io, Verarbeitnng des Getreides zu Fladen seit den nrgeschichtlichen
Zeiten. ASA XVllI (1916) 5. Prim. tudi Friedrich Hrozny, Die Getreide in Alt-Baby-
lonicn. Sitz. Her. ,\k. Wiss. Wien. Phil. bist. Kl. 1914, Bd. 175. 1, 99 in 128 sl.
Piesn-ec 37
barjem?« .\ tu do sedaj niso izsledili nobenih vrst žita."' Od kamene
dobe do srednjega veka so mleli ljudje na strgalnicah (strgalnih plo-
.ščah) v nečkah (koritih), ki so več ali manj podobne ameriškim »me-
tates«, čeravno so po velikosti različne. — Zanimiv za razmotrivanje
o tem je gr. glagol ßäoaco at. ßartco. Koren je menq. zdrobiti, slov. mehek,
stcksl. mcktkb, moka, stcksl, maka, nem. mengen — ali pa iz korena
maq gnesti, lat. macerare, obl aor, sßa^a pf. pas. iisfiay^iévoç, gnetem,mesim
(testo) alvog(xefiayfj,évoç kruh.'* — Če drži izpeljava od menq. = zdrobiti,
je ohranjen v njej pričetek mletja. — Mostiščarji kamene in bronaste
dobe so pekli presnece v pepelu. To se je ohranilo, deloma še sedaj
na Balkanu, le da je poveznjen sedaj na pecivo glinast klobuk, iz
katerega se je, kakor nekateri mislijo, razvila naša krušna peč. To je
bilo tudi po Slovenskem znano, kakor izpričuje B. Ložar v Narodopisju
Slovencev. Vire poglej tam! — Med žitnimi vrstami prevladuje proso,
ki je izmed njih posebno pripravno za kašo, v starih časih pa so iz
njega pekli tudi kruh. Že v Ovidijevih Fastili IV beremo, da so pastirji
limske okolice darovali boginji Paies prosene kolačke.'" — Botanična in
kemična analiza je dognala, da se po sestavi ujemajo prazgodovinski
in novodobni presneci.^"
Ti kruhki so bili okrogli, nizki in ploščnati. Pri mostiščarjih se
dado ugotoviti tri vrste kruha: zelo nizek, ploščnat presnec 15—22 cm
.širok, višji presnec in kruh iz prosene moke, ki mu je primešana pše-
nica in laneno seme, da je dobil bolj sočnat okus.
Tudi v mlajših mostiščih pri Mondseeju so našli zogljenelo tva-
rino, ki so jo do sedaj vedno tolmačili za kruh. V Donji Dolini pri
Bosanski Gradiški so našli glinasto posodo v obliki zvonca (klobuka
— hrv. se imenuje »pokljoka«), ki so jo poveznili na testo, tako da
je bila znotraj primerna toplota, ki je izžarevala s podložka. Na ta
klobuk so bržkone nasipali tudi žareče oglje. Vse te kruhe so pekli
bržkone brez kvasa. Bili so nizki, široki in zelo trpežni. Grobovi Vi-
kingov in predzgodovinska selišča v östergötlandu so imeli tudi plošč-
nate kruhe, napravljene iz debelozrnate moke. v katerih bržkone tudi
ni bilo kvasa. Še v srednji visoki nemščini srečamo izraz ascherbrot
ali aschenbrot, ker so ga pekli v pepelu. Ta prazgodovinski primitivni
kruh sega y historično dobo. Kvašenje se je baje j^ričelo v Egiptu,,
kjer so najprej poznali obrtne pekarne. Od tod se je razširilo v Grčijo
in Rim, z njim so se v četrtem stoletju seznanili germanski rodovi,
od katerih so ga baje sprejeli Litavci in Slovani, kakor da ga ti ne
" Dr. Emst Kramer, Das LaiLaclier Moor 64.
Dokler, Grško-slov. slovar pod siocjato in gl. tndi pod aîto;.
Fr. Kotnik, Blagoslov zelišč na Kres in čar kresnic. Etnolog XV. 22.
A. Maurizio, Botanisch-Cheniisches zur Getreidenahrung der Pfahlbauer. ASA
XVIII (1916) 185 si. — O predmetu glej tudi Reinerth, Die jüngere Steinzeit der
Schweiz.
