Leto XVI številka 10 cena 1,46 EUR 24. oktober 2014 Leto XVI številka 10 cena 1,46 EUR 24. oktober 2014 Do sreče ne vodi najkrajša pot..........................................str. 8 Citre navdušujejo tudi mlade...........................................str. 25 Celje - skladišče Per III 266/2014 (Y6 dnj 3 Óf 5000032259,10 35 . -60 COBISS e ! TOURING - MOTOCROSS OPREMA - ENDURO - RACING I VSTOPNICE PREKO SPLETA zkst-zalec. kupikcirto.si È HORMANN garažna in industrijska vrata & matjaž Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm. Ustvoijomo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjoz.si • infoOmatjoz.si Vrata za varen, topel in urejen dom V občinskih svetih več svetnic kot prej gorenje kuhinje alples STEKLARSKI CENTER \v Razstavni salon vŽaku: Hausenfctditejeva % ML: ®3 71® 1982 Izdelujemo In vgrajujemo: • kuhinjska stekla (barvana, s fot otapeto) • tuš kabine, vrata in stene po meri • steklena notranja vrata (krilna, drsna) in predelne stene • predelava starih lesenih oken -vgraonja izolacijsko n—torniopan steitcf • namizna stekla, ogledala, steki, ograje www.5tddarstvo4eskosek.si Navdih in iskanje priložnosti namesto melanholije! Sredi oktobra sem po dolgem času srečala sošolca iz osnovne šole, ki sem ga sicer spremljala od daleč, skozi njegovo navdihujoče javno delovanje. Ko sva se nazadnje srečala "v živo", je bil zelo drugačen, zdaj je po težki nesreči tetraplegik. Ampak ne razumite me napačno, to je sicer težka zgodba, a še zdaleč ne tako žalostna, kot se zdi na prvi pogled. Moj dragi sošolec, preprost, delaven infejstfant iz mladostnih let je še vedno preprost, delaven in, iskreno, tudi zelo šarmanten, ob tem pa veliko bolj samozavesten, komunikativen, poln energije, kot se ga spomnim. Zase pravi, da se je, čeprav se sliši zelo nenavadno in čeprav je bilo pet let po nesreči hudo peklenskih zanj in za njegovo družino, navadil in naučil novega življenja in najbližji z njim, pa vendarle ugotavlja, daje boljši äovek, kot je bil prej!!! Prav ste prebrali, človek, katerega telo deluje zelo drugače, za mnoge nepremostljivo, pravi, da je boljši! Zakaj? Zaradi njegovega razuma, kije zaradi drugih omejitev odkril potenciale, kijih sicer najbrž ne bi. Zaradi neizmernega srca, ki bolj kot prej pestuje in neguje vrednote, ki v življenju edino štejejo: družino, dom, ljubezen in predanost do bližnjih, poštenost, pozitivno voljo in neizmerno energijo... Kapo dol njemu, njegovi neverjetni ženi in otrokoma! V času po nesreči sta si ustvarila nov domek. S pomočjo žene potuje po Sloveniji, predava in deli svojo izkušnjo in nove vrednote z drugimi, jim vliva moč in energijo, da lažje doživljajo svoje usode. Ukvarja se z dobrodelnostjo in skuša pomagati drugim. Čeprav v fizičnem smislu lahko komunicira le z obrazom (delno z levo roko), je absolutno komunikativen s pomočjo vseh sodobnih elektronskih poti, s pomočjo posebno nastavljive kamere na njegovem vozičku, fotografije, ki jih tudi obdeluje in oblikuje spletne strani... Njegova invalidnost je brez dvoma zanemarljiva z omejenostjo, ki pri nas obtežujefizično povsem zdrave ljudi. Ponosna sem nate, dragi sošolec, dosegel si več kot marsikdo. Iz velike nesreče, za marsikoga nepremostljive usode, si ustvaril priložnost. Vse težave, in teh ni malo, s pomočjo brezpogojne in neprecenljive opore najbližjih, rešuješ suvereno in samostojno. Tt si zgled in navdih za mnoge! Zakaj pišem o tem? Takih ljudi je med nami še nekaj, a večina, ki ima veliko manj fizičnih omejitev, ima na žalost velikokrat omejitve v glavi in srcu. Da ne zmorejo, da je vse težko, da raje beračijo, kot razmislijo, kaj bi lahko počeli in kako zaslužili denar, da se raje predajajo melanholiji, kot da bi poiskali navdih v lepih stvareh, ki jih je moč najti v še tako brezupni situaciji. "Premalo poudarjamo tisto, kar je v človeku in družbi dobro, "je v pogovoru za naš časopis povedala Maja Krajnc (pogovor na 8. strani) in še, da bi morali več govoriti o ljudeh, ki znajo poiskati veselje v življenju in ki verjamejo, daje kljub vsem težavam lahko življenje lepo... Razmislite o tem. Časi niso enostavni, trenutno stanje duha v okolju nam tudi najbolj ne pomaga, a gotovo je kaj dobrega, za kar lahko kot drobno rešilno bilko zgrabimo in si počasi spletemo venček ali celo naredimo šopek. Konec koncev, navdih so tudi takšni ljudje, kijih omenjam zgoraj. Obrnite se okoli sebe, kar nekaj jih boste našli! Pa prijazne poätnice in veliko konstruktivnega razmisleka v dneh, ko praznujemo dan reformacije in prižigamo svečke v spomin. Lucija Kolar Občane polzelske občine obveščamo, da je Občina Polzela z januarjem 2015 odpovedala naročanje Utripa Savinjske doline za svoja gospodinjstva. Zato vabimo občane Občine Polzela, da si tudi v naslednjem letu zagotovijo svoj izvod Utripa Savinjske doline in ga naročijo sami. Naročilnico najdete na 22. strani tega časopisa ali na spletni strani www.zkst-zalec.si pod zavihkom Utrip. Dodatne informacije lahko dobite v uredništvu ali po telefonu 712 12 80. Vabljeni občani polzelske občine in tudi drugi, da se naročite na naš časopis, saj je edini tiskani medij, ki pokriva območje šestih občin Spodnje Savinjske doline in pride tudi na podeželje, kamor drugi mediji ne sežejo. Izdajatelj ZKŠT Žalec Povprečna udeležba na volitvah se je gibala okoli 45 % Potem ko smo prejšnjo nedeljo, 19. oktobra, v edini spodnjesavinjski občini, kjer je bil potreben drugi krog županskih volitev, dobili novega župana Občine Tabor, v preostalih petih občinah pa dobili nove stare župane že v prvem krogu volitev 5. oktobra, lahko potegnemo črto pod letošnje lokalne volitve: 31 svetnic, 63 svetnikov, med nji- mi 37 ponovno izvoljenih, 57 novih svetnikov. Ali še drugače: občani spo-dnjesavinjskih občin smo 5. oktobra izvolili skoraj 40 odstotkov svetnikov, ki so opravljali to funkcijo že v prejšnjih sestavih občinskih svetov, in dobrih 60 odstotkov novih svetnikov. Največ ponovnih izvolitev je bilo v Preboldu (60 % ali 9 od 15 svetnikov) in v Žalcu (55 % ali 16 od 29 svetnikov), najmanj pa na Polzeli (13 %), kjer sta stara le dva svetnika od 16, novincev je torej 14. V občinskih svetih novih sestavov je nekaj manj kot tretjina svetnic (31 svetnic), kar je skoraj dvakrat več kot prej (prej 17 svetnic). Na Vranskem imajo svetnice celo večino v občinskem svetu, saj jih je šest od skupaj' 11 svetnikov (in dvakrat več kot v prejšnjem sestavu). Nominalno pa je največ svetnic v žalskem občinskem svetu, in sicer 12. Njihovo število se je povečalo za skoraj dvain-polkrat, v strukturi novega občinskega sveta pa predstavljajo dobrih 41 odstotkov. Le v Taboru je ostala samo ena svetnica, drugje pa se je njihovo število povečalo za dve (Braslovče 3) ali za eno (Polzela 5, Prebold 4). Več o rezultatih lokalnih volitev na str. 7 in 13. L. K. Savinjski hram na žalski tržnici Jtt Novo! Sedaj vas pričakujemo: ponedeljek-petek: 8.00-16.00, sobota: 8.00-12.00 Vabilo občanom Občine Polzela ŽAKELJ JOMESA-POHIŠTVO • Tovarniška 8. Prebold * 03-7000-910 Za nasmehe z gugalnice Vrtec v Levcu kot nov Gugalnica primerna tudi za odrasle (na levi župan Janko Kos, skrajno desno vodja zavoda Vista Aleksandra Pinterič) Gibalno ovirani otroci so prikrajšani tudi na otroških igriščih. Da bi otroci na invalidskih vozičkih lahko uživali na gugalnici, se je Občina Žalec pridružila akciji Nasmeh z gugalnice, ki jo vodi zavod Vista iz Murske Sobote. Zadnji dan v septembru so na otroškem igrišču v športnem parku za I. OŠ Žalec uradno predali v uporabo prvo gugalnico za osebe z invalidskim vozičkom v žalski občini. Nova gugalnica omogoča igro gibalno oviranim otrokom in tudi odraslim na invalidskih vozičkih. Z akcijo je začel Zavod za razvoj vrednot iz Murske Sobote - VISTA. Kot je povedala vodja zavoda Aleksandra Pinterič, želijo s projektom Nasmeh z gugalnice pomagati gibalno oviranim otrokom in tudi odraslim pri njihovi igri in vključevanju v družbo. Cilj projekta je javne površine v Sloveniji v sodelovanju z lokalnimi sku- pnostmi obogatiti z gugalnicami za gibalno ovirane. V Žalcu so namestili deseto gugalnico v okviru omenjenega projekta. Kot je ob predaji gugalnice v uporabo povedal župan Janko Kos, so invalidi pomembna skupina občank in občanov, zato je prav, da občina poskrbi tudi za igro gibalno oviranih otrok. S postavljanjem takšnih gugalnic bodo nadaljevali tudi po ostalih delih občine. Ob tem so letos v celoti obnovili otroško igrišče v športnem centru, preuredili lesena igrala, vgradili dve novi previsni gugalnici in uredili podlage, tako da ustrezajo veljavnim standardom. Obnovo igrišča skupaj s postavitvijo gugalnice za invalide v vrednosti dobrih sedem tisoč evrov sta financirala Občina Žalec in ZKŠT Žalec. Uradne predaje v uporabo so se udeležili člani Medobčinskega društva invalidov Žalec, učenci podaljšanega bivanja I. in II. OŠ Žalec ter predstavniki občine in ZKŠT. K. R. Jubilej pod farovškim kozolcem Krajevna skupnost Galicija je prejšnji mesec praznovala svoj krajevni praznik. Tokratni je bil nekaj posebnega, saj so z njim obeležili 50-letnico obstoja svoje krajevne skupnosti. Slavnostno sejo so pripravili pod tako imenovanim farovškim kozolcem. V času praznovanja se je zvrstilo več prireditev, osrednja pa je bila slavnostna seja Sveta KS Galicija s podelitvijo priznanj in z glasbenim koncertom skupine Fešta band ter družabnim srečanjem krajanov. Veselo in slovesno je bilo že pred začetkom slavnostne seje, ko so proslavili končana komunalna dela na križišču ceste Galicija-Celje. Na slovesnosti pod kozolcem je zbrane pozdravila Pihalna godba Hramše, moderatorka Marjana Lešnik pa je pred mikrofon povabila predsednika Sveta KS Galicija Jožeta Krnica, ki je omenjeni krajevni skupnosti uspešno poveljeval dva mandata, v novem pa se umika s te funkcije, obljubil pa je, da bo z veseljem sodeloval in pomagal tudi v prihodnje. V svojem govoru se je najprej zahvalil vsem, ki so v vseh petdesetih letih obstoja krajevne skupnosti kakorkoli pripomogli k njenemu razvoju in se trudili izboljšati življenje v svojem kraju. Ob tem je spomnil tudi na časopisni članek iz leta 1981 o tem, kako je takratno vodstvo pogrešalo telefon, skupne prostore, več družabnih prireditev, asfaltiranih cest, urejeno infra- Dobitniki letošnjih priznanj z županom in s predsednikom krajévne skupnosti (manjka predsednica KO Rdečega križa Galicija Dragica Tratnik) Skupina Sončnice strukturo, prostore za delovanje krajevne skupnosti in ostalo. »Lahko smo ponosni in zadovoljni, da smo v vseh teh letih vse njihove takratne želje in potrebe uresničili, celo presegli smo jih. Res je tudi, da so se potrebe in zahteve v teh letih tudi bistveno spremenile in da smo ljudje čedalje bolj zahtevni. Še vedno pa ostaja nit, skupno delo za skupne potrebe, ob potrebni meri vztrajnosti in trme se vedno da priti do cilja, če ga imaš. Zato v kraju še toliko bolj cenimo delo,-ki je sicer trenutno vrednota, ki jo malokdo upošteva. Kot vidite sami, pa prihajajo časi, ko bo ta vrednota ponovno cenjena. In mi bomo v veliki prednosti, ker to že imamo in znamo. Ponosen in zadovoljen sem, da sem lahko zadnjih osem let vodil to krajevno skupnost. Skupaj smo ogromno naredili. Precej projektov je bilo realiziranih v tem času. Vesel sem prav vsakega izmed njih. Posebno vrednost imajo tisti, ki so bili narejeni v sodelovanju z društvi, krajani, organizacijami. Urejene skupne površine na Trju, novi prostori krajevne skupnosti, nadgradnja šole in telovadnice, Lorbkovo dvorišče, pomoč pri ureditvi gasilskih domov, pomoč pri nabavi gasilske opreme, ureditev galerije in dvorane doma krajanov, označitev celotne krajevne skupnosti z obvestilnimi in s turističnimi tablami, ureditev vaškega jedra, širokopasovna povezava do Galicije, prvič po več kot 160 letih je vzpostavljena možnost popolne devetletke, vodovod Železno, urejanje okolice, sprejemi ob uspehih naših športnikov, številne prireditve, športni park Urške Žolnir, ureditev igrišč, sanacija požara Trupi, sanacija Kudrove domačije, na novo postavljene vse avtobusne postaje, sanacija po poplavi 2007 Energetsko prenovljen vrtec v Levcu je naznanilo 35 balonov na nebu. Občina Žalec je na zadnjem razpisu za energetsko sanacijo javnih objektov pridobila sredstva za tri šole in tri vrtce. Župan je izvajalske pogodbe podpisal poleti, dela pa je zelo oviralo deževno vreme. Prvi je in 2010, številna komunalna dela in še in še bi lahko našteval. Veseli dejstvo, da smo v tem času na noge zopet postavili Gališke dneve in odlično sodelovali z društvi in organizacijami v kraju. Vzpostavili smo sodelovanje s tujino. KS Galicija je zaradi svojega dela postala tudi zelo medijsko prepoznavna po celotni državi in navzven. Ni čudno, da so nas večkrat primerjali kar z občino. Primerjava podatkov o številu prebivalcev beleži v zadnjih letih strmo rast, kar je zagotovo tudi eden od kazalnikov prijetnega življenja in dobrega dela v naših krajih. Seveda so imeli kdaj vsi ti dosežki tudi grenak priokus, saj pregovorna slovenska nevoščljivost nima meja...« Ob koncu se je zahvalil vsem, ki so skupaj z njim zadnjih osem let soustvarjali in sooblikovali pogoje za čim prijetnejše življenje pod Kunigundo. Z veseljem pa je tudi oznanil, da bo njihova krajevna skupnost 14. oktobra v Portorožu iz rok predsednika države prejela eno od treh priznanj Turistične zveze Slovenije za najlepše vaško jedro. Ob tej priložnosti so podelili letošnja priznanja in plakete krajevne skupnosti. Priznanja so prejeli: KO Rdečega križa, ki že vrsto let deluje pod vodstvom Dragice Tratnik, Daniel Klep, Breda Lorger, Ivan Podpečan, Marta Vengust, Denis Verdel, Jože Verdel in Marjan Zupančič, ki sicer ni krajan Galicije, je pa veliko prispeval k obnovi požgane Kudrove domačije. Plakete so prejeli: družina Martina Razgorška za obnovo zidanice in etnološkega muzeja, skupina prostovoljcev iz Hramš, ki je pomagala pri odpravljanju posledic žledoloma, in Stanislav Veber, ki je kot sosed koordiniral dela pri obnovi Kudrove domačije. D. N. bil končan vrtec v Levcu, ki so ga uradno predali namenu prvi četrtek v oktobru. Vrtec v Levcu, ki v dveh oddelkih sprejme do 38 otrok, je bil pred 35 leti zgrajen s samoprispevkom in je bil potreben prenove predvsem zaradi zmanjšanja stroškov ogrevanja. Gradbena pogodba z izvajalcem energetske obnove vrtcev v Levcu, Petrovčah in Šempetru Lesnino Inženiring je bila sklenjena 22. julija letos, z deli v Levcu pa so začeli že poleti. Zaradi slabega vremena jih niso uspeli končati do začetka septembra, zato so uredili poseben varnostni režim, da so lahko ob hkratnem delovanju vrtca zaključili sanacijo. Uredili so novo toplotnoizolacijsko fasado, zamenjali stavbno pohištvo in izolacijo podstrešja ter strešno kritino, vgradili toplotno črpalko in namestili radiatorske termostatske ventile, obnovili pa so tudi nadzemno strelovodno Na I. OŠ Žalec so v torek, 21. oktobra, pripravili že peto jezikovno tržnico z geslom Tuje jezike treba je znati pa tudi tuje slaščice je fino poznati. S tako obliko projektnega dela nadgrajujejo delo z učenci priseljenci in krepijo medkulturni dialog na šoli. Na šolskem hodniku so na jezikovnih stojnicah starši skupaj z učenci prikazali del kulture različnih narodnosti. Mame so pripravile tipične narodne sladice. Iz države, od koder prihajajo, so prinesle tudi razne instalacijo. Ob uradnem odprtju prenovljenega vrtca sta zbrane otroke, vzgojiteljice, starše in druge goste nagovorila župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik Krajevne skupnosti Levec Rafael Hrustel, ravnateljica vrtcev Natalija Starič Žikič pa se je zahvalila vsem, ki imajo zasluge za prenovo. Posebej je pohvalila vzgojiteljice, ki so kljub izvajanju del uspešno izpeljale uvajalni program. So pa imeli izvajalci tudi supernadzor, saj so otroci opažih prav vsako podrobnost, je povedala ravnateljica. Zato je nastala tudi razstava risbic in kratkih misli otrok o obnovi in prenovljenem vrtcu, za katerega so rekli, daje kar nov. Vrtec v Levcu je prvi od treh enot, ki bodo energetsko obnovljene v okviru ene izvajalske pogodbe, njena vrednost pa znaša dobrih 638 tisoč evrov z DDV. K. R. predmete in simbole. Dopoldne so tržnico obiskovali gostje in učenci, ki so se lahko na stojnicah devetih kultur (albanske, bolgarske, bosanske, makedonske, nemške, nizozemske, romske, ruske in ukrajinske) preizkušali v govorjenju novih jezikov, spoznavah so značilnosti posameznih držav in kultur ter okušali narodne sladice. Učence predmetne stopnje so obiskali gostje, tujci, ki živijo v Sloveniji, med njimi je bil tudi ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Mikola Kiričenko. T. T. Gost tokratne jezikovne tržnice je bil tudi veleposlanik Ukrajine Mikola Kiričenko Z ukrajinskim veleposlanikom Jubilej mesta in mestne skupnosti Energetsko varčnejša šola t • * t 1 1 ■ 1! 1 Dobitniki priznanj s predsednikom MS Žalec Romanom Virantom in z županom Jankom Kosom Nova šola ni le energetsko učinkovitejša, ampak ima tudi bolj svežo podobo V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so zadnji septembrski petek s slavnostno sejo Sveta Mestne skupnosti Žalec sklenili praznovanje 50-le-tnice mesta Žalec in Mestne skupnosti Žalec. Slavnostni govornik je bil predsednik MS Žalec Roman Virant, ki je najprej spregovoril o pomenu praznovanja nato pa dejal: »V teh 50 letih se je Žalec razvil v markantno središče Spodnje Savinjske doline. Večina vas je aktivno sodelovala v razvoju Žalca in se še dobro spominjate vseh prelomnih dogodkov Še lansko leto smo se v tem času pogovarjali o gradnji infrastrukture na Šlandrovem trgu, letos pa smo za občinski praznik zaključili to prenovo. Tako je Žalec dobil naj-lepše darilo za svojih 50 let. Čeprav so investicije v komunalno in cestno infrastrukturo najbolj na očeh krajanov, pa vsi vemo, da nam življenje dela prijaznejše tudi veliko drugih dobrih stvari. V preteklih letih smo poleg zimskega urejanje cest prenovili in popravili kar nekaj vozišč, bankin, večji del pa so bile obnove cestnih označb, tako postavitve Občina Žalec se je odločila za postavitev posebne fontane v starem mestnem jedru, ki bo Žalec predstavljala kot središče slovenskega hmeljarstva in pivovarstva. Za najprimernejšo oblikovno rešitev fontane piv je razpisala javni natečaj z vabilom k sodelovanju. Ideja o fontani piv se je po besedah župana Janka Kosa porodila predsedniku Zveze turističnih društev Spodnje Savinjske doline Matjažu Omladiču, pot do njene uresničitve pa so začeli z objavo natečaja z vabilom za najboljše arhitekturne oziroma oblikovalske rešitve. Vabila za sodelovanje je občina poslala 12 projektant- novih prometnih znakov kot tudi obnova talnih oznak. Z novim parkirnim režimom v mestu so bile potrebne obsežne dopolnitve prometne signalizacije. Parkiranja v Žalcu ne zaračunavamo, zato smo v nekaterih anketah v Sloveniji upravičeno šteti med mesta, prijazna turistom in domačinom. Uporabnikom smo brezplačno ponudili tudi pakime ure. Strošek ni velik, pozornost pa vsekakor nekaj velja. Ker je v mestu še kar nekaj ulic dotrajanih, si prizadevamo za njihovo ureditev, vendar je treba razumeti, da je potrebno v vsaki ulici urediti tudi kanalizacijo in vodovodne priključke ter odvajanje meteornih voda. Nato so na vrsti zgornji ustroj, pločnik, razsvetljava. V naslednjih letih se bomo lotili obnove tudi teh.« V nadaljevanju je spregovoril tudi o delu društev, ki zagotavljajo pestrost dognanja v mestu, in pohvalil Ložničane, ki prispevajo velik del družbenega življenja v Mestni skupnosti Žalec. Letos so na slavnostno sejo povabili tudi krajane, stare nad 70 let, da bi skupaj proslavili zlati jubilej mesta in mestne skupnosti. Zbra- skim hišam, odzvali sta se dve in pripravili sedem idejnih rešitev. Zmagala je idejna rešitev dveh mladih avtorjev z Razvojnega centra Planiranje Celje, in sicer Nataše Teržan in Tomaža Tomana. Vse idejne rešitve so postavili na ogled v Savinovem likovnem salonu, ob odprtju razstave pa je župan Janko Kos avtorjema izbrane rešitve podelil nagrado v višini dva tisoč evrov. Za izbran idejni projekt je zdaj potrebno najti tehnične rešitve, pri čemer je občini v veliko pomoč Pivovarna Laško, je med drugim povedal župan in dodal, da bodo fontano piv tudi avtorsko zaščitili. Prav tako jo je po- ne je nagovoril tudi žalski župan Janko Kos, ki je pohvalil delo mestne skupnosti in poudaril, da je treba tudi v prihodnje dobro sodelovati. V nadaljevanju sta podelila letošnja priznanja mestne skupnosti, in sicer zlatima maturantkama Kamili Marti Novak in Tini Fijavž, Niku Sedovniku za dolgoletno uspešno gospodarsko delovanja v Žalcu, dr. Borisu Skalinu za dolgoletno delovanje na področju ekologije, naravovarstva in fotografije, Iztoku in Mateju Antlogi za izredno prostovoljno delovanje v vaški skupnosti Ložnica in družbi Juteks, d. d., za 75 let njenega delovanja. V kulturnem programu so nastopili gojenci in profesorji Glasbene šole Risto Savin Žalec. Slovesno sejo je z odličnim nastopom začel mladi pianist Janez Vošner, v muzikalu Moje pesmi, moje sanje pa je sodelovalo 66 učencev. Gre za zgodbo iz istoimenskega filma, ki nas je nekoč navduševal. Projekt je ustvarila 22-članska skupina otrok, ki jo vodi profesorica petja Biljana Ivanovič. Pri tokratni predstavi se jim je pridružilo še 44 učencev plesnega oddelka pod vodstvom profesorice plesa Ines Mandelj. Za glasbeno spremljavo predstave je na klavirju poskrbel profesor Jernej Kirbiš. Ravnatelj Glasbene šole Risto Savin Žalec mag. Gorazd Kozmus je tako ponovno dokazal, da je šolski kolektiv zelo povezan in ustvarjalen. Ob koncu je predsednik KS Šempeter v Savinjski dolini Silvo Udrih čestital mestu Žalcu in MS Žalec ob zlatem jubileju in predsedniku MS Žalec Romanu Virantu izročil likovno delo. T. T. trebno umestiti v prostor, najverjetneje bo stala na Šlandrovem trgu. Ponujala bo različna piva, tudi savinjsko pivo Kukec, seveda pa pivo iz fontane ne bo teklo brezplačno, razen morda ob posebnih priložnostih. K. R. Z včerajšnjo prireditvijo v telovadnici I, OŠ Žalec so pospremili zaključek energetske sanacije I. in II. osnovne šole Žalec, ki je stala skoraj 1,4 milijona evrov, pri čemer je skoraj 790 tisoč evrov (85 % javno upravičenih izdatkov) prispevala Evropska unija iz kohezijskega sklada, ostalo pa bo financirala občina. Gradbeno pogodbo za energetsko sanacijo I. in II. OŠ Žalec so z izvajalcem del, podjetjem TIPO investicijske gradnje, d. o. o., iz Ljubljane, podpisali 6. junija letos, podjetje pa je z deh začelo ob koncu šolskega leta. Dela je nadzorovalo podjetje Uniprojekt s Polzele. Obnovili so ovoj stavbe oziroma naredili novo, toplotno-izolacijsko fasado, zamenjali stavbno pohištvo (okna in vrata, roloje, žaluzije), vgradili S podpisom pogodbe prejšnji ponedeljek in z uvedbo izvajalca v delo ta teden začenjajo z gradnjo sekundarne kanalizacije in obnovo vodovoda Šempeter III. in IV. faza ter Drešinja vas II. faza. Projekt bo predvidoma zaključen junija prihodnje leto. V okviru projekta bodo nadaljevali z gradnjo sekundarne kanalizacije na območju Šempetra (tretja in četrta faza), Drešinja vas druga faza pa bo potekala na vzhodnem delu zaselka Petrovče (južno od magistralne ceste), to je ob Drešinji vasi. Skupna dolžina novega kanalizacijskega omrežja bo 2.425,5 m. Od tega bodo v Šempetru zgradili 5 kanalizacijskih kanalov v skupni dolžini 757 m v okviru III. faze in 8 kanalov v skupni dolžini 1.119 m v okviru IV. faze, II. faza Drešinja vas pa obsega 5 kanalov v skupni dolžini 550 metrov, od tega bo en tlačni kanal, zato bodo zgradili tudi prečrpališče. V Šempetru bodo vodovod v celoti obnovili ob gradnji kanalizacije v Zeleni ulici in Kratki radiatorske termostatske ventile, obnovili toplotne mostove, optimizirali ogrevalne sisteme z vgradnjo prenosnikov za vračanje toplote, izboljšali ogrevalni sistem, pri ventilatorjih in črpalkah, izboljšali prezračevanje v veliki predavalnici, jedilnici in kuhinji, vgradili frekvenčne regulacije, obnovili obstoječe ulici, le odseke pa v ulicah Rimska cesta, Juhartova ulica, Pod Smrekami in Ob Strugi. Drešinja vas II. faza predvideva ob gradnji kanalizacije obnovo vodovoda na celotnem odseku. Skupna dolžina obnovljenih vodovodnih cevi bo 1.795 m. Investicija bo 128 objektom zagotovila priključitev na kanalizacijski sistem s čiščenjem odplak na osrednji čistilni napravi v Ka-sazah, s čimer se bo število uporabnikov povečalo za 358 prebivalcev. Iz žalskega vodovodnega sistema bo imelo boljšo oskrbo s pitno vodo 266 prebivalcev. Glavna cilja projekta sta povečanje števila uporabnikov čistilne naprave ter varovanje podtalnice in okolja. Za izvajalca gradbenih del je bilo že v postopku prijave projekta na 8. javni poziv izbrano podjetje Hidroplanum, d. o. o., Petrovče. Pogodbo o gradnji sta prejšnji ponedeljek podpisala župan Janko Kos in direktor Matej Solina in ob tem izrazila prepričanje, da bo projekt končan brez zapletov, kakovostno in v dogovorjenem roku. Matej Solina je dodal, da je za podjetje Hidroplanum projekt in sodelovanje z Občino Žalec velik izziv. Podjetje ima veliko izkušenj s tovrstno gradnjo, prvič pa sodeluje I v evropskem projektu. I Izvajalec nadzora nad gradbenimi deli je Inženiring storitve Martin Kos, s. p., iz Zagorja, za administrativno vodenje in nadzemne zunanje strelovodne instalacije, uredili dostopa za invalide in poskrbeli za zunanjo ureditev. Energetska sanacija šolske stavbe, ki je bila zgrajena leta 1978, je bila glede na dotrajanost stavbnega pohištva in energetsko potratnost nujno potrebna. L. K. koordinacijo