58 France Kotnik:
bi mogli dobiti direktno od RimljanoT, če že sami niso poznali kva-
šenja s posebnim kvasom. Pa o tem mogoče drugod. Kakor priča Plinij
(n h. XVTII. 107), je v llijnu nastala pekarska obrt v drugem stoletju
])red Kr. Grki in Rimljani so za kvašenje predvsem rabili mošt, ki so
ga gnetli s prosom, Galci in Španci pa so delali kvas iz piva. Do
Ijreseljevanja narodov so jedli ]5Šeničen in prosen kruh, prosenega da
so uživali Gotje v dcmavskih deželah, rženega so uživali in še uživajo
A severni in vzhodni Nemčiji, medtem ko so Švabi in Alemani od
nekdaj sejali pir (pirjevico). V Skandinaviji je bil v starih časih naj-
bolj razširjen ječmenov kruh. — Šele v 18. stoletju se je beli »itali-
janski« kruh splošno razširil. — Stari kruh je presen. ])oznejši pa je
prekvašen. Mnogi ljudski sloji uporabljajo opresnik le še pri cerkvenih
in vaških svečanostih. Če se kje nahajata obe vrsti skupaj, imajo ubogi
starejšega, bogatini pa mlajšega. Oblika presneca je nizka in plošč-
nata, bodisi v mostiščih, bodisi v Bretonski ali pa v Dalmaciji. Naj-
zahodnejši kraj, kjer se v Evropi pojavlja presnec, je Bretonska. Tu
ga pečejo iz ajdove moke brez kvasa. Baski v Pirenejih pečejo nizek
koruzen kndi, ki je samo malo kvašen. Nizek, ploščnat presnec pečejo
ali so dnevno pekli: na južnem Francoskem, v Dalmaciji, Bosni, drugod
na Balkanu, v Galiciji, na Litavskem, na Laponskem, v Sibiriji, Indiji,
Perziji, Armeniji, Mali Aziji, Siriji, Palestini in v Egiptu, večkrat v
letu pa na Bretonskem, v Španiji i u ponekod v Aziji. Kvašen nizek
kruh pečejo večkrat v letu v Dalmaciji, Bosni, na Tirolskem, na Ko-
roškem in na Švedskem. Leta 1916. sem sam videl, kako so take nizke
lilebčke pekli za dolgo dobo v letu v Št. Lovrencu v Lesah (St. Loren-
/cn im Lesachtale). Dalmatinski gorjanci delajo slab kruh iz neke
A rste prosa in ječmenove moke. iVloko pomešajo z vodo, zgnetejo testo,
ki ga ne solijo in ga položijo na vročo ploščo na ognjišče ter pokrijejo
s pokljoko (glinastim klobukom), na njo naložijo ognja in kmalu je
kruh gotov. Tudi mostiščarji v Donji Dolini ga niso drugače pekli.
Ta kruh pečejo večinoma \sak dan sproti. Na isti način ga pe-
čejo iz koruzne moke v dolini Pli ve in pokrijejo testo med kruhopeko
z glinastim klobukom. Tak nekvašen svež kruh jedo v Alali Aziji,
Siriji in Palestini vsak dan. Enako si moramo predstavljati fia^ä, ječ-
jnenov kruh starih Grkov. Md^a je sorodna z Mazzes, ki je nekvašen
židovski kruh.
Po vsej Albaniji pečejo na deželi izključno pod poveznjenim klo-
bukom, ki nadomešča peč. Tudi Litavci in Belorusi napravljajo pres-
nec iz ovsene i u ječmenove moke.''
Hella Schürer Don ]\ aldhemi, Zur Geschichte und Verbreitung des Fladen-
brotes in Europa. ZÖV XX (1914) 23—55. Ker so podatki o razširjenosti rženega,
belega in drugega kruha med Rusi nezadostni in netočni, prini. Dniiirij Zelenin,
Russische (ostslavische) Volkskunde (Leipzig 1927) str. 111—114.
Piesii-ec 59
Tako smo preleteli skoraj vso Evropo in tudi dele Azije in Afrike.