projekta skrbi Razvojna agencija Savinja Žalec, za nadzor nad izvedbo investicije in pripravo dokumentacije v imenu investitorja Aleksander Žolnir, za oglaševanje in obveščanje javnosti pa Studio Forma Samo Sadnik, s. p., Žalec. Skupna vrednost investicije je 999.247,71 EUR (820.418 EUR brez DDV). Operacijo sofinancirata strukturni sklad EU - Evropski sklad za regionalni razvoj iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, razvojna prioriteta »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-20013 za obdobje 2013-2015 in Občina Žalec. Evropski sklad za regionalni razvoj bo prispeval nekaj manj kot 590 tisoč evrov (59 %), Občina Žalec pa 409.341 evrov (41 %). Za dokončanje operativnega programa gradnje kanalizacije bo tudi v žalski občini potrebnega še precej delaj-zato bo na prvi redni seji občinskega sveta v novi sestavi na dnevnem redu nove-lacija programa, sta napovedala župan Janko Kos in direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar. Na novo bodo določili dinamiko gradnje kanalizacijskega omrežja v naslednjih letih, ki bo seveda povezana s pridobljenimi evropskimi sredstvi in z lastnimi sredstvi, na obrobju občine pa bodo predlagali gradnjo malih čistilnih naprav. K. R. Avtorja izbrane natečajne rešitve Nataša Teržan in Tomaž Toman Planinsko društvo Zabukovica na podlagi sklepa UO PD objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE NEZAVEZUJOČIH PONUDB ZA NAJEM PLANINSKEGA DOMA NA HOMU (Dragov dom na Homu) za obdobje od 1.1.2015 dalje Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo na razpisu. Pogoji, ki jih mora ponudnik izpolnjevati, so: - predstavitev ponudnika s kratkim življenjepisom s poudarkom na izkušnjah s področja dela na planinskih postojankah oz. v gostinstvu; - pogoji, ki se nanašajo na zakon o gostinstvu in pravilnik o upravljanju, poslovanju in opremi planinskih koč; - vizija upravljanja in razvoj planinske postojanke v prihodnosti. Nezavezujoče pisne prijave z vsemi zahtevanimi prilogami pošljite po pošti na naslov društva Planinsko društvo Zabukovica, Migojnice 6, 3302 GRIŽE v zaprti ovojnici s pripisom »za razpisno komisijo« do vključno 8.11.2014. Ponudnike bomo o izidu razpisa obvestili predvidoma do 24.11.2014. Planinski dom na Homu si lahko ogledate v času obratovanja (ob sobotah in nedeljah) ali po dogovoru s predsednikom društva Jožetom Jančičem (041 200 196). Z izbranim ponudnikom bomo sklenili najemno pogodbo za določen čas za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja. Dodatne informacije na tel.: Jože Jančič 041 200196. Fontana za pivoljubce Nadaljevanje gradnje kanalizacije Zupan Janko Kos (desno) in direktor podjetja Hidroplanum Matej Solina med podpisom pogodbe Občina Braslovče praznovala Jubilej POŠ Andraž nad Polzelo Letošnji nagrajenci z županom Branimirjem Strojanškom ' 5/ , / * ,/ ' ’’ V * . A; 1 BHHT 9 Wt > Hv Občina Braslovče praznuje vsako leto septembra občinski praznik v spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta 1140. Ob letošnjem prazniku so pripravili številne kulturne in športne prireditve, v telovadnici podružnične osnovne šole v Trnavi pa tudi slavnostno sejo občinskega sveta s podelitvijo priznanj in kulturnim programom. Najprej so prisluhnili slavnostnemu govoru župana Občine Braslovče Branimirja Strojan-ška, ki je vsem zaželel dobrodošlico, nato pa je nekaj besed namenil pomenu praznovanja in izpostavil svoj štiriletni mandat. Poudaril je, da je funkcijo župana opravljal profesionalno, zagotavljal svojo prisotnost in stalno komunikacijo z občani. V sodelovanju z zasebnim investitorjem so zgradili trgovski supermarket s parkirišči in tako izboljšali trgovsko oskrbo. Vrtcem in šolam so zagotovili najboljše pogoje dela, mladim pa uporabo mladinskih prostorov v kulturnih domovih v Letušu, na Gomilskem in v Braslovčah ter z obnovo in nadgradnjo zunanjih športnih igrišč oiho-gočili otrokom in odraslim v Parižljah, Letušu, Braslovčah in Poljčah aktivno preživljanje prostega časa. Ker spoštujejo kulturo in podpirajo kulturno delovanje, so delno prenovili Dom krajanov Gomilsko, staro žago v Letušu ter zasnovali gradnjo nove večnamenske kulturne dvorane in knjižnice v Braslovčah. Začrtali so tudi smernice razvoja turizma z obnovitvijo gradu Žovnek, kapele in pomožnega pokopališkega objekta na braslovškem pokopališču, spomenik padlim krajanom v I. svetovni vojni v Grajski vasi, izdelali celostno grafično podobo občine in izdali Monografijo Občine Braslovče. Varovali in čistili so okolje, spodbujali skrbno ločevanje odpadkov in uredili zbirni center zanje pri Žovneku ter zagotovili odvoz komunalnih odpadkov tudi v odročnih naseljih. Položili so več kot 20 tisoč metrov vodov in cest ter izvajali investicije v novogradnje in investicijsko vzdrževanje kot nosilec ali partner v projektu gradnje komunalnega, vodovodnega in cestnega omrežja ter zagotavljali prometno varnost, za kar so investirali občinski, državni in evropski denar v skupni višini 4.934.238 evrov. Omogočili so pogoje za razvoj gospodarstva in pripomogli h gradnji novega po-slovno-proizvodnega objekt^ v Trnavi ter se posvetili zagotavljanju novih delovnih mest. Gospodarno ravnajo z občinskim premoženjem, podpirajo zasebne iniciative in javno-za-sebno partnerstvo ter športno udejstvovanje in izjemne dosežke braslovških športnikov in drugih občanov. V nadaljevanju so podelili letošnja občinska odličja. Bronasto plaketo z bronastim cekinom je prejel Andrej Šram, predsednik Kulturnega društva Gomilsko, ki s svojim delom pozitivno vpliva na dogajanje v društvu, kraju in občini. Odlikuje ga tudi dobro obvladovanje odra, pa naj bo to takrat, ko nagovori zbrane kot predsednik društva, voditelj prireditev ali kot igralec. Poskusil se je že v številnih gledaliških vlogah in zdi se, da mu je igra pisana na kožo. Andrej Šram se je z leti oblikoval v preprostega, odločnega, odgovornega in predvsem zanesljivega človeka. Srebrno plaketo s srebrim cekinom je prejel Martin Der-nač, ki je že od mladih nog a r n www.tiskarna.eu.com Tiskarna Gote d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si offset tisk pigitalni tisk vezava diplom knjigoveštvo poslovna darila darilne vrečke sitotisk grafično oblikovanje offset tisk digitalni tisk vezava diplom knjigoveštvo poslovna darila darilne vrečke sitotisk grafično oblikovanje aktiven član Prostovoljnega gasilskega društva Parižlje -Topovlje, kar dokazujejo tudi številne funkcije, ki jih je v vseh teh letih opravljal v gasilski organizaciji. Aktivno je sodeloval v pionirski, mladinski in članski ekipi društva, več let je opravljal tudi funkcijo poveljnika. Bil je pobudnik in danes vodja tekmovalne ekipe s staro motorno brizgalno, ki je v ponos društvu in braslov-škemu občinskemu poveljstvu. Z njo so se izkazali že na številnih tekmovanjih za pokal Savinjsko-Šaleške regije. Županovo priznanje pa so podelili Nini Markovič Korent, ki že več kot deset let aktivno deluje v Kulturnem društvu Gomilsko. Organizirala je številne proslave in prireditve, poznamo jo kot igralko dramske skupine omenjenega kulturnega društva in kot vodjo literarne sekcije društva, kot prostovoljko in osebo, ki je vedno pripravljena pomagati vsakemu, ki pride k njej po pomoč ali nasvet. Odlikujejo tudi skrb za sočloveka. Priznanje je v njeni odsotnosti zaradi bolezni prevzela njena mama Olga Markovič. Županovo priznanje je prejelo turi podjetje Jager, d. o. o„ saj so si v Braslovčah želeli prav takšnega trgovca in ga tudi uspešno pridobili. Z Jagrovo poslovno odločitvijo so občani poleg supermarketa pridobili prepotreben prostor za knjižnico, večnamensko dvorano, stanovanja in parkirna mesta. Županovo priznanje pa je prejela tudi prva ekipa ŽOK Braslovče. Kot so zapisali v obrazložitvi, so z večletnim vztrajnim, resnim in metodičnim delom uspeli ženski odbojkarski klub iz Braslovče z igralkami, ki danes sestavljajo jedro članske ekipe, popeljati v sam slovenski vrh. V zadnjih dveh letih so dekleta iz Braslovč stopila tudi na evropski in svetovni parket in v zadnjih osmih letih je večini teh deklet uspelo osvojiti naslove državnih prvakinj prav v vseh mlajših kategorijah odbojke. V bogatem kulturnem programu so nastopali Vokalna skupina Candela, Mešani pevski zbor A Cappella, učenci in najmlajši iz vrtca POŠ Trnava, devetletna pevka Ajda Laznik in Irena Štusej, ki je povezovala program. T. Tavčar V petek popoldne je bilo v telovadnici Podružnične osnovne šole Andraž nad Polzelo zelo svečano. Z nastopi otrok iz andraškega vrtca in šole ter MePZ KD Andraž so obeležili desetletnico odprtja nove šolske stavbe. Med gosti sta bila tudi takratna ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl in tedanji polzelski župan Ljubo Žnidar. Zbrane je najprej nagovorila ravnateljica Bernardka Sopčič in čestitala vsem, ki so pred desetimi leti sprejeli pogumno odločitev o gradnji nove podružnične šole s telovadnico. Šola v Andražu deluje od leta 1887, njen prvi nadučitelj pa je bil Miloš Mihael Levstik, ki se je trudil ne le za šolsko znanje, ampak tudi za praktično znanje otrok in vaščanov. Šolo, ki je leta 1937 sprejela kar 181 učencev, obiskuje danes 38 učencev, vrtec pa 29 otrok. Kljub vsemu ostaja srce kraja in je danes prav tako izjemnega pomena, je poudaril zdajšnji polzelski župan Jože Kužnik. Morda se bodo pravega pomena odločitve o gradnji nove šolske stavbe izpred desetih let še bolj zavedali prihodnji rodovi, je dodal in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tako velikem projektu. Ob odprtju nove šolske stavbe pred desetimi leti je domača Nastop vrtčevskih otrok slikarka Zofka Satler šoli podarila sliko stare stavbe, ki so jo porušili. Ob praznovanju desetletnice pa je andraško kultur- no društvo šoli podarilo sliko nove stavbe, ki jo je naslikala prav tako domača slikarka Ida Jevšnik. K. R. in T. T. Taborski zlati maturanti Župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek je konec prejšnjega meseca v svojo pisarno povabil zlate maturante iz Občine Tabor. To lovoriko so si prislužili Saša Jelen s Srednje zdravstvene šole Celje, Katja Strouhal s I. gimnazije v Celju in Urban Remic s Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije. Župan je najprej vsem čestital za njihove dosežke, nato pa izrazil veliko veselje in zadovoljstvo , da ima tudi njihov kraj tako uspešne učence. Ob tem jim je zaželel tudi uspešno nadaljevanje študija in vse najlepše v nadaljnjem življenju in jim izročil priložnostna darila, ki bodo prav gotovo lep spomin na tokratni dogodek. V sproščenem pogovoru so zlati maturanti predstavili svoje nadaljnje korake in želje ter prisluhnili županovim koristnim in zanimivim nasvetom ter mnenju Simona Jana, ki je organiziral tokratno srečanje. D. N. Ob prijetnem pogovoru v županovi pisarni Sami uredili park za druženje Prebivalci zaselka Vindija v Mali Prekopi v Občini Vransko so se zadnjo septembrsko soboto zbrali na igrišču oziroma v Vindijaparku, ki so ga skupaj z novo avtobusno postajo zgradili sami. Park je namenjen druženju vseh generacij. Zaselek Vindija, ki šteje 13 gospodinjstev, je zrasel na območju, kjer je bilo prej samo šest hiš. Kljub temu so prejšnji in novi prebivalci, večinoma od drugod priseljene mlade družine, spletli dobre medsosedske odnose in jih nadgradili z delovnimi in drugimi akcijami, med drugim vsako leto pripravijo novoletni tek. Pred dobrim letom dni so sklenili, da bodo v zaselku uredili igrišče za otroke in prostor za druženje vseh generacij. Glavni pobudnik, projektant, koordinator in nadzornik izvedbe projekta je bil Janez Šoštar, kije ob odprtju predstavil opravljeno delo. Uredili in opremili so 186 kvadratnih metrov velik prostor, celotna vrednost investicije skupaj z avtobusno postajo pa znaša več kot 11 tisoč evrov. Prebivalci zaselka so sami zbrali 3.295 evrov, v vrednosti 1.350 evrov so prispevali material, 1.500 evrov je dodala Občina Vransko, vrednost 508 udarniških ur pa je ocenjena na dobrih pet tisoč evrov. Novo pridobitev so uradno predali v uporabo s prerezom traku Janez Šoštar, 8-letna Zoja Šoštar in vranski župan Franc Sušnik, sledilo pa je prijetno druženje ob dobrotah, ki so jih seveda prav tako pripravili v domačih kuhinjah. Pogovarjali so se že tudi o tem, kaj bodo še uredili, da bo park še prijetnejši za druženje in zanimivejši. Med drugim bodo namestili plezalno steno in klopi. K. R. Občina Polzela je praznovala Zdaj dovolj prostora Dobitniki priznanj z županom Jožetom Na Gradu Komenda je na predvečer občinskega praznika potekala slavnostna akademija Občinskega sveta Občine Polzela, posvečena prazniku, ki ga praznujejo 2. oktobra, in sicer v spomin na dan, ko je bilo leta 1942 ustreljenih deset Polzela-nov. Slavnostni govornik župan Jože Kužnik je spregovoril o pomenu praznika in med drugim poudaril: »Veliko smo delali in veliko naredili. Spomnil bom le na nekatere pomembnejše dosežke zadnjega obdobja. Na komunalnem področju se kot rdeča nit pojavlja črpanje evropskih sredstev, končana so bila dela pri gradnji vodovoda na Goro Oljko, pri energetski sanaciji osnovne šole in pri gradnji sekundarne kanalizacije v Oravi vasi in na Bregu pri Polzeli. Pravkar končani prizidek vrtca se ponosno razkazuje. Pred skorajšnjim začetkom je tudi gradnja sekundarne kanalizacije v Ločici in na Polzeli. Skupaj smo pri teh projektih pridobili več kot dva milijona evropskih sredstev. Na pokopališču na Polzeli smo obnovili kapelo in obzidje, zgradili žarni zid ter dodatno grobne prostore in uredili nova parkirna mesta. Obnovili smo več odsekov cest, v skrbi za varnost otrok smo uredili semaforizacijo dveh prehodov na regionalni cesti. Kužnikom Z delovanjem je začela občinska blagajna, ki občanom vsako sredo nudi plačevanje nekaterih položnic brez provizije, v zdravstvenem domu je začel delovati še dodatni zdravnik splošne medicine, vzdržujemo dobrodelni županov sklad, v katerega se z raznimi koncerti, dobrodelnimi prireditvami in donacijami stekajo denarna sredstva za pomoči potrebne občane.« V nadaljevanju so podelili priznanja Občine Polzela. Naziv častni občan je prejel Janez Cu-kjati, dr. med., specialist splošne medicine, za požrtvovalna dejanja, dela in zasluge na področju zdravstvene oskrbe občanov in humanitarnosti, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Polzela. Leta 1968 je prevzel splošno ambulanto, kjer je delal do upokojitve. Njegovo poklicno življenje je bilo ves čas prepleteno z zasebnim. Nikoli ni odklonil pomoči - bodisi sredi noči ali v njegovem prostem času, vedno je brez pomisleka segel po zdravniški torbi, če je bilo to potrebno. Skrbel je za telesno in psihično zdravje občanov. Za mnoge ni bil le zdravnik, pač pa tudi življenjski svetovalec in prijatelj. (Dr. Cukjati priznanja ni mogel prejeti zaradi bolezni, dan po prireditvi je preminil.) Grb občine sta prejela dr. Jo- žef Korber za izredno življenjsko delo na področju slovenske znanstvene sfere, še posebej lesnopredelovalne panoge, in vrhunske uspehe ter dosežke, ki so pomembni za razvoj Občine Polzela, in Jaka Jeršič za izredno življenjsko delo in vrhunske uspehe ter dosežke na kulturnem področju. Plaketo občine so prejeli Eva Lenko za prizadevanje k izboljšanju standarda bivanja stanovalcev in delovnih pogojev v Domu upokojencev Polzela, Franci Uratnik za dolgoletno delo na društvenem področju in vsestransko aktivno delovanje v Občini Polzela in Anton Satler za dolgoletno prizadevno in uspešno delo na dramskem področju in pri razvoju kulturnega utripa v Andražu. Priznanje inovator so prejeli Domen Plaskan, Jože Hočevar in Jože Hočevar mlajši. Županovo priznanje pa so prejeli Rijaz Zahirovič, George Va-janc, Žarko Pirnat, Janko Ločan, Majda Herodež, Marjan Terglav, Miroslav Jegrišnik (vsi krvodajalci, kri pa so darovali več kot 60-krat) ter Peter Čvan in Boris Brus. Ob 110-letnici gasilstva na območju polzelske občine sta poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Polzela Lado Košec in predsednik PGD Polzela Ivan Kotnik nekaterim posameznikom, ki so prispevali k razvoju gasilske organizacije, podelila monografijo 110 let gasilstva. Monografijo so prejeli Franci Naraks, Ljubo Žnidar, Stanko Novak, Jože Kužnik in Tone Tavčar. Svečano akademijo so sooblikovali Brina in Sara Gabrovec ter Zarja Medved, vse učenke Glasbene šole Risto Savin Žalec, Kristina Žgank, glasbena skupina M.J.A.V. in Jolanda Železnik. Po končani akademiji so se družili v atriju Malteškega hrama. Nazdravili so z županovim vinom in poklepetali v objemu prelestnega jesenskega večera. T. Tavčar Zlate maturante sprejel župan Župan Občine Polzela Jože Kužnik je pripravil sprejem za zlate maturante. Da je znanje tisto, česar ti nihče ne more vzeti, se še posebej zavedajo Anže Serdoner, Občina Polzela in OŠ Polzela sta namenu predali prizidek k vrtcu, v katerem so tudi prostori za medgeneracijski center. Slovesnosti ob odprtju so se udeležili številni občani in gostje. Zbrane so nagovorili ravnateljica OŠ Polzela Bernardka Sopčič, v imenu Zavoda za šolstvo RS mag. Sonja Zajc in župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki so vzgojiteljicam in otrokom zaželeli čim boljše počutje v novih prostorih. Dogradili so pet igralnic za 110 otrok, obnovili stari del vrtca in ostale prostore. Trenutno obiskuje vrtec skupaj 226 otrok, najbolj veseli pa so novih prostorov tisti otroci, ki so med gradnjo gostovali v šoli. Vrednost del z opremo je 1,1 S slovesnosti ob odprtju milijona evrov, od tega je 80 odstotkov evropskih sredstev, ostalo pa so pokrili iz občinskega proračuna. Dela je izvajalo podjetja Remont Celje in jih v roku tudi dokončalo. S prerezom traku sta prizidek k vrtcu predala namenu ravnate- ljica in polzelski župan, v kulturnem programu pa so nastopili otroci iz škratovega vrtca pod vodstvom svojih vzgojiteljic in vokalno-instrumentalna skupina KUD Polzela Primavera nova z gostjo, pevko Vero Soline. T. Tavčar Zahvalno praznovanje pri Lobnikarjevih Novi objekt zdaj krasi tudi slika avtorja Žige Hriberška. Lobnikarjevi iz Marije Reke pravili zahvalno praznovanje so v soboto, 11. oktobra, pri- za vse, ki so jim pred letom Zadnja seja v Mariji Reki dni pomagali ob požaru hleva in skednja, in sicer pri odpravi posledic in gradnji novega gospodarskega poslopja. Praznovanje je bilo zelo veselo, spomnili pa so se tudi tistega črnega četrtkovega večera, ko so ognjeni zublji grozili, da bodo poleg hleva zajeli celotno domačijo s stanovanjskima hišama vred. Najprej je na pomoč prihitelo 14 gasilskih društev s 17 cisternami, a že drugi dan so jim pomoč pri odpravi posledic in gradnji novega gospodarskega poslopja nudili tudi drugi. D. Naraglav Župan Jože Kužnik, Naja Bedek, Nika Bedek in Anže Serdoner Naja Bedek, Nika Bedek, Peter Kolar in Mihael Rajh, ki so se vsa leta šolanja trudili za odlične ocene in odličen uspeh na zaključnem izpitu oziroma maturi. Župan ni skrival zadovoljstva nad uspehi in je izrazil veselje nad tem, da občino sooblikujejo mladi, željni znanja. Vsi so bili enakega mnenja, da je to odlična popotnica tudi za naprej. Župan je zlatim maturantom zaželel vse dobro pri nadaljnjem šolanju in jim podaril knjigo Neže Maurer Vsi moji dnevi so sobote ter Prešernov cekin. T. T. Redna 32. in hkrati zadnja seja Občinskega sveta Občine Prebold v zdaj že prejšnjem sestavu je potekala v prostorih Planinskega doma v Mariji Reki. Tega je bil še posebej vesel dolgoletni svetnik Drago Lob-nikar, ki je v občinskem svetu zastopal svoj kraj od začetka samostojne občine, zdaj pa se je odločil končati svojo kariero. Hišna tradicija s tem ni prekinjena, saj na njegovo mesto stopa sin Milan, ki je prav tako prizadeven krajan Marije Reke in občan Občine Prebold. Dnevni red tokratne seje je bil v primerjavi s kakšnimi drugimi sejami lahkotnejši in so svetniki z uradnim delom končali v eni uri. Poleg običajnih točk dnevnega reda so tokrat obravnavali razpis koncesije za pediatra, ki ga je predstavil podžupan Franci Škrabe. Svetniki so v želji, da bi imeli v preboldskem zdravstvenem domu tudi pediatra, soglasno potrdili predlog sklepa za razpis koncesije. Prav tako so potrdili tudi sklep, s katerim so soglašali s predlogom preoblikovanja statusa zasebne zdravstvene ambulante dr. Vere Rupel v družbo z omejeno odgovornostjo, in to z vsemi do zdaj podeljenimi pravicami in obveznostmi. Pri šesti točki dnevnega reda o prošnji za povračilo potnih stroškov so svetniki odobrili plačilo potnih stroškov za gibalno ovirano učenko Klaro, ki se vozi v šolo in iz nje na relaciji Prebold-OŠ Glazija Celje, v višini 5,70 evra za vsak dan prisotnosti v šoli. Prav tako so v naslednji točki soglašali z znižanjem plačila vrtca za en plačilni razred za otroka s posebnimi potrebami. V drugem delu seje so se svetniki seznanili z nekaterimi poročili o delu posameznih odborov za štiriletno mandatno obdobje (Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, Odbora za negospodarstvo in javne službe družbene dejavnosti...), sprejeli pa so tudi sklep, da se poročila odborov, ki niso bila podana v pisni obliki, posredujejo svetnikom po pošti. Sejo so zaključili z nekaterimi neformalnimi pobudami in mislimi posameznih svetnikov ter z zahvalo Draga Lobnikarja, ki je med drugim izrazil veselje in zadovoljstvo, da se je zahvalil za pomoč ob lanskoletnem požaru. D. Naraglav 5UK0PUESKAÜSTVÖ Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SUKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.ferglav.si IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuteije in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža _______________ Vä MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. Z zadnje seje preboldskega občinskega sveta v mandatu 2010-2014 Avtolestev ob 110-letnici Voda po obnovljenem cevovodu Prevzem avtolestve Praznovanje 110 let gasilstva na območju polzelske občine so združili s praznovanjem dneva gasilcev Gasilske zveze Žalec in predajo vozila z 32-metrsko lestvijo za potrebe gasilcev v Spodnji Savinjski dolini. Slovesnost so začeli s parado kakih 500 gasilk in gasilcev od najmlajših do najstarejših na parkirnem prostoru pri občinski stavbi na Polzeli. Po predaji raporta je v imenu vseh županov župan Občine Polzela Jože Kužnik izročil ključe vozila avto lestve poveljniku PGD Žalec Miru Lovreku, ta pa šoferju Danijelu Slipčeviču. Sledila je podelitev makete avto lestve vsem županom Spodnje Savinjske doline, s slavjem pa so nadaljevali v športni dvorani. Zbrane je najprej nagovoril predsednik PGD Polzela Ivan Kotnik, ki je uvodoma poudaril, da na Slovenskem gasilstvo organizirano deluje že več kot 140 let. Tudi v prejšnjem stoletju so na območju takratne občine razmišljali o ustanovitvi gasilskega društva. Kot datum ustanovitve se je najpogosteje omenjal 23. avgust leta 1904, žal pa so bili dokumenti o tem v domačih arhivih izgubljeni ali uničeni, našli pa so jih v deželnem arhivu v Gradcu, Iger se nahaja ustanovna listina z dne 23. avgusta 1904. Listina je naslovljena Pravila požarne brambe na Polzeli v Savinjski dolini, okraj Celje, in je napisana v slovenskem jeziku. Pravila je podpisal začasni načelnik Leopold Kunst. V drugi točki pravil med drugim piše, da je namen ustanovitve požarna brambe »obvarovati življenje in imetja bližnjega v slučaju ognja ali druge elementarne nesreče« ... Z razvojem kraja se je razvijalo tudi društvo, ki je imelo v začetku skromno opremo, danes pa modernejšo in lep kulturni dom. V nadaljevanju je zbranim spregovoril predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, ki je poudaril, da se je ponovno povečalo število posredovanj, do zdaj jih je bilo 145, v enakem obdobju lani pa 127, kar pomeni, da bo potrebno več narediti na preventivnem področju. V intervencijah je sodelovalo 1750 gasilcev, ki so opravili več kot deset tisoč prostovoljnih delovnih ur. Nekatera društva so v tem obdobju bogatejša za novo tehniko, obnovili so gasilske domove, pionirji in mladinci PGD Drešinja vas pa so postali državni prvaki. »V naši dolini smo prav ponosni in veseli tudi, da je vseh šest občin pristopilo k skupnemu projektu - nabavi rabljene avto lestve, za kar se vam, župani, s tega mesta v imenu GZ Žalec, GZ Prebold in PGD Žalec kot uporabnikov zahvaljujem za vašo podporo, prav tako tudi za dobro sodelovanje na drugih področjih,« je ob koncu dejal predse- dnik Edvard Kugler. Zbrane je pozdravil tudi pol-zelski župan Jože Kužnik ter dejal, da je vesel in ponosen na gasilce vseh treh društev v občini, saj so vedno pripravljeni pomagati. Priznanje gasilcem sta izrekla tudi podpoveljnik GZ Slovenije Zvonko Glažar in poslanec v DZ Ljubo Žnidar. Še posebej sta čestitala za nabavo avtolestve, ki je plod uspešnega sodelovanja vseh šestih občin doline. V nadaljevanju so vsem županom podelili monografijo 110 let gasilstva na območju občine, gasilcem pa več državnih gasilskih odlikovanj. Gasilsko odlikovanje III. stopnje: Franc Jelen, Servacij Pižorn (oba PGD Andraž nad Polzelo), Lipe Tekavc (Loke); gasilsko ple-menico III. stopnje: Darja Marinko (Žalec); gasilsko odlikovanje II. stopnje: Milan Banovšek (Ponikva pri Žalcu), Alojz Lomšek (Polzela), Anton Ožir (Kasaze--Liboje), Roman Sitar, Boštjan Štefančič (oba Velika Pirešica), Tomaž Terčak (Polzela); gasilsko plamenico II. stopnje: Matjaž Hlupič (Velika Pirešica), Darko Jazbec (Tovarna nogavic Polzela), Damjan Lupše, Janko Lupše (oba Levec), Ludvik Meklav (Velika Pirešica), Matjaž Tiselj (Andraž nad Polzelo); gasilsko plamenico I. stopnje: Boštjan Brišnik (Go-milsko); gasilsko odlikovanje I. stopnje: Franc Praprotnik (Go-milsko), Ivan