Naš prvotni prirnilivni presnec ima po Evropi, Aziji in Afriki mnogo
bratov in sorodnikov.
Na butari se kruli pri nas pojavlja prvotno gotovo v primitivni
obliki in kvaliteti (presnec — prajtelj), nato je v gorenjski beganici
(gibanici) zgiban, v savinjski potici, ki je povitica, povit, v kobanskem
pegiju na obeh koncih ali pa popolnoma zapognjen, da ima podobo
rogljička ali kroga. Ne vemo pa, kako daleč se je že izoblikoval pres-
nec, ki pomeni danes tudi umeten velikonočni kruh, ko se je pojavil
na butari.
III.
O blagoslovljenem kruhu.
Če je kruh, ki visi na vrhu. tako važen del presneca, da mu jc
dal celo ime, mora imeti v verskem in narodovem obredju posebno
važno vlogo. Kruh je pridelek poljedelstva. Tudi naziva »snop« in
»šopa« (Beltinci) sta od žita, pridelka poljedelstva. Zato kruh pri nas
Slovencih zelo častimo, kruh je sveta stvar in uživa veliko spoštovanje.
Če prideš v hišo, ti prinese gospodinja kruh na mizo in pravi: »Kruha
vrežite!« Ne smeš ga odkloniti, drugače bi se zameril, kajti kruh je
božji dar. Miza, na katero pohigajo kruh, mora biti čista, belo umita.
Vijanski''" pripoveduje: »Dobro še pomnim iz detečjih let, kako so me
mati ali oče učili kruh čislati. Preden so mi ga vrezali, so vedno naredili
sv. križ čezenj. Če mi je drobtina padla na tla, sem jo moral pobrati in
nisem je smel popred v usta djati, da sem jo kušnil. Po drobtinah sto-
pati, Bog ne daj! Roditelji so mi večkrat rekli: »Kdor kruha ne je in
po njem tepta, ni vreden, da se drobtinica mu da!« Pravili so mi, da
verne duše v vicah jokajo, ako človek po kruhu tepta in da je to silen
greh. Pripoveduje se, da je nekdo ošabno stopil na drobtino kruha in
da je ta tako kriknila, da je oglušil in ostal do smrti gluh! — Drobtinice
se morajo vedno spravljati in potem putani dati ali pa sežgati. Če pri
hiši ni kruha, kedar kdo pride, se jame gospodinja izgovarjati in gosta
za zamero prositi, da nima kruha, kajti ga bo šele jutri pekla. In vča-
sih gredo ob taki priliki k sosedu po kruha. Komu ne dati kruha, je
grdo in potem sosed posmehljivo pravi: »Še kruha mu ni dal.« Braniti
pa se kruha, je tudi grdo in gost ga mora vzeti, naj je kruh še tako črn
in špičast ovsenjak, sicer ni pošten človek. — Vobče je pri vseh Slo-
vencih kruh ali hleb najvažnejši, najboljši in najdražji dar nebeški,
ki ga med vsem najbolj obrajtajo in čislajo. — Kako se veseli kmet in
njegova družina božičnih ali pa velikonočnih praznikov, kedar si bolje-
ga kruha, namreč belega ali hleba — speče! Tudi ob ženitbah ima boljši
Vijanski Janko, Kako Slovtnici kiiili čislajo. Novice 1858, 67.