Kotnik (Polzela), Anton Rančigaj (Gomilsko), Ivan Vasle (Ponikva pri Žalcu); odlikovanje za posebne zasluge: Jožef Marinko (Žalec), Franc Tevžič (Tovarna nogavic Polzela); bronasto plaketo z vgravirano letnico: PGD Polzela in PGD Grajska vas. Slovesnost so popestrili godbeniki godbe KD Cecilija Polzela in mešani pevski zbor Oljka Polzela, v družabnem delu pa sta jih zabavala ansambel Štrajk in skupina Stop. T. Tavčar Za letuške gasilce novo vozilo Pri nakupu okrog 160 tisoč evrov vrednega vozila je odigrala glavno vlogo Občina Braslovče, ki je zagotovila 75 odstotkov sredstev, ostalo pa so prihranki društva ter prostovoljni prispevki krajanov, botrov in donatorjev. V nadaljevanju so zbranim spregovorili tudi poveljnik GPO Braslovče Milan Šoštarič, poveljnik GZ Žalec David Krk in župan Branimir Strojanšek, ki je izrazil željo, da bi novo vozilo uporabljali zgolj za preventivne akcije in čim manj za operativne ob požarih, poplavah itd. V nadaljevanju je predal ključe novega vozila predsedniku društva Primožu Brinovcu, predsednik jih je izročil šoferju Klemenu Plazniku, novo vozilo pa je blagoslovil dekan braslovške dekanije Ivan Napret. Ob koncu so donatorjem in botrom podelili priznanja. Kulturni program za popestritev dogodka so pripravili učenci POŠ Letuš. T. Tavčar Prostovoljno gasilsko društvo Letuš je drugo oktobrsko soboto predalo namenu novo gasilsko vozilo MAN GVC 24/50, ki sprejme tudi 5 tisoč litrov vode. Slovesnosti v Letušu so se udeležili gasilci vseh sedmih prostovoljnih gasilskih društev braslovškega občinskega gasilskega poveljstva, braslovški župan Branimir Strojanšek, poveljnik GZ Žalec David Krk, botri, predstavniki donatorjev in številni krajani. Zbrane je najprej nagovoril predsednik PGD Letuš Primož Brinovec, ki se je zahvalil vsem za pomoč, da imajo letuški gasilci eno najmodernejši gasilskih vozil v Spodnji Savinjski dolini. Z leve: poveljnik GZ Žalec David Krk, poveljnik OGP Občine Braslovče Milan Šoštarič, predsednik PGD Letuš Primož Brinovec, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, poveljnik PGD Letuš Sašo Jus in šofer novega vozila Klemen Plaznik Braslovški župan Branimir Strojanšek med podpisom pogodbe, desno preboldski župan Vinko Debelak in direktor podjetja Hidroplanum Matej Solina, levo taborski župan Vilko Jazbinšek in direktor podjetja Paritet Marjan Novak Občine Braslovče, Tabor in Prebold so na 8. javnem pozivu uspele s projektom obnove transportnega vodovoda Braslovče-Prebold-Tabor. Po odobritvi sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je Občina Braslovče kot nosilka projekta z izvajalcema gradnje in nadzora podpisala pogodbi. Na podlagi vključitve v izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa regije, izdelane investicijske dokumentacije in prijave na 8. javni poziv za sofinanciranje je bil marca letos objavljen javni razpis za izbor izvajalca. Izmed 18 ponudb je bilo po postopku javnega odpiranja s pogajanji izbrano podjetje Hidroplanum, d. o. o., iz Petrovč, za nadzor nad gradbenimi deli pa izmed devetih ponudnikov podjetje Paritet, d. o. o., s partnerjem Decen, d. o. o. Splošni cilj projekta je izboljšanje stanja vodooskrbe z zdravo, neoporečno pitno vodo, zvišanje kakovosti bivanja in skrb za okolje od zajetja Tonetov izvir v Občini Tabor do naselja Kaplja vas v Občini Prebold. Za obnovo transportnega vodovoda je bila izdelana skupna projektna dokumentacija in izbran skupni izvajalec gradbenih del in nadzora, fi- nanciranje pa je razdeljeno po deležih, kot jih določa pogodba o ureditvi lastništva, upravljanja in vzdrževanja dela gospodarske javne infrastrukture v skupni rabi: Občina Braslovče 29 %, Občina Prebold 55 % in Občina Tabor 16 %. Deleži namreč niso odvisni od tega, po ozemlju katere občine poteka transportni vodovod, ampak kolikšen delež vode se porabi v kateri občini. V okviru projekta bo obnovljenih 7.828 metrov dotrajanih salonitnih cevi. Tako se bodo zmanjšale nenadzorovane izgube vode in odpravile okvare. Kakovostnejši in varnejši vodovodni sistem bo imelo približno 4.700 ljudi. Celotna vrednost projekta je 807.371 evrov brez DDV, po sklepu mi- nistrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo o sofinanciranju operacije pa bo prispevek Evropskega sklada za regionalni razvoj 705.088 evrov, kar predstavlja dobrih 80 % celotne investicije brez DDV. Pogodba za nadzor nad gradbenimi deli je vredna 12.500 evrov. Pred podpisom pogodbe so projekt predstavili župani vseh treh sodelujočih občin Branimir Strojanšek, Vinko Debelak in Vilko Jazbinšek, direktor RA Savinja Stojan Praprotnik in direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek. Poleg braslovškega župana Branimirja Strojanška je pogodbo o gradnji podpisal direktor podjetja Hidroplanum Matej Solina, pogodbo o nadzoru pa direktor podjetja Paritet Marjan Novak. K. R. Gasilski praznik v Preboldu Prva oktobrska sobota je bila v preboldski občini v znamenju gasilskega praznovanja. Na ta dan so namreč obeležili dan gasilca Gasilske zveze Prebold, hkrati pa so gasilci PGD Prebold-Dolenja vas-Ma-rija Reka namenu predali novo gasilsko vozilo GVC 24/50. Praznovanje so začeli z gasilsko parado izpred gasilskega doma do prireditvenega prostora, nadaljevali pa pod velikim šotorom na šolskem igrišču. Na čelu parade so bili godbeniki Pihalnega orkestra Prebold. Ob zvokih igranja njihovih koračnic so za njimi korakali ešaloni gasilk, gasilcev, gasilske mladine GZ Prebold, GZ Žalec in drugih gostujočih gasilcev, med njimi tudi gasilci pobratenega društva iz avstrijskega Oberradlberga. Parado so zaokrožila gasilska vozila za najrazličnejše namene, zadnje vozilo v paradi pa je bila nova pridobitev GZ Žalec, in sicer avtolestev PGD Žalec. Na slovesnosti, ki jo je vodila Manca Ocvirk, je poveljnik parade Uroš Ocvirk najprej poveljniku Gasilske zveze Slovenije Franciju Petku podal raport, nato pa sta zadoneli slovenska in gasilska himna. Zbranim so ob tej priložnosti spregovorili predsednik GZ Prebold Branko Verk, župan Vinko Po predaji novega avtomobila tudi nazdravili Debelak in poveljnik GZS Franci Petek. V nadaljevanju slovesnosti so podelili gasilska odlikovanja in plamenice Gasilske zveze Slovenije. Gasilsko odlikovanje III. stopnje sta prejela Franc Žilnik in Anja Donko, gasilsko plamenico III. stopnje so podelili Borisu Potočniku, gasilsko odlikovanje II. stopnje Milanu Kupcu, gasilsko plamenico II. stopnje Milici Kuserbanj, Slavku Volmu-tu in Davidu Pilku, gasilsko odlikovanje I. stopnje županu Vinku Debelaku, odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu pa Borisu Kupcu. O pomenu vozila, ki je stalo okrog 260 tisoč evrov, je spregovoril predsednik društva Klemen Verk, vozilo pa so predali namenu župan Vinko Debelak, poveljnik društva Uroš ‘Ocvirk, šofer Borut Stanko in pionirka Marina Ocvirk. Novo prido- bitev pa je ob pomoči domačega župnika Damjana Ratajca blagoslovil celjski škof, ordinarij msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Ob tej priložnosti so se zahvalili 19 donatorjem ter 53 bronastim, srebrnim in zlatim botrom, pobratenemu društvu iz Avstrije, podžupanu Francu Škrabetu in županu Vinku Debelaku ter Občini Prebold pa so podelili spominsko zahvalo. Ker gasilskih praznovanj po navadi ni brez gasilskih veselic, tudi tokrat ni bilo nič drugače. Za veselo razpoloženje so poskrbeli Veseli svatje, v večernih urah pa so zbrano množico ogreli velenjski trubači Fešta band. D. N. Ta teden vseh 6 konstitutivnih sej Za nadaljnji razvoj lokalne skupnosti Potem ko smo 5. oktobra (in v Taboru še 19. oktobra v drugem krogu) na lokalnih volitvah volili župane in člane novih občinskih svetov, se v teh dneh vrstijo konstitutivne seje vseh občinskih svetov v dolini. V torek sta se tako sestala občinska sveta na Polzeli in na Vranskem, v sredo občinski svet v Braslovčah, včeraj pa v Preboldu, Taboru in Žalcu. Potrdili so županske in svetniške mandate in nadomestne člane za svetnike. Prve tri konstitutivne seje smo uspeli ujeti na fotografijo še pred zaključkom redakcije. Več podatkov o rezultatih volitev, o svetnikih v občinskih svetih 6 občin Spodnje Savinjske doline najdete na 13. strani. L. K., foto: T. T. V Braslovškem občinskem svetu so po novem tri svetnice (prej ena), skupaj je v strukturi petina žensk in tretjina starih svetnikov Na Polzeli sta v novem občinskem svetu le dva stara svetnika V novem vranskem občinskem svetu imajo večino svetnice Na Polzeli 101, v Šempetru 55 S krvodajalske akcije na Polzeli Območno združenje Rdečega križa Žalec ter krajevni organizaciji RK na Polzeli in v Šempetru so ponovno pripravili krvodajalski akciji. Akcije na Polzeli se je udeležil 101 krvodajalec, kar je 12 več kot na prvi letošnji spomladanski akciji, v prostorih šempetrske osnovne šole pa je kri darovalo 55 krvodajalcev, kar je 10 manj kot na letošnji prvi krvodajalski akciji. Kri so darovali ljubljanskemu zavodu za transfuzijsko medicino. Sekretar Območnega združenja RK Žalec Matjaž Črešno-var je povedal, da so bili kljub manjšemu številu krvodajalcev v Šempetru z akcijo zadovoljni in da v zadnjem času ne potrebujejo več toliko krvi zaradi posodobljenega načina izvajanja operacij, transfuzijski centri pa ob morebitnem pomanjkanju krvi neposredno povabijo krvodajalce, da se zglasijo v centrih za odvzem krvi. Je pa ob tem izrazil veselje, da se je akacije na Polzeli udeležilo nekaj mladih, tako da se za podmladek ni bati. Naslednja akcija bo 30. oktobra v prostorih preboldskega gasilskega doma, kri pa boste lahko darovali od 8. do 11. ure. T. T. Anton Grobler je bil na nedeljskih volitvah izvoljen za novega župana Občine Tabor. V drugem krogu je namreč premagal dosedanjega župana Vilka Jazbinška, ki je župano-val tri mandate. Ob tem je povedal: »Glede na napovedi in mnenje občanov sem zmago pričakoval. Podpora je bila velika in z vso odgovornostjo sem ta izziv tudi sprejel. Upam, da bom takšne podpore in zaupanja deležen pri svojem delu tudi v prihodnje. Situacija v občini ni lahka, a upam, da bom z novim občinskim svetom in občinsko upravo zmogel uspešno peljati ta voz naprej. Kot dosedanjemu podžupanu mi je marsikaj poznano in bom tako morda lažje nadaljeval delo župana.« Kakšna je vaša vizija nadaljnjega delovanja Občine Tabor? »Vsa prizadevanja vložiti v nadaljnji razvoj lokalne skupnosti, to je v malo gospodarstvo, turizem in tudi kmetijstvo. Prvi pogoj je sprejetje novega občinskega prostorskega načrta. Ne smemo pozabiti na obveznosti do EU na področju ekologije, to je končanje priključkov na čistilno napravo in postavitev malih čistilnih naprav do konca leta 2017. Obvezna bo tudi revizija poslovanja in prerazporeditev nalog občinske uprave, da bo delo boljše, kot je bilo do zdaj.« Zaradi napake v vloženi kandidatni listi vaša stranka SLS nima nobenega svetnika. Bo to kaj oteževalo vaše delo? »S strpnostjo, konsenzom in z medsebojnim dogovarjanjem se premostijo vse prepreke in upam, da bo tako tudi tokrat, saj smo majhna občina in če želimo uspešno delovati in ustvarjati čim boljše pogoje in možnosti za občanke in občane, potem moramo biti čim složnejši in strpnejši. Strankarska politika v takšnih občinah, kot je naša, ne bi smela imeti mesta. Bi pa izkoristil to priložnost in se prisrčno zahvalil vsem občankam in občanom za glas podpore v prvem krogu Anton Grobler in še večjo podporo za izvolitev v drugem krogu. Zastavil bom vse moči, da bom podporo opravičil. Hvala moji družini, ki mi je stala ob strani, ženi, trem sinovom in snahama. Enako tudi sosedom, znancem in prijateljem, ki so me bodrih in podpirali.« D. N. Takole so se veselili pri Antonu Groblerju (desno) minulo nedeljo v Taboru Utrip Mestne skupnosti Žalec Žalec spada med najstarejše trge v Sloveniji, prvič je omenjen že leta 1182 z nemškim, leta 1256 pa še s slovenskim imenom, pa vendar lahko začnemo govoriti o zgodovini mestne skupnosti šele od leta 1964 dalje, ko je Žalec postal mesto. Pred kratkim je mesto Žalec praznovalo 50-letnico. Ob tem jubileju se je na povabilo žalske knjižnice v okviru Utripa domoznanstva v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavila Mestna skupnost Žalec. V ponedeljek, 6. oktobra, so si lahko obiskovalci ogledali fotografije preteklih prireditev (gradnja in odprtje hotela, Žalska noč 1986, praznik KS Žalec 1985, odprtje Mestnega trga in mestne fontane 1994), zapisnike žalske posojilnice in komune ter razstavo Žalec, ujet v trenutku preteklosti in sedanjosti. Mestna skupnost Žalec je lani knjižnici zaupala Ob okrogli obletnici celovita predstavitev v knjižnici v-hrambo prapor žalskega sokolskega društva, različne fotografije in grb iz leta 1916, takrat trga Žalec, danes pa Mestne skupnosti Žalec. Zvečer so se v knjižnici pogovarjali s sedanjim in z nekdanjim predsednikom Romanom Virantom in Janezom Krofličem. Pogovor sta vodili Karmen Kreže in Tanja Pilih. Sogovornika sta obiskovalcem predsta- vila mnogo zanimivih stvari o Mestni skupnosti Žalec, ki jih še niso poznali ah pa so že utonile v pozabo. K besedi sta povabili tudi župana Janka Kosa, ki je nekaj časa vodil mestno skupnost, in Venija Feranta, avtorja razstave razglednic, ki prikazujejo detajle Žalca nekoč in danes. Večer so popestrile pesmi žalskih osnovnošolk, za pogostitev pa je poskrbela MS Žalec. T. Tavčar V okviru praznovanja 50-ldnice mesta Žalec in Mestne skupnosti Žalec seje v soboto, 27. septembra, na Šlandrovem trgu s samostojnim koncertom predstavil simfonični orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom Andraža Slakana (koncertna mojstrica je Lucija Omladič). Do sreče ne vodi najkrajša pot Mag. Maja Krajnc Je življenje res vrtiljak, ki se vrti vse hitreje in hitreje, da nam ne nudi več zadovoljstva, ampak povzroča le še skrbi in razne stiske? Je sploh kaj v tem življenju odvisno od nas samih? »Vse je odvisno od nas,« odgovarja mag. Maja Krajnc iz Žalca, svetovalka na telefonu za pomoč ljudem v stiski in forumu TOSEMJAZ (spletno svetovanje mladim). Mag. Maja Krajnc je bila pred upokojitvijo dolgoletna direktorica in ravnateljica Poslov-no-komercialne šole v Celju, z dodatnim štiriletnim študijem pa je postala tudi logoterapev-tka. Povod za najin pogovor je bil svetovni dan preprečevanja samomora (10. september). Kako dolgo ste že prostovoljka - spletna in telefonska svetovalka? »S propedevtiko, to je z uvodnimi učenji iz psihoterapije, sem se začela ukvarjati ob službi že leta 1998. Hodila sem na predavanja, ko pa sem leta 2000 resno zbolela, tega ob službi nisem več zmogla. S tem sem se začela ukvarjati, ker sem ugotovila, da mi včasih manjka znanj pri reševanju problemov z mladimi, učitelji, nadrejenimi, ministrstvom ... Mislila sem, da bi mi bilo lažje, če bi imela več tovrstnega znanja. Avgusta 2010 sem se upokojila in imela naenkrat preveč časa. Takrat mi je gospa Cvijeta Pahljina (doktorica medicine, specialistka psihiatrije in lo-goterapevtka) poslala vabilo za študij, o katerem sva se sicer pogovarjali že maja istega leta, ko je dijakinja naše šole naredila samomor. Ob najinem pogovoru na to temo sva se dotaknili tudi izobraževanja. Dejala je, da bo v šolskem letu 2010/11 začela z izobraževanjem iz logoterapije. Ker je bil eden izmed pogojev, da končaš ta študij, delo s strankami oziroma pacienti, sem se odločila za delo na svetovalnem telefonu. Opravila sem usposabljanje in na začetku več kot dvakrat na mesec delala na tem telefonu. Potem me je tudi že takrat upokojena svetovalna delavka z Gimnazije Celje - Center Alenka Tacol povabila k sodelovanju v forumu TOSEMJAZ, to je spletna stran za mlade. Zdaj imam že približno 300 strani vprašanj in odgovorov mladim.« Kako je prišla logoterapija v Slovenijo? »Logoterapijo je v Slovenijo prinesla Cvijeta Pahljina, ki je skupaj z dr. Zdenko Zalokar in dr. Jožetom Ramovšem končala študij pri Franklovi učenki prof. Elisabeth Lukas na Dunaju (Viktor E. Franki je utemeljitelj logoterapije oziroma tretje dunajske šole psihoterapije). Gospa Pahljina je leta 2010 začela izvajati študij logoterapije v Sloveniji (Zavod Žički tabor za duhovno rast), tako da sem v prvi generaciji, ki letos zaključuje ta študij. Pred dnevi je s študijem v Slovenskih Konjicah začela nova skupina. Za zdaj pri nas v nomenklaturi poklicev ni poklica psihoterapevt. Nekako uradno priznani psihoterapevti so lahko zdravniki, ki so opravili specializacijo iz določene smeri v psihoterapiji, in klinični psihologi, prav tako z opravljeno specializacijo. Vsak pa lahko odpre s. p. in začne s svetovanjem, če seveda pridejo ljudje k njemu. Žal se je pri nas razraslo to svetovanje kot gobe po dežju. Nekateri si pač mislijo, da lahko tovrstno svetovanje opravlja vsak, ki ima končan kakšen seminar, pa čeprav samo tritedenski. To delo zahteva nenehno izobraževanje in redno supervizijo že uveljavljenega strokovnjaka. Vem pa, da lahko svetovanje, ki ga opravljajo ljudje z ljubeznijo in znanjem, dela čudeže.« Katere so najpogostejše težave in stiske, ki vam jih zaupajo ljudje? »Dejstvo je, da na ta telefon kliče več kot 40, 45 % psihiatričnih bolnikov, ki imajo na primer bipolarno motnjo, razne oblike psihoz ali shizofrenijo. Kličejo zaradi občutka osamljenosti oziroma potrebujejo nekoga, da jih posluša. Nekaj je tudi klicev starejših, na primer, ker ne morejo spati ali imajo kakšne druge težave. Včasih je potrebno samo malo pomoči, da najdejo izhod iz težav. Na forumu za mlade pa prevladujejo vprašanja, kam po osnovni šoli, bodo zmogli določeno šolo, potem so problemi z motnjami hranjenja, ki jih pri nas ni tako malo. Ljubezenskih problemov mladih pa skoraj ni. Mladi tudi pišejo, da ne vidijo več smisla v učenju, če potem ne bodo dobili službe, nekateri se ne razumejo s starši, največ pa je tistih, ki imajo slabo samopodobo.« Zakaj imajo mladi slabo samopodobo? »Mislim, da se mladi tudi v šoli premalo pogovarjajo o teh problemih. Sama se še vedno sprašujem, zakaj so me mučili s tangensi in sinusi, ki jih v svojem poklicu nisem nikoli več potrebovala, niso pa me naučili, kako naj gledam nase, da sem kot človek nujno nepopolna, ampak sem hkrati enkratna in neponovljiva. In ravno to svojo enkratnost in neponovljivost moram razvijati, tisto, kar je nepopolno, pa lahko popravim. Zdaj mladim vsi servirajo neko popolno podobo. Tako glede fizičnega videza, uspešnosti v življenju, idealnega partnerstva in še in še. Mladim prikazujemo nekaj, česar ni, kar preprosto ne obstaja v realnem življenju. Toda pokažite mi idealnega človeka! Vsi imamo napake in mladim ogromno pomeni, da jih pohvališ, izpostaviš tisto, kar je pri posamezniku dobro. Potem pa ga z vprašanji navedeš na to, da poskuša sam ugotoviti, kje bi našel smisel.« Septembra smo obeležili svetovni dan preprečevanja samomora, letos pod geslom Preprečevanje samomora -ves svet povezan. Kateri so vzroki za samomor, zakaj nekdo obupa nad sabo in življenjem, drugi, ki je morda še v večji stiski, pa ne? »Vedeti moramo, da kar visok odstotek samomorov storijo psihiatrični bolniki oziroma bolniki z duševnimi motnjami - okrog 47 %. Pri teh gre za neko obliko reakcije na poslabšanje stanja te bolezni. Pri drugih je pa precej odvisno od socialnih okoliščin in odnosa do samomora. Emil Dürkheim loči več vrst samomorov, eden od njih je egoistični samomor. Teh je po moje, razen seveda tistih, ki imajo v ozadju psihiatrične probleme, v našem okolju največ. Ljudje izgubijo službo, moški nimajo več dohodkov, niso več tisti, ki bi preživljali družino, ne vidijo izhoda in se ubijejo. Amp§k zakaj pravim, da je to egoistični samomor? Zato, ker ti ljudje ne pomislijo, kaj s tem naredijo svojcem. Tisti, ki resnično najbolj trpijo ob samomoru, so svojci. Občutka, da je bližnji naredil samomor, se ne moreš znebiti vse življenje. Sprašuješ se, ali si morda ti naredil kaj narobe, se je pokončal zaradi mene. Če bi jaz nekaj drugače naredil, tega morda ne bi storil... Zato je to zelo egoistično dejanje. Gledaš samo nase, se smiliš samemu sebi, ne zanimajo te niti otroci, za katere si odgovoren, ne žena, starši, le sam si najpomembnejši. Ta egocentrizem je v naši družbi kar precej prisoten. Mislim, da v Sloveniji večinoma ni altruističnih samomorov. To je takrat, ko ljudje naredijo samomor, da dajo prostor drugim, kot je bilo npr. pri Eskimih. Morda je trohica teh samomorov pri zelo starih ljudeh, ki zase ne vidijo več nobenega smisla in nočejo obremenjevati mladih. Ampak mlade bistveno bolj obremenjuje dejanje samomora kot morda skrb za ostarele.« Kako prepoznamo samomorilno vedenje, kako ga preprečiti? »Ko človek govori, da bo naredil samomor, mu moramo vedno prisluhniti. Pravzaprav je zelo dobro, da sploh govori, da opazimo, da je z njim nekaj narobe, da ima tovrstne probleme. Z njim se moramo pogovarjati. Pri tem pa naj opozorim: eno je poslušati, drugo pa slišati. To pomeni empatično poslušanje. Včasih enostavno ne slišimo, kaj nam drugi govori, kajti to niso samo besede. To so tudi geste, pogledi, neverbalna govorica. Nekateri imajo sposobnost to takoj prepoznati, nekateri pa se moramo tega naučiti. Če dolgo živiš z nekom, boš znake lahko prepoznal, če si se seveda prej pogovarjal in poslušal. Drugi, bistveno težji problem pa je, ko človek ne daje nobenih znakov, ne govori o tem. Poznam primer, ko je bil gospod s prijatelji na večerji, celo družbo zabaval, po prihodu domov pa je storil samomor. Opazimo lahko tudi, da je človek bolj apatičen, da je nezainteresiran za vse okrog sebe, da slabo spi. Ko opazimo te znake, ga moramo vprašati, ali mu je hudo, je kaj narobe. Že kratek pogovor lahko veliko spremeni.« Ampak nekateri pravijo, da kdor namerava storiti samomor, ga bo prej ali slej storil. »Moj bratranec mi je povedal, da ga je pokojni dr. Rugelj vprašal, ali je kdaj razmišljal o samomoru. Ko je odgovoril, darne, mu je rekel, da potem pač ni normalen. Mislim, da vsakdo kdaj vsaj za trenutek pomisli na samomor, tudi otroci, ko so kregani in jezni, kdaj rečejo, da bodo kar šli in jih ne bo več. Marsikdo v stiski pomisli, da bi bilo bolje, če ga ne bi bilo tu. Ampak to so trenutki. Ve- dno je nad nami modro nebo s soncem. Včasih ga prekrijejo oblaki. A prišel bo veter, ki bo oblake odpihnil. Ko smo v težki situaciji, se moramo prepričati, da bo tudi minila. Vsaka stvar mine, dobra in slaba. Če pa kdo večkrat to ponavlja in če vidite, da je res v fazi žalosti, mu pridite nasproti. Imam občutek, da zadnje čase prepogosto enačimo neko stanje slabe volje ali trenutne žalosti z depresijo.« Pa vendar se zdi, da je zadnje čase cel narod v depresiji, da Slovenci uživamo le še ob neuspehih drugih, se naslajamo nad težavami drugih, da beremo in poslušamo le še slabe novice. »Dejstvo je, da je človek produkt družbe in da ima družba na večino večji vpliv kot pa človek na družbo. Vendar pa lahko vsak s svojim stališčem, svojim odnosom do življenja marsikaj spremeni. Kot pravi Lukasova, če govorimo o zlu, tega ne bo nič manj, nastalo pa bo neko stanje apatije. Če govorimo o dobrem, tudi tega ne bo nič več, ampak stanje duha se bo spremenilo. Želim povedati, da bi morali načrtno, od malega, gojiti iskanje dobrega okoli nas, v nas, v ljudeh. Tega je na žalost bistveno premalo. Premalo poudarjamo tisto, kar je v človeku in družbi dobro. Če govorimo na primer o 15-odstotni brezposelnosti, to še vedno pomeni, da ima 85 % ljudi službo. Če bomo več govorili o pozitivnih stvareh, bodo morda ljudje bolj polni energije, bodo delali bolje in ustvarili pogoje za nova delovna mesta. Mi pa vedno poudarjamo negativno. Človek nehote reče: Oh, saj drugim je pa še slabše kot meni. Redko nam predstavijo človeka, ki mu gre res slabše kot nam, ampak zna to rešiti na pozitiven način. Na primer plavalec brez roke in noge. Zakaj ne bi več govorili o teh ljudeh? O ljudeh, ki znajo poiskati veselje v življenju, ki verjamejo, da je lahko življenje kljub vsemu lepo?« Lahko postavimo tezo, da nas neka svetovna elita drži v strahu in negativizmu, da smo boljši potrošniki in da je z nami lažje manipulirati? »Mislim, da je to kar dejstvo. Od pradavnine je znano, da lažje manipuliraš s človekom, ko ga je strah. Dejstvo je tudi, da ko si napet, greš v trgovino, ker drugam ne znaš (ne pomislimo na naravo, sosede, prijatelje, ampak najprej na trgovino), kupiš tudi tisto, česar ne potrebuješ, in se počutiš bolje. To je logika kapitala in profita. Narediti čim več potrošnikov, da bi imel kapital vedno več profita. Tu je paradoks, da je vedno manj ljudi izjemno, pravzaprav nesramno bogatih, vedno več je revnih, srednji sloj, ki mu nekateri pravijo gibalna sila družbe, pa postopoma izginja. Tako je tudi v Sloveniji. Ne verjamem, da se denarja ne da izterjati, tudi če je na Deviških otokih. Zdi se mi, da se načrtno infiltrira strah med ljudi, ker je potem z njimi lažje manipulirati. Če te je strah, se ne boš preveč upiral. Misliš si, da lahko izgubiš še tisto malo, kar imaš, na primer dom, in raje vse prenašaš, kot da bi to izgubil. Manjka nam kljubovalnosti, o kateri govori tudi Frankl.« Manjka nam ravnanja po svobodni volji, čeprav svoboda ni absolutna. Smo omejeni z družbenimi, biološkimi in s fizičnimi zakonitostmi, ampak imamo kljub temu svobodno voljo, trdi Franki. Sodobni človek kot da pogreša ravnanje po nagonih ali po običajih nekega trdnega družbenega okolja, da mu ne bi bilo treba razmišljati, kako ravnati v življenju. Zakaj ne delujemo svobodno in se prepuščamo na milost in nemilost političnim voditeljem, sredstvom javnega obveščanja, stereotipom, kot pišete v enem od svojih člankov? »O tem v svoji knjigi Beg od svobode piše Erich Fromm. Pravi, da ljudje ne želimo biti svobodni, ker to prinaša s seboj odgovornost. Lažje je reči, saj ne morem nič narediti, to je tako on odločil in ker je on odločil, je tudi odgovoren. Ampak človek kot svobodno bitje je odgovoren za vsako svoje dejanje, ki ga je naredil, in tudi za tistega, ki ga ni. Človek bi lahko v določenem trenutku marsikaj naredil, ampak se raje umakne. Odgovoren je tudi za tisto, česar ni naredil. Zato se mi zdi, da bi morali tudi pri mladini privzgajati ta občutek odgovornosti. Si svoboden, a zato si tudi odgovoren. Odgovornost je premalo poudarjena na vseh nivojih. Vedno jo prelagamo na druge, čeprav je tudi res, da imamo na vseh področjih nekaj izjemnih ljudi. Po mojih izkušnjah v vsakem poklicu in dejavnosti velja Gaussova krivulja. 80 % je povprečnih ljudi, 10 % je nadpovprečnih, ki dejansko peljejo Slovenska zveza društev za pomoč v stiski (SZS) združuje društvi Samarijan, ki ima podružnice z istim imenom v različnih koncih Slovenije, in Sopotnik, ki vključuje naslednja društva: Tvoj telefon (Postojna), Za-Te (Ljubljana), Klic upanja (Celje) in Čriček (Ormož). Vsi delujejo preko iste telefonske številke. Skupna telefonska številka za pomoč v stiski je hkrati kratka evropska številka za pomoč v stiski: 116 123. Samarijan ima dve telefonski liniji, Sopotnik pa eno, vse tri delujejo 24 ur na dan. Na vsaki liniji se zvrsti približno 15 tisoč pogovorov letno, tako da vsi skupaj opravijo v povprečju 45 tisoč pogovorov letno. 116 111 je telefonska številka TOM-telefona otok in mladostnikov. Če tožim nad zlom, zla zaradi tega ni nič manj, toda pozornost vseh se obrne vanj. In ko ljudje vidijo morje slabega jim upade pogum, da bi se bojevali za dobro. Če sem pozoren na dobro, dobrega zaradi tega ni nič več, toda upanje vseh se usmeri nanj. In že tisto malo dobrega, kar uzrejo, jih navduši v boju proti zlu. Elisabeth Lukas, Smiselnice voz naprej, 10 % pa je takih, ki ne bi smeli opravljati določene dejavnosti ali poklica. Problem vidim v tem, da se pretirano poudarja teh slabih 10 %, ostali pa se pri tem čutijo prizadete. Zakaj ne bi poudarjali dobrih?« Ali ni nekakšna slovenska posebnost, da pri teh desetih odstotkih najboljših takoj najdemo še najmanj dvesto napak? »S tem se popolnoma strinjam in se že dolgo sprašujem, zakaj je tako. Še vedno nimam odgovora. Zame je bilo vedno hecno, da ko nekdo, ki večino časa dela izjemno dobro, naredi napako (ljudje namreč nismo popolna bitja, delamo napake), okolje to napako tako napihne, da gre vse, kar je bilo prej dobro, v nič. Ko ga nekdo ves čas lomi in naredi potem nekaj dobrega, je pa ne vem kako »gor vzet«. Tega nisem nikoli razumela in še danes ne razumem. Morda je to naša pregovorna zavist. Ko nekdo naredi nekaj dobrega, začnejo na primer deževati anonimke. Ljudje oprostijo vse, samo uspeha ne, pravi srbski pregovor. Zakaj je tako, ne vem.« Kako najti smisel življenja? »Vsak ima svoj smisel. Ne morem vam povedati, kakšen je vaš, lahko vam samo s pomočjo vprašanj pomagam, da ga odkrijete. Vsaka naša odločitev ima nek svoj smisel. Franki uporablja tudi izraz nadsmisel, to je tisto, kar je nad vsem. Kaj je to, mora ugotoviti vsak sam. Morda je to bog, družina, ukvarjanje z živalmi, morda služba. Tisti, ki smisel svojega življenja najdejo v službi, so po moje izredno srečni, ker pravzaprav nikoli ne »hodijo v službo«. Nekateri najdejo smisel v tem, da lezejo na Himalajo. Drugemu ne moremo vsiljevati svojega smisla. Franki pravi, da lahko najdemo smisel v doživljajskih Slovenija je bila že v začetku prejšnjega stoletja visoko na lestvici po številu samomorov, pred desetletji se je to število precej znižalo, zadnja štiri leta pa se rahlo povečuje. Leta 2010 je samomor storilo 416 ljudi, leta 2011 437, leto pozneje 443 in lani 448. To je še vedno občutno nižje kot na primer leta 2000, ko je samomor naredilo 588 ljudi. vrednotah, v tem, da delamo nekaj za svojega bližnjega, za družbo, za neke ideale. Trdi, da lahko najdemo smisel tudi v trpljenju, kar se mi zdi njegov največji prispevek. Ne da bi trpeli kar tako ali se šli hud asketizem, ampak če na primer hudo zbolimo, bo nekdo rekel, da življenje itak nima nič več smisla in se bo pokončal, drugi pa bo skušal ta čas, ki ga še ima, osmisliti: da bo svoje znanje prenesel na druge, da bo še marsikaj uredil, naredil rezime svojega življenja, ugotovil, da seje nabralo ogromno pozitivnih stvari in pozitivne izkušnje posredoval drugim. V tem pa je smisel in to je naredil tudi Franki, ko je v svoji knjigi Kljub vsemu reči življenju da podal sliko življenja v taborišču.« Kaj pa, če ves smisel svojega življenja vežemo na druge - otroke, partnerja, službo, potem pa nas odpustijo, ostanemo sami in otroci gredo svojo pot? »Tudi Franki pravi, da mora imeti človek rad samega sebe. Ne gre za tisto egocentrično ljubezen, da sem najprej jaz, potem pa dolgo nič. Treba je postaviti meje. Če na primer živiš samo za otroke, bodo začeli to izkoriščati, če ne boš postavil nekih meja. Če vse počneš za otroke, je to res samo za otroke ali je to tudi zate? Tudi moje prostovoljno delo ni samo za druge, ampak je tudi zame. Veste, če jaz ne bi imela kaj od tega, tega tudi ne bi počela. Imam tisti nepopisno lep občutek, ki je samo moj, ko se mi nekdo zahvali, da sem mu res pomagala. Torej tudi moje prostovoljstvo ni popolnoma altruistično, je malce egoizma zraven. Da bi popolnoma zanikal sebe, se mi pa res ne zdi smiselno. Velja tudi za partnerja, živeti skupaj, ja, ampak tudi tu je treba postaviti meje.« Pri postavljanju mej smo običajno bolj šibki? »Ja, tudi zaradi tega, ker nam šolski sistem, ki je integralni del širšega družbenega sistema, teh vsebin ni dal.« Pogovorov v šoli in tudi drugje skoraj ni, povsod se dela po nekih tako imenovanih protokolih, določenih obrazcih... »Na žalost je tako. Mislim, da je šolstvo preveč zbirokratizirano. Ni pomembna vsebina, ampak da vse poteka po določenih postopkih in predpisih. To me je zadnja leta v šoli izredno motilo. Bilo je že nenormalno. Ampak tako je tudi zato, ker se ne upremo. Premalo smo kljubovalni. Včasih moramo tisto, kar čutimo v sebi, kar je v skladu z našo vestjo, tudi narediti, kljub okoliščinam, ki so nam morda tisti hip neugodne. Če se samo prilagajamo in iščemo najlažjo pot, ne moremo pričakovati, da bomo srečni, da bomo zadovoljni. Ta sreča je kratkotrajna in navadno jo spremlja tudi moralni maček.« K. R. Opredeljuje nas volja do smisla Viktor E. Franki se je rodil leta 1905 na Dunaju. Osebno je poznal utemeljitelja prve dunajske šole psihoterapije Sigmunda Freuda in utemeljitelja druge dunajske šole psihoterapije Alfreda Adlerja. Leta 1937 je na Dunaju odprl zasebno psihiatrično prakso, a že naslednje leto se je začel pogrom proti Judom. Drugo svetovno vojno je preživel v koncentracijskih taboriščih, v katerih je izgubil tudi soprogo in skoraj vso ostalo družino. Po drugi svetovni vojni je postal dolgoletni direktor nevrološke klinike na Dunaju (doktoriral je iz filozofije leta 1948), profesor psihoterapije in nevrologije na dunajski univerzi, med drugim je leta 1970 na mednarodni univerzi v San Diegu osnoval katedro za logoterapijo. V Sloveniji so izšla njegova dela: Volja do smisla, Človek v iskanju smisla, Zdravnik in duša, Kljub vsemu reči življenju da, Ljubezen in spolnost. Mag. Maja Krajnc, ki se je v okviru študija logoterapije lotila tudi prevajalstva, toplo priporoča tudi knjigo enega ta čas najvplivnejših psihoterapevtov Irvina Yaloma Darilo terapije, ki pa v slovenščini uradno še ni izšla. Mag. Maja Krajnc je za Mohorjev koledar povzela osnovne poudarke dela Viktorja E. Frankla, ki velja za utemeljitelja tretje dunajske šole psihoterapije. Težko jih je strniti na kratko, pa vendar. Osnovni človeški motiv po Franklu ni nagon do užitka (Freud), niti nagon po moči (Adler), ampak volja do smisla. Človek teži k smislu na osnovi svobodne volje. Iskanje smisla človekovega obstoja je »najbolj verodostojen znak, da obstajamo kot ljudje«, je prepričan. Vsak človek je poseben, edinstven, vsako življenje neponovljivo. Zato vsak človek išče svoj poseben izziv in temu ustrezen poziv, kako bi lahko realiziral svoj individualni, osebni smisel. Smisel življenja ni abstrakten, ampak je vedno konkreten, oseben in edinstven za vsakega posameznika, ne more mu ga ponuditi nekdo drug ali mu ga ustvariti. Smisel življenja lahko po mnenju Frankla odkrijemo na tri načine. Z dajanjem, ustvarjanjem, s posvetitvijo, lahko ga z doživljanjem neke vrednote (npr. ljubezni) ali pa z zavzemanjem stoičnega stališča do trpljenja. »Zgrešeno je prepričanje, da je človeku potrebno stanje brez ka- kršnih koli napetosti, brez stresa, naporov, ovir. Človek se učlove-čuje in krepi v boju za nekaj, za kar se je vredno boriti, naprezati, trpeti. Če želimo, da posameznik ohrani svoje psihično zdravje, se okrepi in doseže zrelost, mora na svojih ramenih pogumno nositi breme odgovornosti za realizacijo smisla svoje eksistence. Tudi za ceno trpljenja,« povzema Franklovo teorijo smisla življenja mag. Maja Krajnc. Človekova svoboda po Franklu ne pomeni, da je absolutno svoboden od družbenih, bioloških in fizičnih zakonitosti. Toda svoboden je v tem, da zavzame stališče do teh pogojev in hkrati do samega sebe, da se oddvoji in dvigne nad fizične in psihične determinante svojega obstoja. S tem preseže psihofizično raven in se znajde v prostoru noolo-škega, v carstvu duha, povzema mag. Maja Krajnc osnovna dejstva Franklove teorije. Človek torej ni samo biološko ali psihološko bitje, je duhovno bitje, to pa je področje svobode, zaradi česar je človeško obnašanje nepredvidljivo. Logoterapija poudarja, da je človek samodoločujoče bitje, ki je svobodno in zato lahko odloča o svojem življenju. Človek je prisiljen, da tudi proti svoji vo- lji nenehno izbira in tako kreira svojo usodo. Svoboda človeka kot omejenega in umrljivega bitja za seboj nujno potegne človekovo odgovornost za njegove odločitve, izbrane vrednote, dejanja in v končni fazi za tisto, kar je človek postal kot konkretno človeško bitje, kot neponovljiva osebnost. Cilj logoterapije kot psihoterapevtske tehnike je pomagati pacientu odkriti smisel. Naloga terapevta ni v tem, da najde pacientu smisel. Njegova naloga je samo v tem, da pacientu pomaga pri iskanju smislu. Notranja praznina sama po sebi ni patološka, med drugim poudarja Franki, je pa boleče in neugodno človekovo stanje, ki ga spodbuja, da išče svoj smisel življenja, da se zave človeških vrednosti, da izpolni svojo življenjsko nalogo. Toda če človek zanemari svoje stremljenje k smislu, če ne izpolni tistega, kar mu je bilo naloženo, lahko pride do patološkega sindroma eksistencialnega vakuuma, do razvoja sodobne noogene nevroze. Sodobni človek nima klasičnih kliničnih sindromov, ampak predvsem družbeno pogojene motnje, to so na primer psihološka kriza upokojitve, prisilno prekomerno delo - deloholizem in podobno. K. R. S podarjenim kruhom zbirali za hrano Območno združenje RK Žalec je v soboto, 18. oktobra, z republiško in mednarodno akcijo, imenovano Drobtinica, obeležilo svetovni dan hrane. Prostovoljci in mladi člani Rdečega križa so dopoldne na stojnicah na petih lokacijah (pred Mercatorjem v Žalcu, Šempetru in Preboldu ter pred Tušem na Polzeli in Vranskem) v zameno za kruh, ki so ga darovali Mercator, Pekarna Fijavž, Pekarna Roter in Pekarna Pocajt, zbirali prostovoljne prispevke. Skupaj so zbrali 2.326 evrov. Krajevne or- ganizacije RK bodo v dogovoru z osnovnimi šolami s temi sredstvi pomagale pri plačilu prehrane otrokom, katerih starši ne zmorejo plačati položnic. Prostovoljci so na jesenskih stojnicah ponujali tudi doma vloženo sadje in zelenjavo, domače pecivo in druge domače dobrote. Za topel obrok lahko prispevate tudi, če pošljete sms na številko 1919, in sicer 1 evro, če boste poslali sporočilo s ključno besedo DROBTINICA, in 5 evrov, če boste poslali sporočilo. DROBTI-NICA5. T. T., foto: T. T., D. N. Na stojnici KO RK Polzela pri TUŠ-u zbrali 505 evrov Prispevke za hrano so zbirali tudi na Vranskem Stojnica v Žalcu za dober namen Akciji so se pridružili tudi prostovoljci iz Šempetra Drobtinica v Preboldu Galicija in Šempeter med najlepšimi Anketa o preboldski tržnici nja so 14. oktobra podelili na slavnostni prireditvi Dnevi slovenskega turizma v Grand hotelu Bernardin v Portorožu. Slavnostni govornik je bil predsednik države Borut Pahor. Priznanje za urejenost je dobil tudi Gasilski dom na Ponikvi, posebne nagrade za dolgoletno prizadevno delo v turizmu pa so prejeli tudi prostovoljci, člani turističnih društev Petrovče in Šempeter (po abecednem vrstnem redu): Marjeta Grobler, Jože Stepišnik in Marjan Volpe (TD Petrovče) ter Brane Gola-všek in Jože Žnidar (TD Šempeter). V kategoriji vaških jeder sta se poleg Galicije med tri nominirance uvrstila tudi Slivna - Geoss in Strojna, v kategoriji izletniških krajev do 2000 prebivalcev pa poleg Šempetra tudi Tržišče in Velika Polana. Turistična zveza Slovenije organizira vsako leto tovrsten izbor v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. V tekmovanju se pomerijo številna mala, srednja in velika mesta, kraji, trška, urbana in vaška jedra, kampi, mladinska prenočišča, tematske poti ... Leta 2011 je priznanje za drugo najboljšo tematsko pot prejela Hmeljska pot. Osrednje poslanstvo projekta pa je urejanje in ohranjanje okolja v okviru zelenega turizma in trajnostnega razvoja. L. K. Razvojna agencija Savinja Gospodarsko interesno združenje e- poStm: ra. savinja@ra-savinja.si; www.rasavinia.si Sel______________________________________________________________________ AKTUALNE INFORMACIJE - NOVEMBER 2014 JAVNI RAZPISI V TEKU Slovenski podjetniški sklad II. javni razpis subvencije za zagon inovativnih podjetij v letu 2014 (P2B) (Ur. 1. RS, št. 39/14). Rok: do 4.11. 2014. Informacije: 02/234 12 74, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Javni razpis P1B 2014 - Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (Ur. 1. RS, št. 38/14). Rok: do 15.12. 2014 oz. do porabe sredstev. Informacije: 02/234 12 74, bostjan. vidovic@podjetniskisklad.si. Pl B TIP 2014 - Garancije Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte (Ur. 1. RS, št. 38/14). Rok: do 5.11.2014. Informacije: 02/234 12 74, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. RASR, Razvojna agencija Celje, d. o. o. Javni poziv Podjetno v svet podjetništva 2014 v Savinjski regiji (www.rasr.si). Informacije: 03/589 40 90 ali 031 813 513, e-pošta: barbara.marzidovsek@rasr.si. Zavod RS za zaposlovanje Delovni preizkus za mlade (spletna stran ZRSZ). Rok: do porabe sredstev, najdlje do 17.11. 2014. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. Delovna vključenost starejših oseb (spletna stran ZRSZ). Rok: do porabe sredstev, najdlje do 14.11. 2014. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Ostale informacije RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si. % IMAŠ IDEJO/PROJEKT? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam jih zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Priznanji sta prevzela župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik KS Galicija Jože Kruleč. Galicija je v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna osvojila 1. mesto med Štipendije so vaškimi jedri, Šempeter pa 3. mesto med izletniškimi kraji do 2000 prebivalcev. Prizna- Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) je tudi za šolsko leto 2014/2015 objavila javni poziv kandidatom za štipendije regijske štipendijske sheme Savinjske regije. Projekt poleg občin, ki so vključene v shemo, delno financira EU iz Evropskega socialnega sklada. Do kadrovskih štipendij iz regijske štipendijske sheme so upravičeni dijaki, ki se šolajo za tretjo, četrto in peto raven izobrazbe, dodiplomski in podiplomski študentje, ki seveda niso zaposleni. Letos je bilo razpisanih 162 štipendij. Rok za prijavo je bil 15. oktober. S sofinanciranjem kadrovskih štipendij želijo usmeriti mlade za šolanje in študij v poklice, ki jih regijski delodajalci potrebujejo, preprečiti odliv mladih izobražencev iz regije, dvigniti raven izobrazbene strukture v Savinjski statistični regiji, spodbujati načrtovanje kadrovskega štipendiranja v regiji, usklajevati razmerja med ponudbo in potrebo po kadrih, zniževati strukturno brezposelnost in odpirati nova perspektivna delovna mesta. K. R. __________________________________________________;___________________ S preboldske tržnice - , v mm H' — 1 -1* V ^ Hiß * il aMMfc i immuni i - - . i è A j ■ a i j v Wv'" A ■ i Ha - " mj ' • * j , ^2*1» ; m** * ft j 1 • Jr '*>■< j ’**** IBIxX ■ t '\. ^ jgwrm ’Ir . - ■ ,* s v; M % Ijf *&&& ' n aiiiSif § >\% Občina Prebold je po domovih poslala vabilo s seznamom ponudnikov in anketni vprašalnik o delovanju kmečke tržnice, ki v občini deluje že dvanajst let. Kmečka tržnica je kar nekaj let delovala na parkirišču pred marketom, zadnji dve leti pa na dvorišču nekdanje Re-žajeve kmetije v Dolenji vasi, kjer imata prostore tudi muzej Prebold skozi čas in v poletnih mesecih turističnoinformativ-ni center (TIC). S tokratnim anketnim vprašalnikom se obračajo na občane, saj bi radi z njihovo pomočjo še izboljšali ponudbo na tržnici, ki deluje vsako prvo in tretjo soboto med 8. in 11. uro, ob posebnih priložnostih, na primer okrog velike noči in božiča, pa še kakšno soboto več. Stalni prodajalci na tržnici so kmetija Bah iz Loke pri Žusmu, ki ponuja vino, kmetija Jerneje iz Grajske vasi, ki prodaja kislo zelje in repo, bučno olje in sezonsko zelenjavo, kmetija Kač iz Šešč ponuja meso in suhomesnate proizvode, kmetija Jelen iz Pondorja prodaja jajca, jagode, kumarice za vlaganje, krompir, korenje, solato, peteršilj in drugo sezonsko zelenjavo, kmetija Uplaznik, ki je z gospodarico Danico tudi najzaslužnejša za delovanje preboldske tržnice, skrbi za domači kruh, potice, pecivo, mleko in suhomesnate izdelke, kmetija Vodovnik iz Podgorja pri Letušu prodaja sadje, zelenjavo pa tudi potice in pecivo. Čebelarstvo Grm iz Kaplje vasi ponuja med in ajdovo moko, kmetija Sušak iz Grajske vasi prodaja domače bučno olje in česen, ekološka kmetija in čebelarstvo Škorjanc iz Dolenje vasi pa izdelke iz konoplje (olje, proteine ...), hladno stiskana olja, moko, med in darila. Z vprašalnikom želijo občina in ponudniki izvedeti, kdaj so občani nazadnje kupovali na tržnici, katere tržnice v dolini največkrat obiščejo, kako pogosto obiskujejo tržnico v Preboldu, kaj največkrat kupijo na tržnici (kruh, zelenjavo, sadje ...), kaj je zanje pri nakupu hrane najpomembneje (lokalna pridelava, videz hrane, poznan pridelovalec ...) in kaj bi izboljšali na kmečki tržnici v Preboldu (lokacija, ponudba, prodajalci, spremljevalne dejavnosti, čas in datum tržnega dogajanja ...). Anketi so dodali bon v vrednosti 2 evrov. Ob vrnitvi izpolnjene ankete in nakupu nad 10 evrov ga je mogoče unovčiti pri ponudnikih na tržnici, in sicer 8., 15. in 29. novembra. D. Naraglav Savinjska cesta NN, 3310 ŽALEC Tel.: 03 710 32 10,041 641 585 www.loncarek.si LONCAREK JESENSKA PONUDBA Za Vas se KUPUJMO SLOVENSKO - VZGOJENO PRI NAS DOMA! Prijazno vabljeni! ♦ MAČEHE, KRIZANTEME, RESJE IN CIKLAME ♦ NOVO! SADIKE SADNEGA DREVJA TER JAGODIČEVJE V LONCIH (tudi za balkone in terase) ♦ OKRASNA DREVESCA IN TRAJNICE ♦ SADIKE ZA ŽIVO MEJO (THUYA SMARAGD) PROFESIONALNI SUBSTRATI, LUBNI DEKOR TER GNOJILA EKO STEKLENE SVEČE IN OKRASNI PESEK trudimo vzgajati kakovostne in zdrave rastline, bodo dobro uspevale tudi pri Vas. Šlandrov trg 11,3310 Žalec Tel. 7104013,GSM 031 323 441 Delovni čas: vsak dan 9-13 in 14-17 ure, sobota 8-12 POPUST DO -30 % (rezervni deli za vsa vozila) AVTO D ELI Prvi hišni sejem Uniforesta Mesne dobrote s kmetije Dolar Spoštovani! Pred mesecem dni smo zakorakali v jesen, v čas, ko nas narava obdari s svojimi darovi. Letošnja bera je kar obilna, za priboljške pa je postregla narava tudi v naših gozdovih z bogato gobjo bero in drugimi gozdnimi sadeži. Ti bogatijo tudi naše slaščičarske izdelke, ki jih vsak dan pripravljamo za vas. Pekovske in slaščičarske dobrote in tudi ostala ponudba vas čakajo v naših trgovinah, predvsem pa v naših gostinsko-slaščičarskih lokalih na Vranskem, v Šempetru, Petrovčah in Žalcu. Kmalu bo naša ponudba še pestrejša, saj si boste lahko privoščili hladne malice in druge dobrote. Prihaja tudi čas praznikov in z veseljem vam jih bomo polepšali z našimi tortami in drugimi slaščičarskimi in pekovskimi izdelki. Kolektiv prijaznih ljudi Brglez Brglez> d. o. o. Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko Zanje se zanima tujec iz Londona Za nakup Tovarne nogavic teški partner iz Londona Polzela se zanima tuji stra- Banke ponudbo proučujejo Iz proizvodnje nogavic Polzela je sicer v prisilni poravnavi. Kdo točno je morebitni kupec, niso razkrili. Povedali so le, da gre za družbo iz Londona, ki v Evropi prodaja izdelke treh blagovnih znamk, med drugim tudi spodnje perilo. Predsednica nadzornega sveta Polzele Branka Neffat je na novinarski konferenci 8. oktobra pojasnila, da so se zavezali, da do podpisa pogodbe ne bodo izdali imena. Lastnik družbe, ki je podala ponudbo, ima sicer po besedah Neffatove v lasti triindvajset tovarn, od tega šest v Evropi, skupno pa naj bi njegove družbe letno ustvarile milijardo evrov prihodkov. Družba je podala zavezujoče pismo o nameri in trenutno opravlja skrbni pregled, ki naj bi bil končan v teh dneh. Prav tako naj bi bila te dni znana tudi odločitev bank, ki ponudbo proučujejo in na pobudo katerih Polzela išče strateškega partnerja. Polzela čaka tudi na drugi del državne pomoči. Predsednica uprave Karmen Dvorjak je bila 8. oktobra na sestanku na ministrstvu za finance in v kratkem pričakuje odobritev. Polzela, d. d., ki je v prisilni poravnavi, sicer izpolnjuje načrt finančnega prestrukturiranja, je dejala predsednica nadzornega sveta, predsednica uprave pa je zatrdila, da je načrt uresničljiv. A prisilni upravitelj Polzele Kristijan Anton Kontarščak je v izrednem poročilu prejšnji mesec opozoril, da družba ne posluje skladno z načrtom finančnega prestrukturiranja, in od uprave zahteval nove ukrepe. T.T. ki sodijo k dobremu mesu. Pred kratkim so namreč doma odprli prodajalno, ki je odprta dvakrat mesečno, prvi in tretji vikend v petek in soboto. Robert Dolar je še povedal, da je žena njegova desna roka in da pomagata tudi otroka, najpomembnejše zanje pa je zagotavljanje nenehne kakovosti. T. T. gram podjetja, v novi trgovini pa so lahko ugodno kupili različne izdelke v akciji. Pripravili so tudi praktični prikaz uporabe različnih strojev in varnega dela v gozdu. Za še prijetnejše razpoloženje je poskrbel ansambel Mladika, organizatorji z direktorjem in lastnikom podjetja Dragom Pintarjem na čelu pa so, kot se za sejme spodobi, poskrbeli tudi za pijačo in jedačo. D. N. Robert Dolar je v Veliki Pirešici odprl prodajalno mesnih dobrot. Kot je povedal, so imeli že pred 15 leti svojo mesnico, razmere na trgu pa so jih prisilile, da so s poslovanjem prenehali. Zdaj pa so se ponovno odločili izkoristiti svoje izkušnje s pripravljanjem mesnih dobrot. Imajo namreč 3 ha obdelo- valne zemlje, kar jim omogoča domačo rejo prašičev, ki jih krmijo izključno z ječmenom, deteljo in s koruzo. Doma vzrejeno meso predelajo v pečenice, krvavice, kranjske klobase, prekajeno meso, pašteto, zaseko, tlačenko, vse brez dodanih konzervansov in aditivov Poleg tega prodajajo tudi sveže meso in živila ter pijačo, Med prikazom delovanja gozdarske mehanizacije V soboto, 11. oktobra, je v industrijski coni v Latkovi vasi, kjer ima svoje poslovne in proizvodne prostore več podjetij, potekal 1. hišni sejem podjetja Uniforest, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo gozdarske mehanizacije in opreme. S svojimi proizvodi so znani v velikem delu sveta, med drugim tudi v Braziliji, jamstvo visoke kakovosti pa izražajo tudi pridobljeni nacionalni in evropski certifikati pa tudi dolga garancijska doba njihovih proizvodov in drugega prodajnega programa. Hišni sejem naj bi postal tradicionalen, odkar imajo na poslovno-proizvodni lokaciji v Latkovi vasi tudi lastno trgovino, je za to še toliko več možnosti. Tokratni sejem je na topel jesenski dan obiskalo več kot 300 udeležencev, ki so si lahko ogledali celoten prodajni pro- Za lažji vstop v podjetništvo RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d. o. o., je objavila nov poziv mladim za vključitev v projekt Podjetno v svet podjetništva. Rok za prijavo je 7. november. Namen projekta je podjetniško usposabljanje desetih mladih, visoko izobraženih brezposelnih oseb v Savinjski statistični regiji s ciljem, da se po končanem štirimesečnem usposabljanju samozaposlijo, odprejo lastno podjetje ali se zaposlijo pri drugem delodajalcu. Prijavijo se lahko mladi, ki so na zadnji možni rok prijave stari manj kot 35 let, so vpisani v evidenco brezposelnih oseb na zavodu za zaposlovanje, imajo stalno prebivališče v eni od občin Savinjske regije in ne glede na šolski, študijski program oziroma vrsto študija končano VI., VII. ali višjo stopnjo izobrazbe. Izbrani udeleženci bodo v času usposabljanja redno zaposleni pri RASR in jim bo pripadala plača v višini minimalne plače, prav tako vsa nadomestila v skladu z delovnopravno zakonodajo. Usposabljanje se bo začelo 5. decembra. Operacijo delno financira Evropski socialni sklad v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojne prioritete Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti. K. R. MALI OGLASI ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili. Info.: 031 706 281 