40 France Kotnik:
kruh kot druge krati, zato se jih pa veseli. Naš stirski Slovenec posebno
vince pod pipo in kruhek v mizi najbolj čisla!«
Podobno so nas učili naša mati čislati kruh. In če je nož pri kruhu
ležal z rezino obrnjen navzgor, so rekli, so dejali: »Vrag si kremplje
brusi«, in morali smo takoj nož preložiti v pravo lego. Odrezan hleb
kruha je moral biti obrnjen vedno proti kotu v hiši, kjer je visel Bogec
na križu.''' Gotovo je tudi še iz drugih krajev dovolj takih primerov o
časti, ki ga uživa v naši kmečki hiši kruh. Ljubi kruh — otrokom pra-
vijo v deuiinutivu, da je »knihek« ali »krušej« — je simbol pridne kmet-
ske hiše. Zato zadene kazen vsakogar, ki ga skruni.'' To lepo narodovo
spoštovanje kruha je izrazil tudi Jos. Stritar v Zimskih večerih 8, ki
jih je izdal pri Mohorjevi družbi v Celovcu, rekoč:
»Če pade kruhek ti na tla,
poberi in poljubi ga!«
Od kod ta čast, ki ga uživa kruh v naši kmečki hiši? Kruh je pri-
delan v potu obraza, kakor že pravi Sv. pismo: »V' potu svojega obraza
boš užival kruh.« Kar pa se tako težko pridela, to cenimo. Kruh je
glavna sestavina vsakdanje kmečke hrane. Že pred nastopom krščan-
stva je imel pri narodih, ki so dosegli gotovo stopnjo kulture, visoko
ceno. Po prošnji v očenašu: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh...«'"
je dobil vsesplošen pomen. Erasmus, ki je 1550 izdal v Baselu nekako
A^zgojno knjigo » Knaben sitten«, pravi, da izvira še iz stare dobe na-
vada, da se mora kruh poljubiti, če slučajno pade na zemljo.^"
Kruh — v kat. cerkvi presnec — je sredstvo za največjo skrivnost
vere, za zakrament Rešnjega Telesa. Od tod izvira tudi čast, ki jo iz-
kazuje ljudstvo kruhu. Lepo opeva naša narodna pesem Rešuje Telo.'''
Na cerkvenih oblačilih in v narodni ornamentiki, na vezeninah in dru-
god, povsod se pri nas pojavlja žitni klas kot simbol časnega in večnega
življenja. Tudi monstranca in kelih sta v naši narodni ornamentiki zelo
priljubljena predmeta. Na krstnico razvrstijo pri nas doma velikonočne
kresove tudi v obliki monstrance in keliha. Oblika ornamenta je tu
]5rešla tudi žive običaje. Hostija je konsekriran kruh. A v verskem
krščanskem obredju imamo še dve drugi vrsti kruha.
Ena je evhgija, druga je navaden blagoslovljen kruh.
" Prin). tudi Pajkooe Črtice v sestavku »Vsakdanji kruh« 85—84.
" Fr. Kotnik, Storije str. XV. in št. 69 (Pazrijsko jezero v Ziljski dolini).
V Ljubljani so se a zadnjem času pojavili po trgovinah leseni krožniki, ki
imajo ol) robu vžgano prošnjo iz očenaša: Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Tak
krožnik z istim napisom sem videl že pred 40 leti v slovenski družini v Vlariboru.
Na Štajerskem so bili taki krožniki tudi od 1927—1955 običajni. Učenci meščanske
šole v Vojniku so jih n. pr. izdelovali 1952 pri ročnem delu.
^ Veit, Volkstrommes Brauchtum luid Kirche im deutschen Mittelalter 62.
loan Grafenauer, Rešnje Telo in narodna pesem. Mladika 1955, 227—250.
Presnec 41
V Franciji je še sedaj navada, da ob nedeljah pred darovanjem pri
slovesni maši blagoslavljajo kruh, ga razrežejo v majhne koščke, ga
razdele navzočim, ki ta pain beni takoj použijejo ali pa ga nesejo do-
mov ter ga snedo pri kosilu, la navada se je udomačila, ko niso več vsi
verniki, ki so se udeleževali daritve, hodili k obhajilu. Ponekod so ga
ob nedeljah in praznikih razdeljevali po sv. maši. Ko je duhovnik raz-
deljeval kruh, je moral paziti, da niso ljudje poteptali drobtin. Verno
ljudstvo je dobilo do evlogije veliko zaupanje. Členilo jo je kot zdravilen
kruh. V Franciji tudi državni prevrati in revolucije niso mogle od-
praviti tega ukoreninjenega obreda." Tudi v pravoslavni cerkvi in pri
unijatih imamo še danes evlogijo.
V srednjem veku pa je bilo tudi pri nas versko življenje močno raz-
vito. Naš narod je živel s Cerkvijo. Zato tudi čast, ki jo izkazujemo
kruhu, izvira večinoma iz ozkega stika ljudstva s Cerkvijo, ki je blago-
slavljala in posvečala kruh in ga še blagoslavlja in posvečuje. A kruh
je cerkev blagoslavljala in blagoslavlja še ob drugih prilikah. Najbolj
znan blagoslov se danes še vrši na velikonočno krstnico ali pa na veliko
noč zjutraj. Na vzhodnem Štajerskem se imenuje tudi velikonočni kruh,
ki ga nesejo blagoslavljat, presnec. Ime nam priča, da je nekoč bil ne-
kvašen, širok — prajtelj — in nizek, sčasoma pa je dobil sedanjo, že
umetno obliko. Ostanki kruhov, ki so jih nekoč blagoslavljali, pa so
prešce, kruhki sv'. Agate v Kamnu v Podjunski dolini, hlebci, »martin-
čki« za Martinovo in kakor se po različnih krajih še imenujejo.
In če visi na butari kruh, je tudi z butaro vred bil blagoslovljen.
Ker pa je blagoslovljen, ga častijo in mu pripisujejo posebno moč. Na
Tirolskem so kuhali iz peciva, ki je viselo na butarah, močnik, ki da je
posebno zdrava jed. Na Francoskem poje kolačke in jabolka, ki so viseli
na butarah na cvetno nedeljo, zvečer družina. Pri nas uživajo ponekod
ljudje mačice, ki so sestaven del blagoslovljenih ivinih ali vrbinih vej.
Na Kozjaku pri Mariboru pravijo, da je dobro katero mačico na tešče
pojesti. Tudi Poljaki jih jedo po 5 ali 9. (Navratil LMS 1887, 165, 166.)
Že v starem blagoslovu'" je duhovnik prosil za blagor tistih, ki shranju-
jejo palme v svojih stanovanjih" ali jih uživajo." Palme so imele simbo-
ličen pomen in so znak Gospodove zmage nad smnjo in hudobnim du-
hom. Kristjani nosijo ta dan simbole Ciospodove zmage in se s tem tudi
^» Veit, n. (1. 64.
Franz, Benediktionen I, 480—81.
Franz, n. d. I, 481.
" Navadno dobiva blagoslovljene mačice živina: v Suhorju v Beli Krajini na
veliki četrtek, okoli Lašč, Ribnice, Žužemberka na cvetno nedeljo, na Krasu dobi
živina na velikonočno nedeljo blagoslovljenega kruha in nekoliko zdrobljene blago-
slovljene oljčevine, v Ratečah na Gorenjskem pa ima živina na veliki petek žegen.
Drobno smukljano listje pomešajo s soljo in otrobi. (Naoratil LMS 1887, 155, 162,
za Rateče Vurnik rkp.)
42 France Kotnik:
])iipravljaj() na Telikonočne praznike. To je prvotni njih pomen v
krščanski liturgiji. Shranjevanje v hišah in užiAanje Y>a so povzročile
krščanske in antične predstave, med drugimi tudi rimske Palilije. Ko
pa so ta odstavek vnesli v besedilo blagoslova, je bil običaj tako rekoč
cerkvejio legaliziran in učinka sedaj niso pripisovali palmam, ampak
cerkoenemu blagosJooii. In tako je ljudstvo pripisovalo tudi učinek
blagoslovljenemu kruhu, ki je visel na butarah.
Presnec pa ima tudi v naših agrarnih običajih važno mesto. V idrij-
skih hribih na Bukovem vrhu podorjejo šibo iz butare pod prvo brazdo.