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700,041 746 700 ODDAM GOSTINSKI LOKAL v okolici Polzele. Info.: 041 552 444, 57 20 745 KUPIM POČITNIŠKO PRIKOLICO! Info.: 031 391 972 BMSPöRiS? PRODAJALNA LAT K OVA VAS BOGATA IZBIRA OSEBNE ZACITNE OPREME ^ ZA DELO V GOZDU GOZDARSKE JAKNE GOZDARSKE PROTIVgEZNE HIACEE PESTRA in ugodna ponudba programa •lonsered PAN TIM d.o.o. Latkova vas 81 d, Sl - 3312 Prebold Slovenija T: 03 777 H 23 M: 051 665 566 E: trgovinalduniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00 sobota: 7.00-11.00 ------------------—->£ servisni popust J]© % GARDENA MTO POPUST VELJA ZA VSE SERVISNE POSEGE. Na dan turizma Šempeter obiskali Rimljani Rimska legija Svetovna turistična organizacija je 27. september razglasila za svetovni dan turizma z namenom ozavestiti svetovno skupnost o pomenu turizma in njegove družbene, kulturne, ekonomske in politične vrednosti. Zanimivo dogajanje so mu posvetili tudi v Žalcu. Tema 'letošnjega svetovnega dneva turizma se je nanašala na turizem in razvoj skupnosti, kar poudarja pomen turizma kot veznega člena med različnimi skupnostmi ter vlogo različnih skupnosti pri udejanjanju trajnostnega razvoja turizma. S pestrim dogajanjem so ta dan obeležili tudi v Žalcu. Na prenovljenem Šlandro- vem trgu je v počastitev praznika Mestne skupnosti Žalec nastopil simfonični orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec. ZKŠT Žalec je organiziral brezplačno vodenje po ekološki učni poti okrog Ribnika Vrbje in brezplačno animacijo obiranja hmelja na star način pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Ta dan so za ogled ekomuzeja, rojstne hiše skladatelja Rista Savina in Jame Pekel ponudili 50-odsto-tni popust. Člani društva Poetovia LXIX - društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj so v Rimski nekropoli v Šempetru postavili tabor rimskih vojakov, v arheološkem parku pa Življenje in kulinarika Rimljanov je bilo moč občutiti nekdanje življenje pred dva tisoč leti. Predstavili so rimske vojaške uniforme, kaj več povedali o takratnem življenju, rimski veljaki so se sprehodih po Šempetru, predstavili so rimske jedi, prodajo sužnjev, ples vestalk in pripravili otroške ustvarjalne delavnice na temo Rimljani, otroci pa so se lahko preizkusih v igrah, s kakršnimi so se zabavah mah Rimljani. V parku pred vhodom v Rimsko nekropolo so se na stojnicah predstavila turistična društva žalske občine in blagovna znamka dobrot savinjskih kmetij - Zeleno zlato. T. Tavčar Prijazna Zemlji Ličkanje kot nekdaj Komisija vseslovenskega natečaja Planetu Zemlja prijazna občina 2014, ki ga že peto leto zapored organizira društvo Planet Zemlja, je v kategoriji občin nad 10 tisoč prebivalcev za zmagovalko izbrala Občino Žalec. Zmagovalke so občine, ki so za svoje delovanje na področju varovanja gozdov, lokalne samooskrbe, onesnaževanja s hrupom, trajnostnega turizma, sejemske dejavnosti, ravnanja z odpadki, energetike in okoljskega komuniciranja prejele najvišje ocene. Te so podeljevali strokovnjaki z Zavoda za gozdove RS, direktorata za lokalno samooskrbo pri ministrstvu za kmetijstvo, Nacional- nega instituta za javno zdravje, društva za ENO glasbo, zavoda Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, Gospodarskega razstavišča Ljubljana, Okoljsko raziskovalnega zavoda, Gradbenega instituta ZRMK in društva Planet Zemlja. Zmagovalne občine so poleg Žalca Občina Razkrižje v kategoriji do 3.000 prebivalcev, Občina Poljčane v kategoriji med 3.000 in 5.000 prebivalcev, Občina Zreče v kategoriji med 5.000 in 10.000 prebivalcev in v kategoriji mestnih občin Mestna občina Ljubljana. Občine bodo nazive prejele na osrednjem dogodku sejma Narava zdravje, ki bo potekal med 13. in 16. novembrom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Letošnji natečaj je podprla tudi Skupnost občin Slovenije. L. K. Vabljeni na zaključno prireditev izbora Najlepši kraj, hiša in kmetija 2014 Četrtek, 20. november, ob 19. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Z nami bo ansambel Donačka, program bo povezoval Franci Podbrežnik. Vstop prost! M ä V OBJEMU ZELENEGA ZL*TA Družabno ličkanje TD Braslovče je drugi oktobrski vikend organiziralo kožuhanje, prikazali so spravilo koruze na način, kot so to delali v preteklosti. Zbrani udeleženci so veselo kožuhali, predvsem otroci so želeli v kupu koruze odkriti skriti zaklad in najti koruzni storž bele barve, predsednica braslovškega društva podeželskih žena Malči Brinovec pa je v eni izmed ustvarjalnih delavnic učila iz ličkanja plesti namizni podstavek. Po končanem delu so se še kako prilegle kmečke dobrote, ki so jih z medsebojnim sodelovanjem pripravili Društvo podeželskih žena Braslovče, Ribiška družina Šempeter in TD Braslovče. Turistka Danica Tajnšek je postregla mineštro »Braslav«, ribiča Štefan Be-dnjanič in Tone Pečnik sta pripravila okusne pečene postrvi, Ana Turnšek je v krušni peči spekla kmečki kruh, Malči Brinovec pa potico. Medtem ko so odrasli udeleženci ob mizi modrovali in se smejali, so se otroci prav tako kot nekoč po- dili po kmečkem dvorišču, se skrivali in lovih. Predsednik TD Braslovče Branko Ribizel je povedal, da je glavni namen prireditve ohranjati in prenašati na mla- di rod tradicionalna kmečka opravila in podoživljati nekdanje življenje in delo ljudi braslovškega podeželja, zato bodo tovrstne prireditve organizirali tudi v prihodnje. T. T. JA/>KA 2. Festival savinjskih jabolk h 24. k 25, otéoter ’14 PETEK, 10.00-17.00, SOBOTA, 9.00-12.00 Wbclexcü/ca tržnica Žui/ec ffj Informacije: Žalec m« TIC Žalec in www.turizem-zalec.si ZKŠT Žalec vabi k sodelovanju na sejmih v prazničnem decembru 2014 v Žalcu: 1. Adventni sejem, Novo Celje, 30.11. 2. Miklavžev sejem, Šlandrov trg, 5.-7.12. 3. Praznični decembrski sejem, Podeželska tržnica Žalec, 12.-14.12. 4. Božični sejem, Šlandrov trg, 19.-25.12. 5. Novoletni sejem, Šlandrov trg, 26.-30.12. Podrobnosti in prijave na: www.zkst-zalec.si V Taboru novi, sicer stari župani V svetniških vrstah več žensk Vinko Debelak in Anton Grobler na srečanju pred volitvami Med 158 od vseh 212 slovenskih občin, v katerih so dobili župane na letošnjih lokalnih volitvah v prvem krogu 5. oktobra, je bilo tudi 5 spo-dnjesavinjskih občin. O štirih spodnjesavinjskih županih so volivci odločili v prvem krogu. Jože Kužnik na Polzeli in Vinko Debelak v Preboldu sta volitve dobila kot edina kandidata za župana, Janko Kos v Žalcu in Franc Sušnik Le kako je glasoval Vinko Debelak? v konkurenci treh kandida- Janko Kos na enem od številnih predvolilnih akcij V dvoje je tudi glasovanje pri Kužnikovih lepše Rezultati volitev za župane, 1. krog Spodnjesavinjski župani, izvoljeni v prvem krogu (zmagovalci v zeleni) tov ter Branimir Strojanšek v Braslovčah v konkurenci dveh. Občina Tabor je dobila župana v drugem krogu, ob tem pa bo v edini izmed šestih občin župansko mesto zasedel nov župan. Anton Grobler je namreč z nekaj manj kot 58 odstotki v drugem krogu minulo nedeljo premagal dosedanjega župana Vilka Jazbinška. Z največjim naskokom pred dvema tekmecema je bil v nov županski mandat že v prvem krogu izvoljen Janko Kos (SD) v Žalcu, ki je prejel kar 80,35 odstotka vseh glasov. Sledi mu Branko Strojanšek (SD) v Braslovčah, ki je ob enem protikandidatu dobil volitve s 66,8-odstotnim deležem, in Franc Sušnik, ki je oba tekmeca premagal s 57,58-odstotnim deležem glasov. Kot edina kandidata za drugi oz. peti mandat sta bila izvoljena Jože Kužnik (SDS) na Polzeli in Vinko Debelak (Desus, SD, SDS) v Preboldu. V Občini Tabor kot edini občini v dolini niso izvolili župana v prvem krogu volitev 5. oktobra, (saj nihče od treh kandidatov ni prejel absolutne večine glasov), ampak šele v drugem krogu minulo nedeljo, 18. oktobra. V prvem krogu je Vilko Jazbinšek prejel 37,22 odstotka, tekmeca Anton Grobler (31,62 %) in Matej Demšar (31,16 %) pa sta bila zelo izenačena. Le 4 glasove več od slednjega je prejel Anton Grobler, ki se je tako skupaj z Vilkom Jazbinškom podal v bitko za županski stolček v drugem krogu. Ob 61-odstotni udeležbi volivcev (volilna udeležba je bila skoraj enaka kot v 1. krogu, na volišče je v drugem krogu prišlo le 8 volivcev manj kot v prvem krogu) je za Antona Groblerja glasovalo 486 volivcev ali 57,72 odstotka, za zdaj že nekdanjega župana Vilka Jazbinška pa 356 volivcev ah 42,28 odstotka (primerjave glasovanj lahko vidite tudi v razpredelnicah). L. K., foto: D.N..T.T. OBČINA BRASLOVČE Število glasov Odstotek glasov Branimir Strojanšek SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1.519 66,80 % Bogdan Trop SMC - STRANKA MIRA CERARJA 755 33,20 % OBČINA VRANSKO Franc Sušnik SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 722 57,58 % Janez Lend SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 329 26,24 % Damijan Kos SD - SOCIALNI DEMOKRATI 203 16,19% OBČINA ŽALEC Janko Kos OBČINSKA ORGANIZACIJA SOCIALNIH DEMOKRATOV ŽALEC 5.530 80,35 % Dani Zagoričnik SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 867 12,60 % Vojko Zupanc ZLATKO BOBINAC IN SKUPINA VOLIVCEV 485 7,05% Opomba: Jože Kužnik na Polzeli in Vinko Debelak v Preboldu nista imela protikandidatov in sta bila ravno tako izvoljena v prvem krogu. Rezultati 1. kroga volitev za župana v Občini Tabor (uvrščena v drugi krog v sivi) Vilko Jazbinšek SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 319 37,22 % Anton Grobler SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 271 31,62 % Matej Demšar SD - SOCIALNI DEMOKRATI 267 31,16% Rezultati 2. kroga volitev za župana v Občini Tabor (zmagovalec v zeleni) Anton Grobler SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 486 57,72 % Vilko Jazbinšek SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 356 42,28 % (VIR: Državne volilna komisija) V teh dneh so že potekale nekatere konstitutivne seje občinskih svetov po dolini, na katerih so potrdili rezultate volitev in mandate novih občinskih svetnikov. V torek sta se tako sestala občinska sveta na Polzeli in na Vranskem, v sredo občinski svet v Braslovčah, v četrtek pa v Žalcu, Preboldu in Taboru. V največjem občinskem svetu v dolini, v Občini Žalec, je bilo na 29 svetniških mest kot v prejšnjem mandatu izvoljenih 7 svetnikov z liste SD (Janko Kos, Tatjana Razboršek Rehar, Roman Virant, Anica Krčmar, Marko Laznik, Alenka Polšak in Ivan Kraševec), zaradi županske oz. direktorske funkcije prvih dveh bosta mesti v novem občinskem svetu zasedla Nada Jelen in Viktor Mitov. Med predstavniki SD je novo svetniško ime Nada Jelen. Po 5 svetnikov imajo v novem žalskem občinskem svetu SDS (v prejšnji sestavi 6), Desus (enako kot prej) in nova lista SMC - Stranka Mira Cerarja. Svetniki, ki jih bodo zastopali, so: dr. Hana Šuster Erjavec, Borut Cink, Alenka Omladič, Nejc Šporin in dr. Tatjana Kovač (vsi SMC), Marjan Vodeb (kije zaradi preferenčnih glasov s svetniškega sedeža izrinil mag. Ivana Glušiča, Ivan Jelen, Olga Markovič, Stanislav Jerman in Zdenka Jan (vsi Desus, prvi in zadnja sta nova člana OS, ostali so bili tudi v prejšnji sestavi) ter Bogdan Zagoričnik, Jasna Sraka, Robert Čehovin, Mirjam Groblar in Matjaž Krk (vsi SDS, nova svetnica Mirjam Groblar). Tri svetniška mesta je po oktobrskih lokalnih volitvah v Žalcu pridobila SLS, ki v prejšnjem sestavu v žalskem OS ni bila zastopana. Med novimi, starimi svetniki pa je Jože Kruleč, ki je v prejšnjem mandatu zastopal barve Desusa. Tina Rosina - Košir in Rok Sedminek z liste SLS sta nova člana žalske svetniške vrste. Po 1 svetnika oz. svetnico imajo v Žalcu: Zveza za prihodnost (Jasmin Fideršek), Nova Slovenija - krščanski demokrati (Vilma Tekavc, ki ji je svetniški stolček kot edini zastopnik te liste v prejšnjem mandatu ogrel Zdravko Pečarič, zdaj pa ga je Vilma Tekavc s preferenčnimi glasovi prehitela), Dajmo - nestrankarska lista za razvoj Občine Žalec (Lojze Posedel, ki je po štirih mestih v prejšnjem mandatu ostal v novem OS sam) iri Lista pošteno in pravično (Vojko Zupanc, ki je bil prav tako izvoljen s preferenčnimi glasovi). V novem žalskem svetu se je, kot kaže, več kot podvojilo število svetnic. Medtem ko jih je bilo v prejšnjem sestavu 5, jih je v novem med 29 svetniki kar 12. V Občini Braslovče so novi občinski svetniki Danijel Cokan iz Pariželj (SD), Iztok Derča iz Grajske vasi (SMC), Andrej Hribernik iz Braslovč (SD), Josip Ivanovič iz Letuša (SLS), Aleksander Jelen iz Grajske vasi (SD), Nika Punčoh z Dobrovelj Med preštevanjem glasov volilne komisije (SDS), Branko Ribizel iz Braslovč (DeSUS), Jasmina Roter Jager iz Letuša (SD), Franc Skok z Gomilskega (SDS), Slavko Šketa iz Kamenč (SMC), Janez Štu-sej iz Šentruperta (Neodvisna lista za sodobno in prijazno Občino Braslovče), Danica Tajnšek iz Podvrha (SD), Bogdan Trop iz Letuša (SMC), Jure Vasle iz Zakla (NSi) in Uroš Zupanc iz Malih Braslovč (SDS). V Občini Prebold so odločali tudi preferenčni glasovi in v enem primeru celo žreb, trije mandati so bili podeljeni ria osnovi 15. člena zakona o lokalnih volitvah, ostalih 12 mandatov je bilo razdeljenih na ravni občine. Izvoljeni članice in člani občinskega sveta, ki so se včeraj sešli na ustanovni seji, so: Mirko Stojnic iz Prebolda (SDS), Branko Verk iz Dolenje vasi (SDS), Marjan Golavšek iz Matk (SDS), Viktor Stergar iz Prebolda (SDS), Sonja Stergar iz Prebodla (DeSUS), Lilijana Kač iz Prebolda (Lista za nadaljnji razvoj), Mihaelca Plahuta iz Prebolda (SMC, na osnovi žreba, ker je imela enako število glasov kot Borut Podlinšek), Miha Fonda iz Latkove vasi (Neodvisni za Prebold), Emilija Črnila iz Dolenje vasi (DeSUS), Franc Škrabe iz Latkove vasi (Lista za nadaljnji razvoj), Matjaž Debelak (SD) iz Latkove vasi, Matej Golavšek iz Šešč (SDS), Matjaž Dolinar iz Šešč (SD), Aleš Stenovec iz Svetega Lovrenca (SLS) in Boris Kupec iz Svetega Lovrenca (SMC). V Občini Polzela je bilo na osnovi 15. člena izvoljenih pet kandidatov, ostali mandati so bili razdeljeni na ravni občine. Člani občinskega sveta v novem mandatu so: Niko Kač s Polzele (SDS), Igor Pungartnik s Polzele (Nestrankarska lista za enakomeren razvoj), Ljubo Žnidar s Polzele (SDS), Bojana Kralj Kos z enega izmed volišč s Polzele (Nestrankarska lista za enakomeren razvoj), Jože Kužnik iz Andraža (SDS, nadomestila ga bo Mija Novak), Andrej Potočnik s Polzele (SLS), Izidor Jelen s Polzele (SDS), mag. Marjan Močnik s Polzele (SMC), Gertruda Terčak s Polzele (DeSUS), Nevenka Ribič s Polzele (ZaAB), Bruno Rednak s Polzele (SMC), Aleš Trbežnik s Polzele (SD), Anton Mešič iz Andraža (SLS), Felix Skutnik iz Dobriča (SDS), Monika Blagotinšek iz Dobriča in David Krk iz Andraža (oba Nestrankarska lista za enakomeren razvoj). V Občini Vransko je bil 11-članski občinski svet izvoljen po večinskem volilnem sistemu. V mandatu 2014-2018 so članice in člani občinskega sveta: Anica Jagodič iz Prekope (SLS), Maja Presekar iz Čepelj (SDS), Ksenija Rovan Krivec iz Brodov (SLS), Marjan Pečovnik z Vranskega (SDS), Ervin Pepel z Vranskega (SLS), Vid Križnik z Vranskega (NSi), Alenka Lebeničnik iz Ločice pri Vranskem (NSi), Monika Ferme iz Limove (SDS), Sonja Cencelj iz Jeronima (SLS), Ivan Rokovnik iz Stopnika (NSi) in Jože Matko iz Sel pri Vranskem (NSi). ; V Občini Tabor je volilna komisija ob potrjevanju kandidatur za občinske svetnike zaradi nepravilne razvrstitve kandidatov po volilnih enotah izločila liste kandidatov Slovenske ljudske stranke. Izvoljeni pa so bili: Ali Khodary Eisa iz Tabora (Peter Lukman in skupina volivcev), Jernej Gregl iz Tabora (SD), Ludvik Miklavc iz Ojstri-ške vasi (SD), Majda Šinkovec iz Kaple (SDS), Matej Demšar iz Pondorja (SD), Robert Slakan iz Miklavža pri Taboru (SDS), Mihael Centrih iz Lok (SD) in Alen Kovačič iz Črnega Vrha (SDS). K.R..L.K. Obisk ministra Židana V dneh pred volitvami je Savinjsko dolino obiskal tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Obiskal je člane in somišljenike svoje stranke SD v Žalcu, Braslovčah in Preboldu. S svojim obiskom je predvsem podprl kandidate za občinske svetnike in župane v vseh treh občinah, spregovoril pa je tudi o aktualnih razmerah in svojem ministrskem resorju. Ob obisku je postregel tudi z zanimivimi podatki o krizi in postopnem okrevanju, ki se kaže v gospodarski rasti in tudi v zmanjševanju brezposelnosti. V preboldski knjižnici so se udeleženci srečanja s prvakom stranke SD seznanili tudi s programom, ki sta si ga zadala stranka SD in župan Vinko Debelak. Slednji je ob tej priložnosti postregel z dosedanjimi rezultati delovanja občine in s tem, kaj vse je še potrebno narediti v prihodnj e. D. N. Obeležili 15-letnico delovanja V Levcu tekmovalo 580 gasilcev Dobitniki priznanj (manjka Emilija Pešec) z županom in predsednico žalske univerze Marijo Masnec • Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje praznuje letos 15-letnico svojega delovanja. V tem obdobju se je zvrstilo že več prireditev, posvečenih jubileju, osrednja pa je potekala v četrtek, 2. oktobra, v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Slovesnosti se je udeležilo tudi veliko gostov. Najvidnejša med njimi je bila predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje prof. dr. Ana Krajnc. V svojem nagovoru je izpostavila pomen delovanja univerz za tretjo življenjsko obdobje in pomen vključevanja starejših v izobraževanje po upokojitvi, saj je življenjska doba zdaj bistveno daljša, kot je bila nekoč. Pohvalila je delo žalske univerze, ki sodi med najuspešnejše v državi. S čestitkami jubileju se je pridružil tudi župan Janko Kos in hkrati izrazil veselje, da je pri ljudeh še toliko žara in prizadevnosti za številne projekte in izobraževalne oblike, ki jih ponuja njihova univerza. O delu univerze je udeležencem slovesnosti spregovorila predsednica Marija Masnec. Povedala je, da se je zamisel o univerzi za tretje življenjsko obdobje porodila napredno razmišljajočim navdušencem, kot so Pavlina Glušič, Ferdo Haler, Janez Meglič, Andi Goršek in še nekateri. Začetek dela v krožkih je omogočila podpora tedanjega občinskega vodstva, ki njihovo dejavnost podpira še danes. Število krožkov in udeležencev je ves čas raslo in danes univerza deluje v tridesetih krožkih, njene programe pa obiskuje 348 udeležencev. Jubilejno slovesnost je obogatila Pihalna godba veteranov Žalec. Ob tej slovesnosti so podelili tudi več priznanj, in sicer Emiliji Pešec, Marijanu Turičniku, zeliščarski skupini za izdajo knjige Zelišča in krožku oziroma skupini za izdelovanje ročnih del, ki je s svojimi izdelki okrasila tudi oder dvorane. Ob svojem jubileju je društvo izdalo tudi brošuro Od ideje do odličnosti, v njej pa je predstavljeno njihovo delo. D. N. Ko spregovori srce ... — Z leve: Adi Smolar, Fanika Burjan, Laura Jelen, Valerija Jerman, Darja Baloh, Franc Sušnik, Anka Krčmar in Jolanda Železnik Tudi če na četrtkovo popoldne, 2. oktobra, ne bi sijalo sonce, bi bil za vse, ki so se ta dan zbrali v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, sončen dan. Na prireditvi Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke so se zbrali stanovalci Doma Nine Pokorn Grmovje, Našega doma Vransko in Doma upokojencev Polzela, pridružil pa se jim je tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik. Bralke v domovih (Anka Krčmar, Valerija Jerman, Darja Baloh in Laura Jelen) so bile deležne velike hvaležnosti vseh zbranih. Stanovalci domov so se predstavili z recitacijami in razstavo ročnih del, s svojim nastopom pa jih je razveselil Adi Smolar. Prireditev, ki jo je povezovala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, so zaključili z obljubo, da se prihodnje leto spet srečajo. Pred odhodom so se še malo družili in uživah ob čaju in sadnem kruhu, za kar je tudi tokrat poskrbela Fanika Burjan. T. Tavčar Nostalgični v objemu hmelja Zadnjo septembrsko nedeljo je v Levcu potekalo člansko tekmovanje Gasilske zveze Žalec za leto 2014. Tekmovanja se je udeležilo 58 ekip (580 gasilk in gasilcev) iz 28 prostovoljnih gasilskih društev žalske gasilske zveze. Tekmovali so v vaji z motorno brizgalno, v vaji razvrščanja in štafetnem teku na 400 metrov. Vrstni red: članice A: 1. PGD Kapla-Pondor, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Parižlje-Topovlje; članice B: 1. Braslovče, 2. Levec, 3. Kapla-Pondor; člani A: Moška ekipa iz Andraža nad Polzelo med tekmovanjem 1. Drešinja vas, 2. Andraž nad 1; člani B: 1. Levec, 2. Velika Polzelo, 3. Andraž nad Polzelo Pirešica, 3. Polzela itd. T. T. Dom upokojencev se je predstavil Med nastopom Šeneškega glasu Zadnji september je dan, ko zdaj že tradicionalno odpre svoja vrata Dom upokojencev Polzela. Vsi, ki so si želeli pobliže spoznati življenje v domu, in stanovalci so se lahko dopoldan udeležili športnih iger, ki jih je organiziral fizioterapevt David But, in pomagali pri peki peciva in Z zbranim zadovoljni Prostovoljno gasilsko dru- ting Orchestra sta pripravila štvo Žalec in The Moonligh- dobrodelni koncert za nakup Med nastopom The Moonlighting Orchestra keksov v kuharski delavnici, ki jo je vodila delovna terapevtka Nevenka Šalamon. V kulturnem programu so nastopili domski pevski zbor Šeneški glas, ki ga vodi Breda Kralj, harmonikarja Glasbene šole Risto Savin Žalec in stanovalka doma Darinka Gosnik. Prisotne je v imenu doma pozdravila Katarina Cijan, namestnica direktorice za področje zdravstvene nege in oskrbe. Ob dnevu odprtih vrat so odprli stalno prodajno likovno razstavo likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Polzela, druženje pa so zaokrožili s klepetom ob čajanki. T. T. gasilske avtolestve in opreme. Vstopnice so prodajali na številnih mestih, na koncertu v telovadnici I. OŠ Žalec pa so nastopili tudi ansambli Modrijani, Golte, Happy Band, Irena Vrčkovnik, Nuša Derenda in vokalna skupina M. J. A. V. Prireditev je povezoval Franc Podbrežnik. Na začetku dobrodelnega dogodka je zbrane pozdravil žalski župan Janko Kos, vsem nastopajočim in poslušalcem pa se je za prispevek, ki je znašal 6.720 evrov, zahvalil predsednik PGD Žalec Vid Blagotinšek. T. T. Mrzlica znova obujala spomin V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec so odprli razstavo Nostalgični Žalec v objemu hmelja, s katero so počastili praznik Občine Žalec in Mestne skupnosti Žalec. Ustvarile so jo članice krožka ročnih del Deteljica, ki deluje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, in skupina vrtčevskih otrok. Krožek, ki ga vodita mentorja Helena in Hrane Kočič, ohranja kulturno dediščino naših babic, uporablja pa tudi sodobne pristope, in to tako pri pripravi vzorcev kot načinu izdelave. V kulturnem programu, ki ga je vodila Jolanda Železnik, so nastopili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec pod mentorstvom prof. Tanje Miklavc. Številne zbrane je uvodoma pozdravila predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Marija Masnec, članice krožka in obiskovalce pa sta pozdravila tudi župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant. Slike Žalca v pirografski tehniki, vezenine in čipke so zbujale veliko zanimanja in občudovanja. T. Tavčar Mrzlica je bila tudi letos prizorišče tradicionalnega srečanja Zasavčanov, Savinjčanov in Laščanov, ki s tem nadaljujejo s tradicijo, ki ima svoje korenine v predvojnem delavskem gibanju. Srečanja so se ob obujanju spominov na osamosvojitveni čas udeležili tudi veterani vojne za Slovenijo in policijsko veteransko društvo Sever. Letos je ta dogodek organizirala Občina Laško, ki je s Pihalnim orkestrom Laško poskrbela tudi za prijeten kulturni utrip. Udeležencem je že po tradiciji dobrodošlico najprej zaželel predsednik PD Trbovlje Matjaž Kilar, v imenu letošnjih organizatorjev pa je zbrane nagovoril župan Občine Laško Franc Zdolšek. Z druženjem so nato nadaljevali ob zvokih pihalnega orkestra, seveda pa ni manjkalo prijetnih pomenkov in stiskov rok z znanci in s prijatelji. D. N. Dom na Mrzlici vsako leto krasijo zastave sodelujočih občin. Dvanajsti koncert Človek človeku Spretno vrteli krogle... Dejan Grilj v pogovoru z voditeljem Tonetom Vrablom in Janezom Megličem Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v nedeljo, 12. oktobra, v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu izpeljalo že 12. dobrodelni koncert Človek človeku. Z zbranim denarjem bodo pomagali štirim težkim invalidom plačati pripomočke, del sredstev pa bodo namenili tudi kot socialno pomoč invalidom z nizkimi osebnimi prejemki. Prireditev je tudi letos vodil Tone Vrabl, klicu pomoči pa se je odzvalo veliko obiskovalcev in tudi nekaj donatorjev, med njimi tudi občine Savinjske doline, ki so prispevali dodatna sredstva. Za prijeten uvod je poskrbela Glasbena šola Risto Savin Žalec, ki je predstavila del svojega muzikala Moje pesmi moje sanje. Ob spremljavi prof. Irene Kralj sta zapeli Mia Vučkovič in Ana Logar. V nadaljevanju pa so nastopili ansambel Stil, Kvartet Eros, Viki Ašič in Andrej Bremec, ansambel Vitezi Celjski, ansambel Vikend, Vokalna skupina Gregorc, narodno-za-bavni kvintet žalske glasbene šole in ob koncu Kvintet Dori. V prvem delu koncerta je občinstvo prisluhnilo invalidu Dejanu Grilju z Vranskega, ki je v pogovoru s Tonetom Vrablom predstavil svoji nadomestni bi-onski roki (v vrednosti 170.000 evrov), za kateri so zbirali denar tudi na lanskem in predlanskem koncertu Človek Človeku. Zbrane so ob tej priložnosti nagovorili predsednik MDI Žalec Janez Meglič, predstavnik Zveze delovnih invalidov Slovenije Valter Golob in župan Občine Žalec Janko Kos. Vsi so izrazili veselje in zadovoljstvo nad tolikšnim obiskom in poudarili pomen dobrodelnosti in tokratnega koncerta. Predsednik Janez Meglič se