Blagoslovljena šiba naj bi pospeševala rodovitnost, blagoslovljene šibe
pa, ki so zataknjene na oglih njive, pa naj bi odvračale točo in nevihto
s polja.'" Ko v vigredi potegnejo prvo brazdo, položijo v njo tudi tri
križce »cvetja«."' Če hlapca, ki nese »snop« (butaro) k blagoslovil, pre-
moči dež, je kmet žalosten: »Žita ne bomo spravili ob lepem vremenu
pod streho. Prvi snop je bil moker, premočen bo tudi zadnji.« Da bi
obvarovali rastoče žito pred hudo uro, vtikajo med setev šibe, ki so bile
blagoslovljene na cvetno nedeljo." Na Pohorju prideva jo zrnju, ki ga
iieljejo na njivo, da ga nasejejo, blagoslovljenega lesa, da se rajši cimi
in da se žito bolje obnese.*'
Blagoslovljen snop (presnec) in njegovi deli so tudi v slov. polje-
delskem življenju velikega pomena. Zato je domneva pač upravičena,
da niso uživali blagoslovljenega presneca samo kot zdravilen kruh, ka-
kor so zauživali mačice za zdravje in na jugu tudi palme, kar je prešlo
tudi v cerkveni blagoslov, ampak da je ta kruh služil tudi v spomladan-
skih agrarnih običajih kot simbol in želja po rodovitnosti polja, kakor
je tudi ženitovanjski presnec povzročal rodovitnost. Žal za to trditev
nimamo direktnih dokazov. Sklepamo pa lahko po analogiji. Iz ruskih
običajev nam je znano, da vodijo plug prve brazde čez jajce in kruh,
ali pa oboje zakopljejo v posejano njivo.*"
Začetek oranja (zapaška) in setve spomladi in jeseni je v Rusiji
združen z različnimi magijskimi ceremonijami. V teh običajih prevla-
dujejo sedaj krščanski elementi in simboli. \prežno živino poškropijo
z blagoslovljeno vodo, med seme pa položijo blagoveščensko prosforo,
oblato, ki je bila na Marijino oznanjenje blagoslovljena. To je torej tudi
kruh. Ob začetku setve je posebno čislan poseben svet kruhek, ki ga
položijo najprej med zrnje ali pa na njivo in ga potem zaužijejo. V ar-
Sporočil p. dr. Metod Turnšek v Stični. j
" Dr. Jos. Sasel, Slovenji Plajberg. »Cvetje« pomeni v Slov. Plajbergu blago- j
slovljen prantelj. Pred blagoslovom se imenuje prantelj. ;
" M. rokopis. O nu)krem prvem in zadnjem snopu tudi pri nas doma splošno ;
znano. j
I. Koprionik, Presmcc ali cvctnonedeljska butara. Ktnogratično naravopisnaj
črtica. Popotnik 1885, 85—86, 99—105. \
"> Mannhardt, Wald- u. Feldkulte I. 158. ¦
Presn-ec 45
hangelski guberniji imajo posebne »saceBantie xjieöti«, ki jih peko iz
prve mlacve in polagajo na skrinjo, kjer so svete podobe, ali pa v žitne
skrinje. Ob setvi jih jiolagajo v sevâlko (košaro) in na vse štiri ogle
njive. Pri drugih Velikorusih jc že omenjena blagoveščenska prostora
posebno v čislih, ki jo dobivajo pri maši na Marijino oznanjenje. Po-
nekod (n. pr. v orelski guberniji) pečejo te oblate kmetje sami. Že v
tambovski listini 1652 se omenjajo te prostore, le prosfore nato zauži-
jejo. Razen tega rabijo vzhodni Slovani kruhek, imenovan krestovik,
krestéc, ki ga jiečejo na sredo četrtega postnega tedna. Krestovik ima
obliko križa ali pa ima zgoraj križ. Shranjujejo ga skupaj z moko in
ga ob setvi polože med zrnje in na njivo, nato ga pa pojedo. Belorusi
peko za ta namen kruhke v podobi rala, brane, srpa ali kose.*' Po^'sod
je torej tudi blagoslovljen kruh, ki je simbol in povzročitelj zaželene
rodovitnosti. Ne smemo tudi prezreti, da ima Cerkev obilo besedil bla-
goslovov za polja in njih pridelke. Že Euchologium Sinaiticum jih ima:
n- pr. za setev, za žetev ali kadar hočeš vinograd saditi."* V Rimskem
obredniku jih je tudi nekaj.*" Pa tudi pravoslavni Trebnik jih ne pogreša.
Vse naše življenje je bilo ozko ])ovezano s Cerkvijo. In tako je tudi
dragoceni poljski pridelek, kruh, dobil častno mesto na vrhu butare, ki
ga je duhovnik ž njo vred blagoslavljal. Kot blago.slouljen kruh pa je
imel posebno moč. bil je zdravilen in v njem je bilo moči za novo setev/'"'