je zahvalil tudi vsem prostovoljcem, izvajalcem programa, donatorjem in vsem, ki so pomagali pri izpeljavi dobrodelnega koncerta. D. N. Srečanje starejših občanov Društvo upokojencev Polzela in Občina Polzela sta drugo oktobrsko nedeljo pripravila srečanje občanov, starih 80 in več let. Najprej so v župnijski cerkvi prisluhnili sveti maši, ki sta jo darovala župnik Jože Kovačec in duhovni pomočnik Lovro Slejko, v bližnji gostilni pa so poskrbeli za družabni del srečanja. Zbrane so nagovorili župan Jože Kužnik, predsednica društva upokojencev Gertruda Ter-čak in domači župnik Jože Kovačec. Vsem so zaželeli prijetno počutje, veliko zdravja in da se ob letu ponovno srečajo. Za ve- selo razpoloženje so poskrbeli člani Kvinteta Lastovka in moderator Stanko Novak ter udele- ženci sami, saj so med pogovori obujali spomine, razdirali stare šale pa tudi zapeli so. T. Tavčar Med nagovorom predsednice DU Polzela Gertrude Terčak Obujali spomine Za trenutek v čas mladosti Društvo upokojencev Gotovlje, Športno društvo »Borut« in KS Gotovlje so v soboto namenu predali obnovljeno dvostezno balinišče. Slovesnost so pripravili v večnamenskem športnem parku v Gotovljah, ki nosi pomenljivo ime »od 0 do 99«, saj ga Gotovljani vseh starosti množično obiskujejo. Dve leti je med upokojenci tlela želja po pridobitvi urejenega balinišča, saj so v tej športni disciplini zelo uspešni in se lahko pohvalijo z dobrimi rezultati. Investicijo v vrednosti 7.500 evrov in nekaj sto udarniških ur so izvedli s tamkajšnjim športnim društvom in Krajevno skupnostjo Gotovlje. Z županom Jankom Kosom »vrgli« prve krogle na balinišču Druženje krajanov so izkoristili tudi za pripravo jedi v kotlu - golažijado. Zjutraj so se že zbrale ekipe in ves dan je potekala priprava okusnih jedi za obiskovalce, učenci Podružnične šole Gotovlje pa so pripravili kulturni program. O investiciji sta zbranim spregovorila Janez Goršek, predsednik Društva upokojencev Gotovlje, in Henrik Krajnc, predsednik Sveta KS Gotovlje. T. Tavčar Turistično društvo Občine Polzela je v sodelovanju s Turističnim društvom Šmartno ob Paki v Domu upokojencev Polzela izvedlo projekt Za trenutek jih vrnimo v čas njihove mladosti. Člani obeh društev so varovancem, ki preživljajo jesen svojega življenja v tem domu, petkov popoldan popestrili z dejavnostmi, ki so jih spominjale na njihovo mladost. Zbrane je pozdravila predsednica polzelskega turističnega društva Alenka Žnidar, o projektu pa jim je spregovorila predsednica TD Šmartno ob Paki Boža Polak. Varovance doma sta pozdravila tudi župana Janko Kopu-šar in Jože Kužnik, vsi pa so si bili edini, da so tovrstni medgeneracijski stiki potrebni in koristni za vse udeležence. V kulturnem programu je nastopila sekcija KD Polzela Primavera nova, ogledali so si film Nekoč zeleno zlato, izvedli delavnico izdelovanja punčk in prisluhnili pesmim Stanke Kopušar. Stanovalce doma so pogostili z domačimi dobrotami, s sadjem in sladkim moštom, z njimi so poklepetali in prisluhnili njihovim življenjskim zgodbam. T. Z delavnice starih sedemdeset in več let. Udeleženci so se naprej zbrali v župnijski cerkvi sv. Mihaela in prisluhnili sveti maši, ki sta jo darovala upokojeni biseromašnik Vlado Rutar in sedanji župnik Jože Turinek, z družabnim delom pa so nadaljevali v Športni dvorani Vransko. Starejše je sprejel in se z vsemi rokoval župan Franc Sušnik, ki je v nagovoru med drugim povedal, da so tovrstna srečanja zelo dobrodošla, saj se tako starejši srečajo, pogovorijo, drug drugemu marsikaj povedo, obujajo spomine na čase, ko so skupaj ustvarjali utrip kraja. Želel jim je veliko zdravja in da se prihodnje leto ponovno srečajo. Veseli dogodek so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ Vransko, Glasbene šole Risto Savin Žalec in ansambel Prijatelji, prireditev pa je povezovala Brina Krašovec, članica literarnega društva LIvRA Vransko. T. Tavčar Občina Vransko je v sode- Vransko pripravila tradici-lovanju s Karitas in z OORK onalno srečanje krajanov, S srečanja starejših v Športni dvorani Vransko Društvo upokojencev Petrovče je v svojem športnorekreacijskem centru v Rušah organiziralo druženje vseh svojih sekcij in ob tej priložnosti razglasilo športnika društva za leto 2014. Med ženskami je to priznanje prejela Stanka Žgank, med moškimi pa Ivan Goleč. Srečanje je s kratkim kulturnim programom začel mešani oktet DU Petrovče, ki ga vodi Zlatko Kerčmar. V nadaljevanju je zbrane pozdravil predsednik DU Petrovče Ivan Glušič in na kratko podal delovanje posameznih sekcij, ki jih je kar deset in zagotavljajo pestro dejavnost. Člani lahko sodelujejo v pohodniški, gostinski, športni, pevski, kolesarski, nordijski, rekreacijski in sadjarski sekciji pa tudi v sekciji igranja kart in sekciji za pripravo družabnih srečanj in izletov. Kot je povedal Glušič, imajo v Športnorekreacijskem centru Ruše, ki letos praznuje 13-letnico, dobre pogoje za svoje delovanje, vse sekcije pa so bile letos zelo dejavne in so prispevale k prijetnemu druženju in življenju njihovih članov. Skupaj s športnim referentom društva Ivanom Vidmajerjem sta podelila priznanji za športnika leta v letošnjem tekmovalnem obdobju, nato pa je sledilo prijetno druženje. D. N. D DOLEJŠI modni gumbi d.o.o. Gumbi so kot mama, stvari držijo skupaj. Kdaj? Kje? KAKO NASTANE GUMB? Vabljeni na 1. dan odprtih vrat Ponedeljek, 17.11.2014 (10.00-12.00) Podlog 56, 3311 Šempeter www.dolejsi.si GSM: 068 612 071 (Nataša) Dobrote, gobe in petelini Na trgatvi Nikolaje in Arnavčanke gob, za vse obiskovalce pa so pripravili slastno enolončnico in pražen krompir z dodatkom gob. Za najmlajše obiskovalce pa so učiteljice OŠ Polzela pripravile razne delavnice. Predsednica TD Občine Polzela Alenka Žnidar in predsednik Hortikulturnega društva Polzela Ferdinand Glavnik sta podelila priznanja za najlepše ocvetličene hiše, kmetije, objekte kulturne dediščine in druge objekte. Petčlanska komisija je najprej opravila delo na terenu, nato pa podelila tri bronasta, enajst srebrnih in trinajst zlatih priznanj. Zlata priznanja so prejeli: podjetje Aretta, d. o. o., Ločica ob Savinji, Jože Hleb, Marija Krivec, Irena Možič (vsi iz Ločice ob Savinji), Martina Bašič z Brega pri Polzeli, Majda Špacapan s Polzele, Kristina Jelen, Zdenka Jamnikar in Anica Jelen (vsi iz Andraža nad Polzelo), Milica Meklav iz Podvina, Občina Polzela, OŠ Polzela in POŠ Andraž nad Polzelo. V okviru sejma so v sodelovanju z društvom Bartholomeus iz Šentjerneja organizirali tudi 10. petelinje dirke. Med 16 petelini je prvo mesto osvojil petelin Borisa Turka iz Ločice ob Savinji, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli družini Ožir in Basti ter člani ansambla Primavera nova s Polzele. T. Tavčar Turistično društvo Občine Polzela je v sodelovanju z Občino Polzela in Gobarsko mitološkim društvom Polzela v okviru občinskega praznika na parkirišču pri občinski stavbi organiziralo že 15. tradicionalni jesenski sejem Dobrote s kmetij. Na sejmu so se predstavile domače kmetije s ponudbo domačih dobrot, Čebelarsko društvo Polzela je poleg ponudbe medenih izdelkov pripravilo razstavo čebelarskih pripomočkov in prikaz pridobivanja medu, medtem ko se je gobarsko društvo zelo potrudilo z razstavo kar 132 vrst Podelitev priznanj za urejeno okolje S sejma dobrot Z gobarske razstave Kostanjev POT 2014 je bil Bogomil Polavder, tehnični vodji pa Volodja Gothe in Dani Pader. Tekmovanje, na katerem je sodelovalo 154 tekmovalcev (med njimi tudi 59 žensk), je potekalo med Zabukovico in Pongracem. V kategoriji A je zmagala ekipa PD Polzela, v kategoriji B je slavila ekipa OŠ Petrovče, v kategoriji C in Č so bili najboljši člani ekipe PD Vransko, v kategoriji E pa so se najbolje uvrstili člani ekipe Kampeljci iz PD Polzela. V kategoriji družin je brez konkurence osvojila 1. mesto družina Sadnik s Polzele. Prvouvrščene ekipe v vsaki kategoriji so prejele po 15 točk, drugouvrščene 12, tretjeuvrščene pa 10 točk. Naslednja tekma lige bo 15. novembra, organizacijo pa bo imelo v rokah PD Dobrovlje Braslovče. D. N. Družina Sadnik s Polzele med najboljšimi družinami v orientaciji v Sloveniji Mladinski odsek Planinskega društva Zabukovica je v soboto, 4. oktobra, organiziral 1. POT (planinsko orientacijsko tekmovanje) v Savinjski planinski orientacijski ligi (SPOL) v sezoni 2014/15. Tekmovanja se je udeležilo 40 ekip iz šestih planinskih društev in dve osnovnošolski ekipi, ki so se pomerile v šestih starostnih kategorijah. V skupini A so tekmovali mladi planinci do vključno 6. razreda osnovne šole, v zadnji starostni kategoriji E pa starejši člani, stari 40 in več let. Sodelovale so tudi družine. Organizacijski vodja tekmovanja V žalski občini že nekaj let rasteta potomki najstarejše vinske trte na svetu, ki raste in rodi na mariborskem Lentu. Ena ob 500 let starem obrambnem stolpu pri župnijski cerkvi sv. Nikolaja, druga na pročelju Gasilskega doma Arja vas. Trgatev obeh trt so že tradicionalno obeležili s prireditvama, 30. septembra v Arji vasi in 1. oktobra v Žalcu. Trgatve v Žalcu so se udeležili tudi savinjska vinska kraljica Suzana Čakš in člani Društva savinjskih vinogradnikov na čelu s predsednikom Silvom Maričem. Številne vinogradnike in druge obiskovalce je uvodoma nagovoril župan Janko Kos in se med drugim zahvalil gospodarju trte Bogomirju Rotovniku za skrb, da je trta v desetih letih vsako leto dobro obrodila. Ob 10-letnici posaditve Nikolaje so se savinjski vinogradniki zahvalili tedanjemu županu Lojzetu Posedelu, predsednici Turističnega društva Žalec Bredi Vizovi-šek, Aleksandru Žolnirju z Občine Žalec in predsedniku Društva savinjskih vinogradnikov Silvu Mariču, ki so potomko najstarejše trte na svetu prinesli iz Maribora. Občini Žalec jo je namreč podaril župan mesta Maribor S trgatve v Žalcu dr. Boris Sovič. Lojze Posedel se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so tako dobro skrbeli za trto, omenil pa je tudi, da je bil tedanji oskrbnik najstarejše trte na svetu v Mariboru mag. Tone Zafošnik mnenja, da raste žalska Nikolaja na najeminentnejšem mestu v Sloveniji, pred skoraj 500 let starim obrambnim stolpom sredi Žalca. Sledila je trgatev, prvi grozd pa je odtrgal oskrbnik Bogomir Rotovnik, ki je svoje delo po desetih letih predal nasledniku Jožetu Sopotniku. Prireditev je povezoval David Sopotnik, v kulturnem programu pa so nastopili pevci moškega pevskega zbora s Ponikve, ki so zapeli nekaj vinskih napitnic. TD Petrovče je v sodelovanju s PGD Arja vas pripravilo peto trgatev Arnavčanke, ki krasi gasilski dom v Arja vasi. Prvi grozd je odtrgal gospodar trte Jože Delakorda, drugega novi gospodar Iztok Uranjek, v nadaljevanju tudi žalski župan Janko Kos in drugi. T. Tavčar Veselo v šesto desetletje Jubilanti z županom Jankom Kosom V Etomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu so se tudi letos ob prazniku Občine Žalec srečali abrahamovci žalske občine. Udeležilo se ga je več kot 80 tistih, ki so ali bodo v tem letu dopolnili petdeset let. Nagovoril jih je žalski župan Janko Kos, ki je tudi sam pred tremi leti praznoval ta jubilej, tako da je govoril iz lastnih izkušenj in jubilantom optimistično napovedal lepo prihajajoče obdobje. Za kulturni program je poskrbela Glasbena šola Risto Savin Žalec. V prvem delu programa se je predstavil jazz ansambel glasbene šole, ki deluje pod imenom Cool Kid Risto Savin Jazzy Band, vodi pa ga prof. ki- tare Gregor Bezenšek, tudi avtor priredbe venčka šestih skladb, sicer soul in pop zvrsti, ki so jih učenci predstavili. V drugem delu je nastopil narodno-zabav-ni ansambel, ki že dve leti deluje pod mentorskim vodstvom profesorjev Januša Rasiewicza in Edvarda Rebernika. Zaigrali so pet skladb z repertoarja Ansambla Slavka Avsenika in Alpskega kvinteta. Po kulturnem programu so jubilanti nadaljevali z družabnim srečanjem, na katerem jim je na »frajtonarico« igral Premož Zver. T. Tavčar Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35, 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677 Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA: dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež Naročite se: torek, 11., 18. in 25.11.2014. Naročite se in videli boste bolje! ismm NAPOVEDNIK oktober 2014 OBČINA ŽALEC Vsako soboto v mesecu med 9. in 12. uro Podeželska tržnica Žalec (JKP Žalec, 713 67 73). Ponedeljek, 3. november, ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče. Ponedeljek, 3. november, ob 18. uri Utrip domoznanstva: GZ Žalec se predstavi; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Četrtek, 6. november, ob 17. uri Po pravljici diši - pravljična ura s Tino; Krajevna knjižnica Ponikva (MSK Žalec, 712 12 52). Četrtek, 6. november, ob 17. uri Žalska avantura; zborno mesto Podeželska tržnica Žalec (TD Žalec, 040 609 888). Četrtek, 6. november, ob 19. uri Prostor resničnosti: odprtje razstave slikarja Franca Mesariča in fotografa Matije Brumna; Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 6. november, ob 19.30 Novi spomini, Donačka, gosta Darja Gajšek in Blaž Švab; koncert za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIČ Žalec, 710 04 34). Petek, 7. november, ob 20. uri 84. kavarniški večer; gost Tone Kregar; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485). Sobota, 8. november, ob 7. uri Tromejnik (Goričko); odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 8. november, ob 7. uri popotovanje od Litije do Čateža; odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 031 767 061). Sobota, 8. november, ob 19. uri Popevke po tamburaškoj KUD Grifon Šempeter; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 9. november, ob 14.30 vaško martinovanje pod farovškim kozolcem pri cerkvi v Galiciji (TD Galicija, 030 185 086). Nedelja, 9. november, ob 17. uri citrarski koncert, nagrajenke tekmovanja Svirel, Brina in Sara Gabrovec, Živa Grobelnik, Neh in Karmen Zidar Kos; za citrarski abonma in izven; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 11. november, ob 16. uri Martinovanje; žalski »Keuder« (Društvo savinjskih vinogradnikov, 051 428 421). Torek, 11. november, ob. 18. uri Moja dojka in jaz, predavanje prof. Zlatke Jambrovič; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 12. november, ob 20. uri Moška copata, komedija; Špas teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 13. november, ob 19. uri Poezija in vino, jesenski Trianglov večer; Grajska Mega Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 15. november, ob 7. uri Šentiljska pot 1; odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 031 611 028). Sobota, 15. november, ob 9. uri Martinov pohod po vinskih poteh šempetrskega Zaloga; startno mesto: prakirišče pred DEM Podlog (Društvo savinjskih vinogradnikov, 051428 421). Sobota, 15. november, ob 18. uri 3. Martinov nočni pohod; zborno mesto pri Kili Liboje (PD Liboje, 031 627 923). Ponedeljek, 17. november, med 10. in 12. uro Kako nastane gumb, dan odprtih vrat; Dolejši modni gumbi; Podlog 56, Šempeter (Nataša, 068 612 071). Sreda, 19. november, ob 18. uri predavanje mag. Marka Štepca »Z vojaki 87. pehotnega polka od Galicije do Sv. Gabrijela«; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Sreda, 19. november, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej; Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52). Četrtek, 20. november, ves dan dan slovenskih splošnih knjižnic -začetek 8. sezone bralne značke za odrasle Savinjčani beremo in začetek 2. sezone bralne značke za otroke Tudi mali Savinjčani berejo. Četrtek, 20. november, ob 8. uri Ulovka; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 763 288). Četrtek, 20. november, ob 19. uri zaključna prireditev projekta Najlepši kraj, hiša, kmetija v Občini Žalec; igra ansambel Donačka; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 20. november, 4. in 9. december Usposabljanje za vstop v ukrep KOPOP, 6 urni program Prijave kmetijska svetovalna služba (KGZ Celje, 041 475 478). Petek, 21. november, med 16. in 18. uro, sobota, 22. november, med 9. in 18. uro in nedelja, 23. november, med 9. in 16. uro sejem smučarske opreme; telovadnica UPI Žalec (SK Gozdnik Žalec, 041 638 188). Petek, 21. november, ob 18. uri 20-letnica Društva savinjskih vinogradnikov; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Silvo Marič, 051 428 421). Sobota, 22. november, ob 7. uri 4. del zasavske poti; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 22. november, ob 19.30 Rihard III. + Rihard IL, drama; SNG Drama Ljubljana; za potujoči abonma in izven; odhod ob 17.30 uri s parkirišča pri Domu II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 23. november Zadrega iz zadrege; komedija gledališka sekcija KD Andraž; Kulturni dom Liboje. Ponedeljek, 24. november, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej; Krajevna knjižnica Liboje (MSK Žalec, 712 12 52). Torek, 25. november, ob 17. uri Po pravljici diši - pravljična ura z Andrejem; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Sreda, 26. november, ob 18. uri Hop v pravljico; lutkovna predstava; KD Smeško; Kulturni dom Liboje. Sreda, 26. november, ob 19.30 1002. Vrtiljak polk in valčkov; KUD Grifon; koncert za izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 27. november, ob 17.30 Duhec puhec; lutkovno-igrana predstava z glasbo; za cici abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 Ö4 34). Četrtek, 27. november, ob 18.30 praznična ustvarjalnica: izdelovanje adventnih venčkov; Krajevna knjižnica Petrovče (MSK Žalec, 712 12 52). Petek, 28. november, ob 16. uri adventna delavnica - društveni adventni venec; Slomškov dom Ponikva (TD Ponikva, 041 771 061). Petek, 28. november, ob 19.30 pravljica o Sneguročki, Svetlana Makarovič; literarno-glasbeni večer; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 29. november, ob 7. uri Bokotov pohod; odhod iz Žalca (PD Zabukovica, 041 688 055). Sobota, 29. november, ob 17. uri podelitev priznanj »Najlepša vas in vaško središče, hiša, kmetija, poslovni objekt in versko znamenje oz. obnovljen objekt kulturne dediščine 2014«; Slomškov dom Ponikva (TD Ponikva, 041 868 685). Sobota, 29. november, ob 18. uri redni letni občni zbor TD Petrovče in podelitev priznanja »Najlepša hiša 2014 v KS Petrovče«; Gasilski dom Drešinja vas (TD Petrovče, 041 709 156). Sobota, 29. november,ob 19. uri koncert odrasle in otroške folklorne skupine; dvorana Zadružnega doma na Ponikvi (KD Ponikva, 031 709 405). Sobota, 29. november, ob 19. uri GAS BRASS; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 30. november, med 10. in 16. uro adventni sejem; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 30. november, ob 18. uri adventni koncert Vincent Color Quartet; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Četrtek, 30. oktober, od 16. ure dalje noč čarovnic na kmečki tržnici (otroška predstava, ustvarjalne delavnice, pihalni orkester, Irena Vrčkovnik); Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 2. november, kostanjev piknik pri Domu pod Reško planino; PD Prebold (Matic Pečovnik, 070 550 314). Torek, 4. november, ob 18.30 predavanje p. Branka Cestnika Papež Frančišek, leto in pol po tem; Anin dom; KD Antona Schwaba (Damjan Ratajc, 572 41 83). Četrtek, 6. november, od 16.30 do 18.30 literarno valovanje po Sp. Savinjski dolini; študijsko bralno srečanje; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Petek, 7. november, ob 19. uri Naš kraj lep in urejen; Dvorana Prebold; Občina Prebold (Franc Škrabe, 703 64 00). Sobota, 8. november, od 8. do 11. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 9. november, dobrodelni koncert; PGD Sveti Lovrenc; Dvorana Prebold (Igor Novak, 041 783 360). Torek, 18. november, bo 18.30 Odkrivamo in predstavljamo...; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Torek, 18. november, od 19. do 20. ure meritve krvnega tlaka, sladkorja, holesterola, trigliceridov; prostori RK Prebold. Petek, 21. november, ob 17. uri otroški gledališki abonma; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452). Torek, 25. november, ob 18. uri prisluhnimo pravljici; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Petek, 28. november, med 16. in 19. uro, sobota, 29. november, med 9. in 19. uro in nedelja, 30. november, med 9. in 12. uro smučarski sejem rabljene in nove opreme; telovadnica OŠ Prebold; Smučarski klub Prebold in TD Prebold (Aljaž Ramšak, 040 474 276). Sobota, 29. november, od 8. do 11. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). OBČINA POLZELA Četrtek, 30. november, od 17. ure dalje grajska Čarobučijada za otroke; od 20. ure dalje Halloween party za odrasle s festivalom bučnih zavitkov; Grad Komenda; ZKTŠ Polzela, TD Občine Polzela (ZKTŠ, 703 32 28). Od torka, 4., do ponedeljka, 17. novembra, razstava likovnih del 24. likovne kolonije prijateljstva; Grad Komenda (Marko Slokar, 041 381 472). Četrtek, 6. november, ob 16. uri medgeneracijsko srečanje - III. delavnica za urjenje spomina; mala dvorana KD Polzela; Medgeneracijsko društvo Oljka v sodelovanju s KGD Cecilija (Marjana Šmajs, 031 343 774). Petek, 7. november, ob 16. uri 200. jubilejni lunohod; zbirališče in sprejem gostov na parkirišču pred trgovino Tuš (Rudi Divjak, 031 525 790). Petek, 7. november, ob 17. uri grajsko martinovanje; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28). Petek, 7. november, ob 19. uri koncert MoPZ Polzela; Kulturni dom Polzela (Stanko Novak, 041 404 533). Sobota, 8. november, ob 6. uri popotovanje od Litije do Čateža; zbor pri igrišču v Andražu (Simon Ograjenšek, 031 393 499); zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 8. november, od 8. ure dalje kmečka tržnica pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar, 031 795 685). Vsaka sobota v mesecu ob 16. uri kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2014/15; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 15. november, ob 10. uri Janko in Metka, lutkovna predstava; za otroški abonma „Levček“ in izven; Grad Komenda, VIT-točka (ZKTŠ, 703 32 28). Četrtek, 20. november, ob 16. uri medgeneracijsko srečanje - IV. delavnica za urjenje spomina; mala dvorana KD Polzela (Marjana Šmajs, 031 343 774). Petek, 21. november, ob 17. uri adventna delavnica; Grad Komenda, VIT-točka (ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28). Petek, 21. november, ob 18. uri ocenjevanje zeliščnega likerja „Andraževec“; Dom krajanov Andraž (Anton Mešič, 041 602 974). Nedelja, 23. november, ob 16. uri dekanijsko srečanje pevskih zborov; župnijska cerkev sv. Marjete. Nedelja, 23. november, ob 18. uri Mule... vas gleda! monokomedija z Bojanom Emeršičem; Kulturni dom Polzela (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Petek, 28. november, ob 17. uri dobrodelni koncert in božično-novoletni sejem; Športna dvorana OŠ Polzela (OŠ Polzela, 703 31 12). Petek, 28. november, ob 19. uri izbor županovega vina; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28). Petek, 28. november, ob 19. uri jadralni dobrodelni ples; kristalna dvorana dvorca Šenek (Ljubo Žnidar, 041 795 685). Sobota, 29. november, ob 19. uri Ludbreški večer na Polzeli; Kulturni dom Polzela (Marko Slokar, 041 381 472). Vsaka nedelja v novembru ob 9. uri redni tedenski hitropotezni turnir; prijave ob nedeljah do 9. ure; Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec, 041 783 213). OBČINA BRASLOVČE OBČINA TABOR Sobota, 8. november, ob 15. uri tradicionalno martinovanje; Dom krajanov Tabor (DU Tabor, 031 426 461). Sobota, 15. november, od 16. ure dalje tradicionalne domače koline; Zajčeva koča (PD Tabor, 572 72 14). Sobota, 22. november, ob 19. uri 2. navihan večer; koncert Navihanih muzikantov z gosti; Dom krajanov Tabor (Jure Lukman, 070 870 092). Nedelja, 30. november, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). Sobota, 15. november, od 14. ure dalje veselo Martinovo popoldne pri zidanici Župrl; vaški odbor, agrarna skupnost Dobrič in Župrl, TD Občine Polzela (Alenka Žnidar, 031 795 685, Franci Blagotinšek, 041 930 195). Sobota, 15. november, ob 15. uri začetek zimske lige Zasavje, Trbovlje (Karli Korber, 041 381 467). Nedelja, 16. november, ob 6. uri pohod po Vertovčevih poteh; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Rudi Divjak, 031 525 790); zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778). Nedelja, 16. november, ob 15. uri gostovanje gledališke skupine; Dom krajanov Andraž (David Zabukovnik, 041 783 737). Ponedeljek, 17. november, ob 18. uri 3. Malteška čajanka - gost Jože Kovačec, župnik na Polzeli; Grad Komenda, VIT-točka (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Od torka, 18., do petka, 28. novembra, razstava likovnih del Mojce Šporn; Grad Komenda (Mojca Šporn, 031 212 421). Sreda, 19. november, ob 18. uri javni nastop učencev Glasbene šole Cecilija; prostori Glasbene šole Cecilija (Stanko Podbregar, 041 662 805). Četrtek, 20. november, ob 17. uri Prisluhnimo pravljici; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 703 32 04). Sreda, 5. november, po Šaleški planinski poti; PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Sobota, 22. november, pohod na Slavnik (1028 m); PD Dobrovlje Braslovče (Silva Šketa, 041 973 768). Nedelja, 23. november, ob 16.00 dokumentarno koncertna prireditev »Švedske sanje ali kako so fantje Moškega pevskega zbora osvojili Švedsko«; Športna dvorana Braslovče (Prosvetno društvo Braslovče). Torek, 25. november, ob 18. uri pravljična ura; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98). Petek, 28. november, ob 17. uri 2. predstava in ustvarjalna delavnica v okviru pravljičarkinega abonmaja »Po praznikih diši«; avla OŠ Braslovče; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 512 954). Sobota, 29. november, izlet v neznano; PD Dobrovlje Braslovče (Petra Kumer Lesjak, 031 834 878). Sobota, 29. november, ob 16. uri adventni sejem s predstavo za otroke gledališke skupine »Do zvezd«; Kulturni dom Letuš KD Letuš, POŠ in Vrtec Letuš (Vanja Kretič, 040 363 955). Braslovški pevci na Švedskem Likovni svet Lidije Tamše Pevci in člani prosvetnega društva z vodjo projekta Natalijo Marovt Moški pevski zbor Karel Virant Braslovče se je s spremljevalno ekipo Prosvetnega društva Braslovče odpravil na Švedsko. Od 26. do 29. septembra so gostovali pri švedskem pevskem zboru Soon Gospel iz Norrköpinga. Vodja projekta Natalija Marovt nam je o gostovanju povedala: »Osemindvajset potnikov je na Švedsko poletelo z reškega letališča, za skoraj polovico pa je bil to prvi let v življenju. Po toplem sprejemu gostiteljev je zbor najprej zapel na sprejemu Medobčinska splošna knjižnica Žalec je bila gostiteljica letnega srečanja Društva bibliotekarjev Celje. Okrog 90 strokovnih delavcev se je zbralo na Gradu Komenda na Polzeli. Pozdravili so jih direktorica knjižnice Jolanda Železnik, predsednik Društva bibliotekarjev Celje (DBC) Matej Jazbinšek, župan Občine Polzela Jože Kužnik in direktorica ZKTŠ Polzela Klavdija Tomažič. S Polzele jih je pot vodila v Žalec, kjer jim je v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije dobrodošlico izrekel župan Občine Žalec Janko Kos, muzej pa jim je predstavila Maja Pajenk. Ogledu filma o Žalcu in knjižnici je sledil sprehod po obnovljenem mestnem jedru do Savinove hiše, kjer sta goste sprejela Olga in Friderik Širca. Druženje so zaključili v Galeriji okusov Novo Celje, kjer so jim postregli s tipično malico nekdanjih obiralcev hmelja - toplimi kumarami in z zabeljenim fižolom. Pred odhodom domov so simbolično, ker nas knjiga dviga, v zrak spustili balone. Za prijazno vodenje po Žalcu je poskrbel Gregor Audič, dogodek pa so oplemenitili učenci in profesorji pri podžupanji v mestni hiši. Naslednji dan so gostitelji pripravili ogled švedske nacionalne televizije ter svojega lepo obnovljenega industrijskega mesta s številnimi muzeji, kulturnim utripom, z vodnimi pojavi ... Popoldne so pevci v novih opravah napolnili protestantsko cerkev, po večerji ob svečkah in bazenu pa so navdušili občinstvo tudi v povsem polnem avditoriju, kjer jih je z navdušenjem sprejela več stoglava množica prireditve Culture night. Ko pa je pred osrednjim koncertnim Glasbene šole Risto Savin Žalec. Z grajsko glasbo na gradu in z ulično glasbo po mestnem jedru so ustvarili prijetno vzdušje, ki je za hip ustavilo tudi mimoidoče. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je do 31. oktobra na ogled razstava Bližine in daljave avtorjev Marka Pemharta, Vesne Čadež, Eve Lucije Kozak in Dominika Mahniča. Ob odprtju je avtorje in njihova dela predstayil kustos razstave umetnostni zgodovinar in kritik Matjaž Brulc, ki je med drugim poudaril: »Razstava skuša osvetliti vprašanja likovne konstrukcije prostora in njegove percepcije nekoč in danes, da bi se tako dotaknila tudi simbolnih konotacij, ki nastopajo ob slikarskih prehajanjih prostora iz fizičnih v duhovne koordinate. Ključni vidiki razstave zadevajo tako razmerje med podobo in objektivno realnostjo kot tudi problematiko umetnikovih subjektivnih hotenj in odnosa do likovne tradicije, centrom zazvenela še harmonika, je bila polka neizogibna tudi za Švede. V nedeljo je zbor sodeloval pri sveti maši, ki ji je sledilo tradicionalno druženje ob čaju, kavi in piškotih. Sledil je še popoldanski izlet v neznano sredi švedskih gozdov, kjer so se gostje in gostitelji spoznavali v adrenalinskem parku. Dan so zaključili z večerjo ob učenju švedskih tradicionalnih plesov. Ponedeljek pa je postregel s čudovitim letom nazaj proti domu ob pesmi Slovenija, od kod lepote tvoje.« T. Tavčar Pri izvedbi dogodka so pomagali Občina Žalec, Občina Polzela, ZKŠT Žalec, ZKTŠ Polzela, Glasbena šola Risto Savin Žalec in Osnovna šola Polzela. T. T. kakor se manifestirajo v času bidermajerja oziroma sodobnosti. Izbor del, osredotočen zgolj na medij slikarstva, tako neobho-dno izpostavlja tudi širše kulturne in družbene permutacije, ki preko podobe izgrajuje človekov odnos do narave oziroma zunanjega sveta...« V razstavno-prireditve-nem prostoru Doma kulture Svoboda Griže so v petek, 26. septembra, odprli razstavo likovne samorastnice in domačinke Lidije Tamše. Po številnih razstavah, na katerih je sodelovala kot vodja razstavno-prireditve-nega prostora Svoboda Griže, se je tokrat odločila dati na piano tudi svoje likovne stvaritve. Lidija Tamše je rojena Korošica, po očetu je malo Gorenjka,'sicer pa ljubi to Savinjsko dolino. Na osnovno šolo jo vežejo zelo lepi spomini, še posebej na čudovito učiteljico likovnega pouka, akademsko slikarko Darinko Pavletič Lorenčak. Pravi, da je morda prav zaradi nje vzljubila risanje. V osnovni šoli je bil njen najljubši predmet poleg športne vzgoje likovni pouk. Po osemletki je svojo pot želela nadaljevati v večjem mestu, v Ljubljani ali Kranju, a so starši takrat razsodili, da še ni dovolj zrela za odhod od doma v oddaljeno mesto. Svojo pot je tako nadaljevala v trgovskem poklicu. Delo v trgovini je zelo rada opravljala in ji ni bilo nikoli žal zaradi te odločitve, saj je vedno rada delala z ljudmi. Delovno kariero je Samostojno Violeta Prungl iz Andraža se že* dolgo ukvarja s slikanjem. Svoja dela je do zdaj razstavljala le na skupinskih razstavah, najpogosteje skupaj s člani andra-ške likovne sekcije. Konec septembra pa je v galeriji Gradu Komenda pripravila prvo samostojno razstavo slik in poslikanega stekla. Ob odprtju razstave je avtorico predstavila predsednica likovne sekcije KD Andraž Ida Jevšnik. Po njenih Včeraj, 23. oktobra, pa se je kustos razstave Matjaž Brulc pogovarjal s krajinsko arhitektko Ano Kračun, profesorico na Oddelku za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in avtorico knjige Krajina kot nacionalni simbol. T. Tavčar Vesna Čadež, Eva Lucija Kozak in kustos razstave Matjaž Brulc Na gradu in v ekomuzeju Bibliotekarji na Polzeli Bližine in daljave Lidija med svojimi likovnimi deli (na stojalu še nedokončano) končala ž zasluženo upokojitvijo pred petimi leti. Že pet let pred tem se je včlanila v likovno sekcijo Univerze za III. življenjsko obdobje, dejavnej-ša pri likovnem ustvarjanju pa je od upokojitve dalje. V Grižah je prevzela likovno sekcijo, ko pa se je vključila še v likovno sekcijo na Polzeli, se je krog njenih likovnih prijateljev zelo razširil. Velikokrat je že razstavljala svoja likovna dela na skupinskih razstavah s prijatelji, zelo rada pa se udeležuje tudi likovnih delavnic. Tokratna razstava pa-je njena prva samostojna. Kot pravi, večina njenih del nastaja doma, najraje pa ustvarja v naravi, prav poseben čar pa ji predstavlja slikanje na raznih gradovih. Sodelovala je že na ex tempo-rih, a je ugotovila, da časovno omejeno slikanje ni zanjo, saj ustvarja počasi, z oljem, ki se ne suši. Vsak dan rada doda kakšen odtenek in domačega kritika povpraša za mnenje. Sicer pa so barve tiste, ki jo osrečujejo, in če stvar uspe, kot si je zamislila, je še toliko srečnejša. Zelo vesela je bila tudi ta večer, ki so ga poleg besed voditelja prireditve Davida Sopotnika obogatile pesem in glasba Vesne in Marjana Rudla iz Velenja, ki izvajata ljudsko glasbo in plese z različnih koncev sveta. K prijetnemu večeru je svoje dodala tudi Olga Markovič s pesmijo o barvah, ki je Lidiji zelo pri srcu. D. Naraglav na Gradu Komenda Violeta Prungl ob odprtju svoje prve samostojne razstave besedah je Violeta Prungl že v osnovni šoli odkrila dar za risanje in ljubezen do umetnosti, zato je šolanje nadaljevala na steklarski šoli v Rogaški Slatini. Kljub temu da je po poklicu stekloslikar-ka, jo zanimajo tudi druge ustvarjalne tehnike, kot so akvarel, olje, pastel, akril in žganje na les. Živi in ustvarja v Andražu, kjer je od leta 2008 zelo aktivna članica tamkajšnje likovne sekcije. Blizu ji je realističen slog slikanja, kar je mogoče opaziti na njenih delih, na katerih se odražajo mirna roka, potrpežljivost in vztrajnost. Zelo rada ima naravo, zato večino motivov za svoja dela črpa iz nje. Prevladujejo motivi cvetja in krajinarstvo, tudi figuralika ji ni tuja, je med drugim povedala Ida Jevšnik in dodala, da Violeta Prungl že beleži nekaj odmevnih uspehov, poleg poslikav sakralnih kipov je med njenimi najpomembnejšimi deli zagotovo poslikava nove kapelice lurške Marije v Sevčniku, ki jo je poslikala brezplačno. V Andražu in na Polzeli je vodila tudi dve steklarski delavnici. Zbranim je ob odprtju razstave spregovorila tudi Annemarie Culetto iz Loke pri Zidanem Mostu, ki se pri svojem študiju srečuje z različnimi oblikami likovnega ustvarjanja, tudi takšnega, kot ga predstavlja Violeta Prungl. Predstavila je vlogo in pomen tovrstne likovne umetnosti v slovenskem slikarskem prostoru nekoč in danes. Razstavo je odprl župan Jože Kužnik in čestital avtorici za njeno ustvarjalnost in pogum, da se je predstavila s prvo samostojno razstavo. Z glasbo je večer, ki ga je povezovala Ana Jevšnik, polepšal Tamburaški orkester KD Cecilija. K. R. KULTURA oktober 2014 Duo sopran in citre Razstavljalo 47 likovnih amaterjev Med nastopom Irene Zdolšek in Urške Arliš - Goličič V Grajski Megi pri Dvorcu pret. Drugi abonmajski koncert Novo Celje bodo v abonmajski dtrarski sezoni 2014/2015 pripravili šest koncertov. Na prvem zadnjo septembrsko soboto sta nastopili sopranistka Urška Arlič - Gololičič in citrarka Irena Zdolšek. Pred koncertom je poslušalce nagovoril umetniški vodja citrarskega abonmaja Peter Na- bo 9. novembra. Sopranistka Urška Arlič - Gololičič izhaja iz Šentjurja. Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomski študij pa je končala v razredu prof. Vladke Oršanič. Do zdaj je sodelovala s priznanimi orkestri in izvaja dela, kot so Händlov Messiah, Wolfova kantata Christna- cht, Mahlerjeva 4. simfonija itd. Je aktualni slovenski Puccinijev glas. Na opernem odru je debitirala v vlogi Bizetove Micaéle (Carmen) v Lublinski operi na Poljskem. V letu 2012 je izjemno uspešno debitirala tudi na Odru SNG Opera in balet Ljubljana v vlogi Violette (La Traviata). Citrarka Irena Zdolšek je diplomantka Visoke šole za glasbo v Miinchnu (2007), kjer je opravila tudi umetniško specializacijo. Poleg poučevanja na glasbenih šolah v Celju in Slovenski Bistrici se ukvarja s promocijo citer v Sloveniji. Nastopa solistično in v raznih projektih ter zanimivih zasedbah. Vse pesmi za citre je priredila Irena Zdolšek, razen slovenske ljudske Zrejlo je žito in glasbenih del G. Andergassna ter Petra Kiesewetterja, ki sta v izvirniku pisani za sestav sopran in citre. T. Tavčar Na gostovanju v Južni Dalmaciji Kultumo-umetniško društvo Polzela, Občina Polzela in območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti so na Gori Oljki pripravili 24. likovno kolonijo prijateljstva. Letos je pod strokovnim vodstvom Stojana Kneževića ustvarjalo 47 amaterskih slikarjev iz raznih krajev, sodelovalo pa je tudi 10 osnovnošolcev OŠ Polzela z mentorico Regino Mratinkovič. Svoja dela so postavili na ogled v mali dvorani Kulturnega doma Polzela, razstava pa je bila odprta do 11. oktobra. Članica likovne sekcije Stanka Ko-pušar je ob odprtju razstave recitirala dve svoji pesmi, nato pa je zbrane nagovoril predsednik KUD Polzela Marko Slokar. Mojca Korošec je v nadaljevanju prebrala mnenje strokovnega vodja kolonije Stojana Kneževića o letošnji koloniji. »Dela, ki so nastala na letošnji koloni- Z razstave ji, so zelo raznolika, načeloma pa jih združuje motivika, ki se nanaša na lokalno pokrajino, zgodovino in osebnosti. Nastala dela slogovno nihajo med realizmom in bolj barvno ekspresivnim in celo pripovednim slikarstvom, kompozicije del pa med simetrijo in drznim slikanjem ravnovesja. Izdelki so na precej visokem obrtniškem in likovnem nivoju, ki vsaj pri avtorjih, katerih delo spremljam že nekaj let, vztrajno narašča,« je med drugim zapisal Stojan Knežević. Zbrane sta nagovorila tudi Regina Mratinkovič in župan Jože Kužnik, ki je ob koncu skupaj z Markom Slokarjem udeležencem letošnje kolonije prijateljstva podelil priznanja. Odprtje razstave je pospremila skupina Primavera nova, ki deluje v okviru KUD Polzela. T. Tavčar Likovna in etnološka razstava Taborski pevci med gostovanjem v Dalmaciji Mešani pevski zbor Tabor praznuje letos 25-letnico delovanja. Ob jubileju so maja pripravili slavnostni koncert Pesem je setev, pesem je žetev, na katerem so predstavili tudi novo zgoščenko. Od 18. do 21. septembra pa so se na povabilo slovenskih izseljencev s Korčule in iz Dubrovnika odpravili na gostovanje v južno Dalmacijo. Najprej so se ustavili na otoku Korčula, kjer so jih slovenski izseljenci in člani Mešanega pevskega zbora KUD Moreška Korčula s pobudnikom gostovanja Svemirjem Vilaričem, njegova žena je Slovenka, doma z Vranskega, sprejeli z nostalgič- nimi občutki. Že čez dan so po ulicah Korčule odmevale znane melodije, ki so dobile svoj lirični izpev z večernim koncertom v samem osrčju mesta. Pevke in pevci MePZ Tabor so postregli z venčkom slovenskih narodnih pesmi, zimzelenimi melodijami, s popevkami in z drugimi priredbami. Manjkalo ni niti pesmi tujih avtorjev, a so marsikateremu domačinu in turistu v srcu ostale ravno slovenske pesmi. Večer se je zaključil z nastopom gostiteljev MePZ KUD Moreška Korčula in s prijetnim druženjem do zgodnjih jutranjih ur. V soboto so se Savinjčani odpravili v slikoviti Dubrovnik, kjer so nastopih na večernem koncertu pod arkadami nedaleč od znamenite cerkve svetega Vlaha (Blaža), program s poudarkom na slovenskih avtorjih pa je očaral množico poslušalcev na glavni dubrovniški ulici Stradun. Ta del gostovanja sta omogočila Slovensko kulturno društvo "Lipa" Dubrovnik in Turistična zveza mesta Dubrovnik. Zbor se je v domovino vrnil z nepozabnimi spomini in novimi prijateljstvi, za kar so hvaležni gostiteljem, še posebej ambasadorki slovenskega jezika in kulture v Dubrovniško--neretvanski županiji, nekdanji Polzelanki Tanji Baletič Cizej, in njenemu možu Tončiju. D. N. S pesmijo od srca do srca Pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Braslovče, ki ga vodi Julijan Golavšek, so v avli Osnovne šole Braslovče zadnjo septembrsko soboto pripravili kon- Med nastopom Mešanega pevskega zbora DU Braslovče pod vodstvom Julijana Golavška ceri ob 15-letnici delovanja zbora. Koncert z naslovom S pesmijo od srca do srca so člani pevskega zbora skupaj z gosti, moškim kvintetom z Gomilskega, Ajn-zarji iz Braslovč, Vaškimi muzikanti iz Andraža, plesno skupino starejših občanov iz Braslovč in s kvartetom ljudskih pevk Pušeljc, izoblikovali v prijeten večerni program. Čestitke in dobre želje je ob koncu koncerta vsem nastopajočim, še posebej pa jubilantom, zaželel tudi bra-slovški župan Branimir Strojan-šek. T. T. Avtorji razstave Kulturno društvo Andraž nad Polzelo in tamkajšnja likovna sekcija sta pripravila likovno in etnološko razstavo, na kateri so kot gostje sodelovali tudi člani Društva šaleških likovnikov iz Velenja. Razstava je bila v začetku oktobra na ogled v dvorani doma krajanov. Ob odprtju se je poleg avtorjev, teh je bilo 37, in sicer 26 iz velenjskega društva šaleških likovnikov in 11 iz domačega društva, zbralo veliko sovaščanov. Zbrane je najprej nagovoril predsednik Društva šaleških likovnikov iz Velenja Salih Biščevič in poudaril, da šteje društvo 90 članov, ki se lahko pohvalijo z bogato tradicijo, saj je bilo društvo ustanovljeno že leta 1947. Ker je tokratna razstava tudi etnološkega značaja, letos mineva namreč 100 let od začetka I. svetovne vojne, je domači zbiralec starin Igor Verdev na ogled postavil nekaj značilnih vojaških predmetov (čelade, čutarice, orožje, odlikovanja ...). O razstavi na temo 1. svetovna vojna je zbranim spregovorila stalna sodelavka andraške likovne sekcije, umetnostna zgodovinarka Emica Marinčič: »Ustvarjalci današnje likovne razstave so bili seznanjeni s povabilom, naj ustvarijo nekaj, kar bo v soglasju z etnološkim. Pri delu so uporabili različne materiale, od najpogosteje uporabljenih akrilnih in oljnih barv na platnu ali kartonu, servietno tehniko, fotografije, slikanje in žganje na lesne plošče, žgane keramike ... « Razstavo je odprl in ob tem poudaril pomembnost druženja ob takšnih pozitivnih in prijetnih dogodkih župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik KD Andraž nad Polzelo Vili Pižorn in predsednica likovne sekcije Ida Jevšnik pa sta se s priznanjem in vrtnico zahvalila likovnim ustvarjalcem in zbiratelju Igorju Verdevu. Odprtje razstave sta s petjem obogatila Ana in Rok Basti iz Ločice ob Savinji, članice likovne sekcije pa so poskrbele za pogostitev. T. Tavčar Interceptor zadnjič Slovenski metal bend Interceptor, ki izhaja iz Žalca, bo po 24 letih delovanja sklenil svojo zgodbo. Zadnji koncert ob svoji "smrti", kot so se sami izrazili člani benda, bodo pripravil 28. novembra ob 21. uri v Orto baru v Ljubljani. Izkupiček od vstopnic in donacij sponzorjev pa bodo namenili za nakup instrumentov in ozvočenja za mlade glasbenike I. OŠ Žalec. Pri projektu sodelujeta poleg osnovne šole tudi Občina Žalec in Študentski klub Žalec. Na odru konec novembra se bosta Inter-ceptorju pridružila Marko Soršak - Soki in Boštjan Beltram - Berto, bobnar in kitarist skupine Elvis Jackson, "Pogreb", kot so poimenovali svoj zadnji koncert člani Interceptor-ja, pa bo povezoval Dragan Bulič. L. K. Odlična sezona za Marino in Ino Teklo 1500 mladih in starejših koncu sezone nastopili tudi za slovensko reprezentanco na ekipnem balkanskem prvenstvu, ki je potekalo v Ljubljani. Slovenija je v najmočnejši postavi, vključno s Kozmusom in z Ratejevo, postala ekipni balkanski prvak. Marina Tomič je Sloveniji pritekla zmago in osem točk na 100 m z ovirami, medtem ko je Ina Rojnik (17 let) kot najmlajša reprezentantka osvojila peto mesto in k ekipni zmagi prispevala štiri točke. Marina je že dolga leta nepremagljiva v teku na 100 m z ovirami, letos pa je s časom 12,95 sekunde samo stotinko zaostala za svojim osebnim rekordom. Tudi Ina je bila letos na domačih tekmovanjih nepremagljiva, in sicer v teku na 400 m (v kategoriji ml. mladink), in je s časom 56,3 sekunde za pol sekunde popravila svoj osebni rekord. T. Tavčar Oljko se je udeležilo 41 rekreativcev (trideset kolesarjev, sedem tekačev in štirje pohodniki), pri tem pa so s startninami zbrali 410 evrov. Najmlajše in najstarejše so nagradili s praktičnimi nagradami sponzorjev in spominskimi majicami. Ob progi in na cilju pa je bilo poskrbljeno za okrepčilo. Kot so povedali nekateri udeleženci te dobrodelne akcije, je največja nagrada zanje, da ponovno osrečili nekaj socialno ogroženih otrok, ki si ne morejo kupiti koles. Do zdaj so z zbranim denarjem od dveh prireditev kupili in razdelili 30 koles in čelad. T. T. Tek otrok in staršev ZKŠT Žalec je v soboto pripravil že 14. Tek po ulicah Žalca, na katerem se je zbralo več kot 1500 tekačev in njihovih spremljevalcev. Po začetnem ogrevanju so se na 180-metrsko progo podali predšolski otroci v družbi svojih staršev. Na enaki razdalji so se pomerili tudi učenke in učenci 1. razredov, medtem ko so se učenci od 2. do 4. razreda preizkusili na 590-metr-ski razdalji. Vse kategorije so bile netekmovalnega značaja, več kot 300 otrok pa je prejelo zaslužene medalje, majice in sok. Sledilo je odprto šolsko prvenstvo, na katerem so se na 1060-metrski razdalji pomerili učenci od 5. do 9. razreda, najboljši trije v posameznem letniku pa so prejeli medalje in praktično nagrado. Priznanja in nagrade sta podeljevali, bronasta plavalka z zadnjih olimpijskih iger mladih Nastja Govejšek in ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža. Sledil je Kanin rekreativni tek na »žalsko miljo«, ki se ga je udeležilo 25 družin, skupaj pa 200 udeležencev. Najštevilčnejša družina s sedmimi člani je bila družina Kitak, ki je prejela tudi posebno praktično nagrado. Na zadnji preizkušnji dneva, na teku za štajersko-ko- Svetovno v Parizu Člani kluba borilnih veščin Fudoshin iz Šempetra so se v okviru slovenske jiu-jitsu reprezentance udeležili dvodnevnega tekmovanja v nemškem Gelsenkirchenu. Pričakovali so hudo konkurenco in visoko pripravljenost borcev iz vse Evrope, saj je v letošnji sezoni v programu tudi svetovno prvenstvo v Parizu. Za člane Fudoshina je bil to prvi večji turnir v drugem delu sezone. In kako so se izkazali Šem-petrani? Tadej Vrbek (do 85 kg) in Tilen Hadolin (do 77 kg) sta zasedla deveto mesto, Žan Artelj (do 69 kg) je pristal na trinajstem mestu, Barbara Stiplošek (do 62 kg) je prav tako osvojila deveto mesto, Anja Laznik (do 70 kg) pa je zasedla tretje mesto. T. T. Absolutna zmagovalca Matej Sturm in Viktorija Modrijan s pokaloma roški pokal se je pomerilo 114 tekačev. S 5220 metrov dolgo krožno progo je najhitreje opravil Matej Šturm iz AD Slovenska Bistrica, med dekleti pa Viktorija Modrijan iz Velenja. Najstarejši udeleženec 14. Teka po ulicah Žalca je bil nekdanji olimpijec, 84-letni Štefan Robač iz Dobje vasi, med ženskami pa 80-letna Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca. Prireditev je povezoval Peter Kavčič. Tekaški dogodek je imel tudi humanitarno noto. Del sredstev od prijavnin so namreč namenili Fundaciji Utrip humanosti in s tem v štipendijski sklad prispevali 145 evrov. T. Tavčar V spomin na Vlada Vebra Kako daleč je Kozmus Ina Rojnik in Marina Tornii Za atletinji Ino Rojnik in Marino Tomič, obe Polze-lanki (Marina sicer trenutno živi in trenira v Ljubljani), se je letošnja sezona končala odlično. Najpomembnejše tekmovanje za Marino Tomič je bilo evropsko prvenstvo v Ziiric-hu, kjer se je uvrstila v polfinale teka na 100 m z ovirami in osvojila končno 17. mesto. Ina Rojnik pa se je uvrsti- la na evropske kvalifikacije za olimpijske igre mladih v Azerbajdžanskem Bakuju in v teku na 400 m osvojila končno 13. mesto v Evropi, kar pa ni zadostovalo za uvrstitev na mladinsko olimpijado na Kitajskem. Potem ko sta atletinji poleti nastopili v slovenski članski reprezentanci, ki se je borila za obstanek v 1. evropski ligi v estonskem Talinu, sta ob Vzpon za nova kolesa V Športnem centru Žalec je v torek, 30. septembra, potekala tradicionalna športno-družab-na prireditev Kako daleč lahko poleti vaše kladivo ali Kako daleč je Kozmus. Prireditev je pred leti dobila ime po našem najboljšem metalcu kladiva, svetovnem in olimpijskem prvaku Primožu Kozmusu, ki prav 30. septembra praznuje svoj rojstni dan. Kar nekajkrat se je Kozmus udeležil tega športnega dogodka v Žalcu in bil nad njim navdušen, letos pa je bil žal zadržan. Disciplino met kladiva je udeležencem predstavil veteranski balkanski prvak Adi Vidmajer, med tekmovalci pa so bili tudi njegov sin Uroš in vnuka Miha in Filip. Prireditev je organiziral Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ob pomoči članov Atletskega kluba Žalec, povezovalec prireditve pa je bil tudi tokrat športni pedagog in novinar Peter Kavčič. Po startu kolesarjev V okviru dobrodelnega projekta 100 koles za socialno ogrožene otroke v Sloveniji so organizirali tudi vzpon na Goro Oljko. Špor- tni dogodek je v sodelovanju z ZKTŠ Polzela in Občino Polzela pripravil Dejan Glavnik. Tretjega vzpona na Goro ZKŠT Žalec in Teniška akademija Tomaža Volka sta tudi letos pripravila memo- I VSTOPNICE PREKO SPLETA I rialni teniški turnir naključno izžrebanih dvojic v spomin na znanega športnega in kulturnega delavca in začetnika igranja tenisa v Žalcu Vlada Vebra. Letošnji turnir je bil že 29., udeležilo pa se ga je 30 rekreativnih igralcev tenisa iz raznih krajev Savinjske doline. Vrstni red: kategorija do 50 let: 1. Slaven Granič in Borut Rač-nik, 2. Radovan Antloga in Barbara Volk, 3. Dušan Sluga in Luka Lakner, 4. Dušan Čater in Tina Selišnik; vrstni red na 50 let: 1. Savo Zupanc in Vanč Arzenšek, 2. Janez Šmigoc in Zlatko Veselič, 3. Marjan Laznik in Franc Do-bovičnik, 4. Zdravko Korotaj in Rado Antloga. T. Tavčar Najboljši trije (z leve tretjeuvrščeni Uroš drugouvrščeni Miha Vidmajer) V metu kladiva je bil najuspešnejši Marko Križnik iz Gotovelj, ki je kladivo vrgel 33,5 m daleč, za 2,5 m je za njim zaostal Miha Vidmajer, ( tretjo daljavo pa je z 29 metri dosegel Uroš Vidmajer. V metu vorteksa je zmagal Matevž Rebevšek (51,5 m), z dolžino 44 m je na drugem mestu pristal Arlio Beytyqi, tretje mesto pa je zasedel Filip Vidmajer (33 m). Najboljši trije v metu kladiva so namesto pokalov prejeli Vidmajer, zmagovalec Marko Križnik in kladiva (macole), najboljši v vorteksu pa darila. Posebnega darila v obliki 50 steklenic pijače naše mladosti - Cockte je bil deležen tudi Adi Vidmajer. Lani je namreč minilo 50 let, odkar je na tekmovanju v Celju dosegel svojo rekordno daljavo - 55,16 metra. D. Naraglav alee V OBJEMU ZELENEGA ZLATA Na Malteškem teku 736 udeležencev Plesalke uspešno na svetovnem Tek najmlajših Zadnjo septembrsko soboto je na Polzeli v organizaciji ZKTŠ Polzela in OŠ Polzela potekal že 3. dobrodelni malteški tek na 8 in 16 km, pripravili pa so tudi Šport špas s šolskim športnim dnem. Izpe- ljati so želeli tudi polmaraton (21 km), vendar so ga organizatorji zaradi preveč namočenega terena odpovedali. Na malteškem teku je do zdaj teklo rekordno število udeležencev, kar 671 osnovnošolcev OŠ Polzela in POŠ Andraž, pridružilo pa se jim je tudi 65 staršev. Na 8-kilometrski razdalji je bila pri ženskah najhitrejša Ina Rojnik (Polzela), pri moških Tomaž Govek (Prebold), pri ženskah na 16 km Lidija Dražnik (Žalec) in pri moških Žiga Rosenstein (Mozirje). V dobrodelni županov sklad se je iz naslova prijav na malteški tek nabralo kar 790 evrov. Povabilu na dogodek sta se odzvala športna gosta Jolanda Batagelj in Roman Pungartnik, ki sta skupaj z županom Občine Polzela Jožetom Kužnikom, ravnateljico OŠ Polzela Bernardko Sopčič in direktorico ZKTŠ Polzela Klavdijo L. Tomažič najhitrejšim podelila nagrade. T. Tavčar V 4. krog z novim trenerjem Z zadnje članske tekme pod vodstvom trenerja članske ekipe Jerneja Rantaha Članska ekipa RK Zelene Žalec do zdaj iztržila še eno Doline Žalec je prejšnjo soboto v domači dvorani odigrala tekmo 4. kroga 1. ADRL in z 28 : 23 (12:10) zmagala proti ekipi ŽRK Veplas Velenje. Žalčanke je prvič vodil novi trener Jernej Rantah, ki je ekipo prevzel dober teden pred zadnjo tekmo, in sicer po 3. krogu ligaškega dela tekmovanja, potem ko je prejšnji trener Nikola Bistro-vič zaradi osebnih razlogov podal odstopno izjavo in zapustil klub. Poleg sobotne zmage je članska ekipa ŽRK Zelene Doline zmago (proti ŽRK Mlinotest Ajdovščina, rezultat 27:28, polčas 14 : 17), v gosteh po izdatni pomoči tekmicam remi proti ŽRK Krka Novo mesto (28 : 28, polčas 13 : 17) in doma poraz proti RK GEN-I Zagorje (16:23, polčas 7:13). Trener Jernej Rantah je o prvih vtisih v ekipi, ki jo je prevzel dober teden pred zadnjo tekmo proti Velenju, povedal: "Teden pred to tekmo so dekleta res trdo delala in izkazala veliko željo po delu. To mi je všeč, saj sem tudi sam človek akcije brez veliko govorjenja. Ekipa Sezono so odlično začele tudi mlajše selekcije RK Zelene Doline Žalec. Kadetinje pod vodstvom trenerja Danila Kovačiča so po petih tekmah še nepremagane, doma so premagale ekipo Ptuja (44 : 22), Litije (30:19) in nazadnje Zagorja (38 : 25), v gosteh pa ekipo Brežic (18 : 37) in celo Krim Mercator (30 : 31). Starejše deklice so pod vodstvom trenerja Danila Kovačiča na petih tekmah štirikrat zmagale: doma proti Zagorju (23 : 21) in proti avstrijski ekipi HIB Libenau (32 : 10), v gosteh pa proti Brežicam (9 : 23) in mariborskemu Braniku (12 : 30) in enkrat za las izgubile proti Celjankam (21 : 20), mlajše deklice A pa so pod vodstvom trenerjev Tane Sutaj in Danila Kovačiča na prvi in do zdaj edini tekmi sezone slavile zmago proti ekipi Milleniuma (34: 5). Hopsi prvi Polzelani so teden dni pred začetkom ligaškega tekmovanja na 11. Natkovem memorialu v Šoštanju osvojili prvo mesto. V polfinalu so Hopsi z odlično igro v zadnji četrtini premagali Šenčur, v finalu pa tudi gostitelja turnirja, šoštanjsko Elektro, Sama Udriha pa so razglasili tudi za najkoristnejšega igralca turnirja. Polfinale Hopsi - Šenčur 75 : 71 (Udrih 17, Jagodnik 14); finale: Eletra - Hopsi 84 : 101 (Udrih 22, Jagodnik 19). T. T. je super. Vidim, da sta na vseh igralnih mestih po dve enakovredni igralki, na mestu krožne napadalke so celo tri. Prepričan sem, da so vse velik potencial fn da se da še veliko narediti in pokazati na igrišču. Zato bomo tudi v prihodnje nadaljevali s trdim delom, ki bo temeljilo na hitri igri, tudi če s tem naredimo kako napako več, a vendarle to prinaša na koncu rezultate. Na tem bom vztrajal. Že danes sem pokazal, da hočem igrati z vsemi igralkami in ne le z eno postavo. Tudi ni rečeno, da bodo tekme začele vedno iste, zato ker so, kot rečeno, enakovredne, cela ekipa pa odlična." Rokometašice se bodo na tekmi 5. kroga 1. ADRL že jutri v gosteh pomerile z ekipo Ž.U.R.D. Koper, v domači žalski dvorani pa ponovno v soboto, 8. novembra, proti ŽRK Branik Maribor. T.T. Posebej uspešen je bil za RK Zelene Doline Žalec minuli konec tedna, ko so žalske rokometašice v domači dvorani zabeležile kar štiri zmage, proti nasprotnicam so namreč zmagale prav vse selekcije kluba, članice, kadetinje, starejše deklice A in mlajše deklice A. Pravi rokometni praznik so pospremili tudi čedalje številčnejši gledalci, ki se vse pogosteje tudi družinsko odpravljajo na ogled rokometnih tekem v Žalec. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v disko plesih, ki je od 9. do 12. oktobra potekalo v italijanskem Torinu, si je odlično 6. mesto priplesala mladinska mala skupina Power Plesne šole Urška iz Celja, katere članici sta tudi Lara Vita Klinc iz žalske in Nives Kolenc iz polzelske občine. Svetovnega prvenstva so se plesalci Plesne šole Urška Celje s trenerkama Katarino Maček in Tanjo Kucler udeležili po velikih uspehih na vseh kvalifikacijskih turnirjih, na državnem in pokalnem prvenstvu v plesni sezoni 2013/2014. Mladinska mala skupina Power, v kateri poleg Spodnjesavinjčank Lare Vite Klinc in Nives Kolenc plešejo tudi India Karlatec, Pia Vrbovšek Plahutar, Taja Padežnik in Manja Leskovar, si je v Mladinska mala skupina Power (Nives Kolenc kleči prva z leve, Lara Vita Klinc stoji druga z leve) Torinu priplesala finale, neverjetno 6. mesto med 42 malimi skupinami v svetovnem merilu in najboljšo uvrstitev med slovenskimi predstavniki. Na tem prvenstvu smo imeli Slovenci kar štiri finalne uvrstitve, od katerih so tri pripadle Plesni šoli Urška. Svetovno prvenstvo v ita- lijanskem Torinu ni pomemben mejnik le za Plesno šolo Urška Celje, ampak za celotno slovensko reprezentanco 140 plesalcev, ki so dokazali, da se lahko uveljavijo tudi v hudi mednarodni konkurenci, čeprav v disko disciplini Slovenija nima dolgoletne tradicije. L. K. N02#15 Že skoraj akrobatska predstava brhkih plesal je navdušila tudi žirijo na svetovnem prvenstvu. Zmagala ekipa DU Andraž Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je ob prazniku Občine Polzela pripravilo meddruštveno tekmovanje upokojencev. Skupaj je nastopilo 185 tekmovalk in tekmovalcev iz trinajst društev upokojencev iz Spodnje Savinjske doline in šaleške zveze društev upokojencev. Pomerili so se v petih športnih disciplinah, in sicer v kegljanju s kroglo na vrvici, klasičnem pikadu, metanju kovinskih krogov, streljanju z zračno puško in suvanju krogle. V skupni razvrstitvi je s 93 točkami zmagala ekipa DU Andraž nad Polzelo, drugo mesto je zasedla ekipa DU Ponikva, ki je zbrala 88 točk, in tretje ekipa DU Žalec, ki je zbrala 65 točk. Za dobro vzdušje in izvedbo tekmovanja so poskrbeli tekmovalci DU Andraž pod vodstvom športnega referenta V streljanju z zračno puško Draga Jamnikarja in predsednika Antona Mešiča. Pokale in priznanja najuspešnejšim je na zaključni slovesnosti podelila direktorica ZKŠT Polzela Klavdija L. Tomažič. T. T. Goršek državni prvak ZADNJE ŠPORTNE VESTI Ligaški rezultati: Košarka Liga Telemach 1. krog: Zlatorog Laško - Hopsi Polzela 85 : 78 Odbojka 1. DOL - ženske 5. krog: Braslovče - Kostman Slovenj Gradec 3 : 1, Luka Koper - Aliansa Šempeter 3 : 0 2. DOL - moški Santana Logatec - SIP Šempeter 0 : 3 3. DOL - moški 1. krog: SIP Šempeter II. - PR Volley 0 : 3 3. DOL - zahod moški Žirovnica - Braslovče 1: 3 3. DOL - center ženske Braslovče II. - POK Krško 3:0 Nogomet MČL MNZ Celje 8. krog: Kovinar - Žalec 1:1, Rogaška - Vransko 2:2 Zbral: T. T. Na mednarodnem tekmovanju FBZS & IFBB v kategorijah bikini, fitnes in bodybuilding v Ajdovščini, ki se ga je udeležilo več kot sto tekmovalcev iz nekaterih evropskih držav, je Braslovčan Niko Goršek osvojil 2. mesto v kategoriji masters (nad 40 let). Prejšnjo soboto pa je osvojil tudi naslov državnega prvaka. Državnega prvenstva v fitnesu, bikiniju in bodybuildingu se je v Mariboru udeležilo 50 tekmovalk in tekmovalcev, Niko Goršek pa je zasedel prvo mesto v kategoriji masters in četrto mesto v kategoriji bodybuilding nad 175 cm. Med sodniki sta bila svetovno priznana sodnika in trenerja Zmago Karner in Brigita Brezovac - Karner, ki sodelujeta kot člana in sodnika v najmočnejši in svetovno priznani bodybuilding zvezi IFBB. T. Tavčar Niko Goršek Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. UTRIPOV HOROSKOP Vabljeni na ogled drame v režiji Tomaža Pandurja RIHARD III. + RIHARD II. v SNG Drama Ljubljana v soboto, 22. novembra 2014, ob 19.30 (za potujoči abonma in izven, odhod iz Žalca ob (7.30). Pokljčite T~;— TIC Žalec, 710 04 34. Četrtek, 6. 11. 2014, ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec NOVI SPOMINI, DONAČKA ter gosta DARJA GAJŠEK in BLAŽ ŠVAB Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter facebook dolores astro). v resno, organizirano ... Vezani lahko v tem OVEN Novembrske dneve boste preživljali zelo dejavno. Na delovnem področju boste v prvi tretjini meseca mogoče še malce oklevali pri sprejemu odločitev, kasneje pa boste čutili, kdaj je čas dober za konkretno delovanje. Nekoliko so lahko izpostavljeni medosebni odnosi, zato jih ne zanemarite. Vaš vladar Mars bo potoval po zemeljskem znalci in vas oborožil s trdno voljo, z nepopustljivostjo in usme'rjenbstjo jv doseganje konkretnih ciljev. Na čustvenem področju se lahko veselite zlasti druge polovice meseca, ko bo še kako vroče! BIK Znamenje Škorpijona nasproti vašega znaka bo povzročilo, da boste dneve doživljali kot izzive, ki vam jjj; na pot postavlja življenje. Mars vas bo odlično oskrbel z energijo, zatdbbste kos še tako zahtevnim projektom. Nekoliko napeto bo okoli polnaLune, ki bo 6. novembra prav v vašem znaku, zato previdno. Na čustvenem področju bo v začetku meseca precej razburkano. Ne sklepajte na podlagi prvega vtisa, ne dovolite si ljubosumnosti in posesivnosti. V drugi polovici meseca bo prišla do izraza strastna plat vaše narave. DVOJČKA V novembru boste zelo intenzivno občutili močne energije svoje okolice. Zavedni in nezavedni pol vaše Osebnosti si bosta velikokrat nasprotovala. Prav usklajevanju morate nameniti v prvi tretjini meseca največjo pozornost. Ne analizirajtS v nedogled, ne iščite končnih odgovorov, ker boste zašli v začarani krog. Sprejemati ljudi, dogodke in okolico, takšne, kot so, je najboljši recept. Na zasebnem področju boste v drugi polovici meseca malce manj zadovoljni. Tisto, kar vain tudi sicer ni najbolj po volji, bo tokrat še bolj stopilo v ospredje. RAK Vitalne energije vam v prvih treh tednih ne bo primanjkovalo, saj bo vaše znamenje skladno s Soncem, ki potuje po znaku Škorpijona. Vaša intuicija bo izostrena, zato jiVelja resnično zaupati. To velja še zlasti za čas po mlaju, ki bo 6. v mesecu. Ne izgubljajte dragocenega časa, vključite se v vsa dogajanja. Nekaj več stresa lahko občutite zaradi položaja Marsa, ki vam bo nasprotoval. Nujno je, da nakopičene napetosti sproščate na primeren način, z več gibanja. Kar zadeva čustva: v prvi polovici meseca boste zelo privlačni, iskrice pa se bodo kresale tudi kasneje. LEV Jupiter bo novembra potoval po drugi dekadi vašega znaka. Njegov vpliv bo zelo pozitiven. Spremljalo vas bo več srečnih okoliščin, napredujete lahko z manj truda, odličšn bo tudi vpliv tujine. To je zelo aktualen čas, da nadgradite svoja znanji da svoj hobi spremenite delo, nadgradite znanje tujimjezikov, računalništva, času odlično nadgradite svoje zveze. Samskim s^ ,obetajo vse do prihodnjega poletja nova razmerja, mnogi med vami pa boste ljubezen okronali z naraščajem. DEVICA Dela se boste lotevali premišljeno in ne boste klonili pred večjimi zahtevami. Mars vam bo zagotovil Veliko vzdržljivosti, odlično vas bo podpiral tudi Pluton. Malce negotovosti lahko občutite v prvih dneh meseca, kasneje boste postali bolj prepričani vase. Povečana samozavest bo odlična sopotnica, dober bo tudi vaš naštop v javnosti. Komplimentom mirne duše verjemite, saj bodo pristni. Izžarevali boste poseben šarm, zato bo v zasebnem življenju dinamično in zanimivo. Prepustite se ljubezni brez zadržkov! TEHTNICA Merkur bo v prvi tretjini novembra potoval prav po vašem znaku. Odličen čas za sprejem odločitev, sklepanje dogovorov, za nakupe in podobno. Konec meseca skušajte upoštevati tudi namige podzavesti, ki vam bo prišepetavala pravilne odgovore na vaša vprašanja. Pri delu boste uspešni, saj vas bosta vodili vztrajnost in doslednost. Vaša vladarica Venera bo potovala do 16. v mesecičpo znamenji Škorpijona. Povečana čustvenost, erotičnost, strast, vse to boste v tem času zelo intenzivno doživljali. ŠKORPIJON Vladavina vašega znaka je tradicionalno najugodnejši čas v vsem letu. Soncu, ki bo potovalo po vašem znaku v prvih treh tednih, se bo v prvi polovici meseca pridružila Venera. Zaradi tega lahko zacvetijo rožice na finančnem in čustvčnejn področju. Vaše intelektualne sposobnosti bodo na vrhuncu, saj bo v vaš znak ob začetku drugega novembrskega tedna vstopil tudi Merkur. Marsikatero okoliščino lahko obrnete sebi v prid, sreče vam ne bi smelo primanjkovati. Nekoliko previdni bodite okoli polne Lune, ki bo tokrat 6. v mesecu. STRELEC Vaš vladar Jupiter bo potoval po sorodnem ognjenem znaku, kar vam bo dalo krila. Vaš prirojeni optimizem vam bo v pomoč na številnih področjih. Pričakujete lahko tudi kakšno presenečenje. 22. bo vstopilo v vaše znamenje Sonce, zato bo vitalna energija iz dneva v dan boljša. Na zasebnem področju ne bo manjkalo razlogov za zadovoljstvo, zlasti v drugi polovici meseca ne, ko boste gostili Venero. Ta vaš bo v vseh pogledih vidno polepšala. KOZOROG Vaš vladar Saturn bo potoval po zadnjih stopinjah Škorpijona. Njegov jekleni obroč bo začel počasi popuščati, kar boste v praksi doživljali kot olajšanje in sprostitev. Uspešni boste na delovnem področju in to vas bo dodatno motiviralo za vse Ostalo. MärS, ki bo ves november potoval prav po vašem znamenju, vam bo prinesel ogromno energije. Dobro razmislite, kako jo boste porabili, kajti odvečna energija se lahko obrne proti vam. Bistveno je, da ste dovolj fizično dejavni. VODNAR Za sprejem pomembnejših odločitev bo novembra primerna prva tretjina, ko bo Merkur potoval po sorodnem zračnem znaku. Vaš vladar Uran bo ves mesec še vedno retrograden, kar bo vplivalo tudi na določeno omejevanje vaših načrtov. Dobro je, da sf pripravljate teren in gradite strategijo, ki jo boste kasneje z velikim pridom uporabili. Na zasebnem področju bo pestro in vladala bo zanimiva dinamika. Marsikdaj boste pripravljeni kršiti lastna pravila, zato pričakujte tudi zanimive odzive. RIBI 16. novembra se bo vaš vladar Neptun obrnil v direktno smer, zato bodo določene ovire odpadle kot po čudežu. Ponovno bo pred vami čas, ko boste napredovali lažje in z veliko strasti. Vladayina Škorpijona bo dodala veliko intenzivnosti v vaše delovanje. V prvi polovici meseca bo naklonjena Venera poskrbela tudi za prijetne ljubezenske trenutke. Vroče bo, pazite le, da ne celo prevroče okoli polne Lune 6. novembra. Odlično se boste počutili v svoji koži, kar bo vidno tudi navzven. ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ŽALEC Savinjske čete 4, Žalec Razpored komemoracij ob spomenikih ZB za vrednote NOB ŽALEC 2014 Dom II. slov. tabora Žalec Ženske kvote Pa smo prestali še tretje volitve v tem letu. Saj gre, če hočemo. Res je bila udeležba bolj slaba, menda je bilo za to krivo tudi lepo vreme, sicer pa je vsak izgovor priročen. Kakor je videti, so zmagovali večinoma neodvisni kandidati, kar pa ne bo povsem držalo, saj so oziroma smo vsi od nekoga odvisni. Predvsem mi, navadni državljani, smo še kako odvisni od vseh tistih, ki se, kakor nas prepričujejo, zavzemajo za nas in naše dobro. Ampak tega dobrega je, vsaj za zdaj, vsakdan manj. Ustoličen pa je končno tudi naš cerkveni poglavar, ki je, če mene vprašate, človek na mestu. Njegova želja je vrniti ugled cerkvi. To je vse lepo in prav, žal pa ne bo vrnjen tudi dolg tistim, ki so tej posvetni ustanovi najbolj zaupali. Ti lahko samo verujejo, da se bo kdaj zgodil čudež... Sem pa prepričana, da vera pri nas ne bo izumrla, saj nas večina vsak dan moli, da bi prišli skozi mesec. Ni se pa izšlo naši samooklicani kandidatki za evropsko komisarko. Želje in hotenja so bili res visoko postavljeni, znanje pa je bilo, žal, pod vsakim nivojem. Ob nekaterih njenih odgovorih je verjetno zardeval tudi njen največji podpornik, ki je pravzaprav kriv za ves fijasko. Prav mu je, zakaj pa se zavzema za ženske kvote, ki so zadnji čas tako moderne. Jaz osebno nisem proti, da so ženske na vodilnih položajih, da so ženske glavne v politiki, saj drugače ne more biti, ko pa vsi vemo, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. In zakaj bi ženska morala stati za moškim? Naj stoji ob njem! Je pa dandanes mogoče tudi to, da sta ženska in moški v eni osebi, da je ona v resnici on, kar smo lahko videli na Evroviziji in nenazadnje tudi v Evropskem parlamentu, ko je vesoljno javnost ogovoril/-a Conchita Wurst. In da ta (ona-on) ni kar tako, je bruseljskim evropskim parlamentarcem ne samo povedal/-a svoje, še zapel/-a jim je. Ja, če bi bilo več takih dvospolnih osebkov, ženske kvote ne bi bile tako pomembne in mogoče bi tudi Slovenija imela več možnosti zasesti kakšno dobro mesto na pregrešno dragem evropskem parketu. Nam je pa vsajjesen naklonjena in v upanju, da boste, ženske in moški, izkoristili vsak topel sončen dan, vas lepo pozdravljam! OlaMar NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinj am se s plačilom letne naročnine ( 11 številk-vme-secujulijučasopisneizide)popoložnicivenkratnemzneskul6,06€ z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si (zavihek Utrip). *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. .. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, [en1 zkst.utrip@siol.net Sreda, 12.11.2014, ob 20.00 zkst- Vstopnice: TIC Žalec in zalec/kupikarto.si KO ZB NOB Datum in čas Lokacija ANDRAŽ Sobota, 1.11.2014, ob 10.00 pri spomeniku NOB v Andražu BRASLOVČE Petek, 24.10. 2014, ob 09.00 pri spomeniku NOB v Letušu Petek, 24. 10. 2014, ob 11.00 pri Osnovni šoli Braslovče GALICIJA Petek, 24.10.2014, ob 11.00 pri Osnovni šoli Trje GOMILSKO Sobota, 1.11.2014, ob 8.45 pri Osnovni šoli Gomilsko GOTOVLJE Petek, 24. 10. 2014, ob 10.00 pri spomeniku NOB v Gotovljah GRIŽE Sobota, 1.11.2014, ob 14.00 pri spomeniku NOB v Migojnicah GRIŽE Petek, 24. 10. 2014, ob 10.00 pri OŠ Griže LIBOJE Petek, 24. 10. 2014, ob 16.00 pri Osnovni šoli Liboje PETROVČE Petek,24.10.2014,ob 11.30 pri Osnovni šoli Petrovče POLZELA Petek, 24. 10. 2014, ob 11.30 pri spomeniku NOB na Polzeli PONIKVA Nedelja, 26.10.2014, ob 10.00 pri spomeniku NOB na Ponikvi PREBOLD Petek, 24. 10. 2014, ob 17.00 pri spomeniku NOB v Preboldu ŠEMPETER Petek, 24.10.2014, ob 8.30 pri Osnovni šoli Šempeter TABOR Petek,24.10.2014,ob 11.00 pri spominski plošči OŠ Tabor VRANSKO Petek, 31.10.2014, ob 11.00 pri spomeniku NOB na Gorici VRBJE Četrtek, 30.10.2014, ob 16.00 pri spomeniku NOB v Vrbju ŽALEC Petek, 24.10.2014, ob 11.00 pri spomeniku NOB na Šlandrovem trgu v Žalcu Vabljeni na ogled 3x žlahtne komedije . TAK Sl jJfa : s Tadejem Tošem in Klemnom Slakonjo JÉT ■' © 27. in 28. 10. !|K. ' ■■ ob 19.30 ;pp m v Domu II. slov. tabora Žalec (za gledališka abonmaja in izven). Vstopnice: TIC Žalec in zkst-zalec/kupikarto.si buče tokrat tudi rdeča nit celotne prireditve. V vrtcu so imeli že dopoldne razne dejavnosti, popoldne pa je bila prava eksplozija zabave, smeha in razvedrila, saj so se otrokom pridružili njihovi starši, bratci, sestrice pa tudi babice in dedki. V ustvarjalnih delavnicah so ustvarjali vse mogoče izdelke iz buč. Kakšnih 400 udeležencev je tako uživalo v lepem jesenskem dnevu. D. N. I VSTOPNICE PREKO SPLETA zkst-zcilec. kupikarto.si i I 1 1 H i i i Šport Špas na OŠ Polzela Projektno srečanje Comeniusa in Unesca Množica staršev in otrok se je najprej dobro ogrela. razvili v petek, 26. septembra, v okviru kulturnega dne ob evropskem dnevu jezikov za učence od 6. do 9. razreda. V preboldskem vrtcu je bilo v sredo, 8. oktobra, zelo veselo in živahno. Razlog za to je bilo jesensko druženje otrok, vzgojiteljic in staršev. Pekli so kostanj, seveda pa ni manjkalo tudi drugih dobrot. Zelo okusna so bila pečena jabolka, nekaj posebnega in zanimivega pa je bila bučna juha. Sicer pa so bile kusili na taborniškem poligonu, balinali, spoznavali delo z reševalnim psom, se seznanili z osnovami reševanja in prve pomoči, si ogledali Malteško konjenico in se sproščali ob zvočni kopeli. Udeleženci prireditve so lahko na stojnicah poskusili zdravo hrano, ki so jo ponujali številni dobavitelji šole, šolske kuharice pa so za vse pripravile tudi pečen krompir. Zaključni del so namenili razgovoru z uspešnim rokometašem Romanom Pungartnikom in podelitvi priznanj ter nagrad najhitrejšim tekačem. Tudi tokrat pa so najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu ter najštevilčnejši družini podelili Šport Špas diplome. Ob tej priložnosti so pripravili tudi zbiralno akcijo starega papirja in pločevink. Pridružili so se tudi projektu Tek podnebne solidarnosti, katerega glavni namen je v solidarnosti do ljudi v Afriki, ki jih posledice globalnih podnebnih sprememb najbolj prizadenejo. Skupaj z ostalimi udeleženci Malteškega teka po hmeljskih poteh so pretekli več kot 1000 kilometrov in tako s pretečenimi kilometri gradili krog solidarnosti okoli planeta Zemlja. T. Tavčar Gre za priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) na področju kulture za osnovne šole. Slavnostnega dogodka v Brežicah so se udeležili ravnatelj Uroš Vidmajer, mentorica Barbara Cotič Papotnik Mamice in otroci so tekli posebej zavzeto. Na OŠ Polzela so že peto leto zapored organizirali eno največjih prireditev v tem šolskem letu Šport Špas -dan druženja in gibanja vseh generacij. V preteklih letih so jo izvedli v okviru naravoslovnega dné, v tem šolskem letu pa so se odločili za športno obarvan dan in se pridružili tudi tekaški prireditvi Malteški tek po hmeljskih poteh v organizaciji ZKŠT Polzela. Tema letošnjega druženja so bili odnosi s prepletanjem gibalnih dejavnosti vseh treh generacij, zdrave prehrane, okoljevarstvene dejavnosti in dejavnosti s področja zdravstva. K sodelovanju so se odzvala številna društva v občini in lokalni pridelovalci biohrane. Organizatorici sta bili Nanika Cvikl in Simona Tomšič ob podpori ravnateljice Bernardke Sopčič. Na začetku sta zbrane pozdravila ravnateljica in župan Jože Kužnik. Sledilo je skupinsko ogrevanje na šolskem igrišču in pogled na množico učencev, staršev, starih staršev in učiteljev, ki so vaje izvajali ob glasbi, je bil res prijeten. Uvodnemu delu so sledile dejavnosti po skrbno načrtovanem urniku. Učenci so tekmovali v teku na od 300 do 900 m. V bližnji okolici šole in na šolskem igrišču so v spremstvu planincev potekale številne dejavnosti in delavnice, ki so jih vodili člani raznih društev v občini. Učenci so spoznavali zdravilna zelišča in gobe, obiskali so gasilski dom, obujali stare običaje, se preiz- Veselo in razigrano ob kostanju in bučah Prejšnji mesec je v Brežicah potekala slovesna razglasitev imen 86 osnovnih šol, ki so si letos prislužile naziv "kulturna šola". Med njimi je bila tudi OŠ Šempeter v Savinjski dolini. Zastavo so slovesno S prireditve ob razvitju zastave in dnevu jezikov ter učenca, Neža Pogačar in Jon Žnidarčič, ki sta se udeležila plesne delavnice in sodelovala na zaključni predstavitvi v mestnem jedru, kjer jo se vse delavnice (plesno, folklorno, vokalno-glasbeno, instrumentalno, literarno, likovno in gledališko) povezali v enotno kulturno ustvarjalno celoto. Ob razvitju zastave teden dni po pridobljenem priznanju so pripravili bogat ' kulturni programu. Uživali so v igranju na instrumente, ob petju, nastopu folkloristov in recitacijah o tem, kaj je kul in kulturno. Učenci so na delavnicah oblikovali svoj jezikovni profil in pripravili plakate s prevodi besed ali be- sednih zvez v številne evropske jezike. S pomočjo spletne strani so se naučili osnovnih znakov za sporazumevanje z naglušnimi, posneli so filmček, kako se znajdejo v znakovnem svetu, se učili osnovne komunikacije v španščini, ruščini in italijanščini, saj so gostili ljudi, ki govorijo posamezni jezik. Iskali so lažne prijatelje, v jezikoslovju so to podobne besede v različnih jezikih, ki imajo različne pomene. Kulturni dan pa so zaključili novinarji šolskega radia, ki so pripravili tematsko radijsko oddajo. Šola s svojo ustvarjalnostjo in udejstvovanjem dokazuje, da si je zaslužila naziv »kulturna šola«. D. Naraglav Od 12. do 18. oktobra je v Sloveniji potekalo četrto delovno srečanje projekta Co-menius z naslovom LOCAL SONGS IN A EUROPEAN CHOIR, ki se ga je udeležilo šest evropskih držav partneric, in sicer Grčija, T\ir-čija, Italija, Španija, Romunija in Slovenija. Istočasno je potekal tudi zaključni del Unsecovega projekta Pletemo niti mreže z glasbo. Program 4. srečanja je tokrat vodila OŠ Griže na čelu z vodjo Comeniusa Sašo Silovšek, vanj pa so poleg osrednje teme - glasbe zajeli tudi ogled Slovenije in njenih znamenitosti, spoznavanje življenja, kulture, ljudi in običajev naše države, sprejem pri županu žalske občine, spoznavanje Žalca in okolice, seznanjanje s pedagoškim delom, izmenjavo izkušenj in še veliko več. V šoli je v torek, 14. oktobra, potekal tudi zaključni 4. Unescov mednarodni projekt Pletemo niti mreže z glasbo, ki so se ga udeležili tudi gostje iz tujine, s katerimi so povezani v projektu Comenius. Celodnevnega druženja in zaključne prireditve so se udeležili tudi predstavniki vseh osemnajstih Unescovih šol Slovenije in petih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. V projektu, ki ga vodi Moj.ca Govek Plevnik, vodja omenjenega projekta na šoli pa je Martina Petelinek, so z izdelki sodelovali tudi Unesco vrtci. Dan so začeli z uvodno prireditvijo, nadaljevali z delom v delavnicah, zaključili pa s prireditvijo v šolski telovadnici. Zaključna prireditev je predstavljala glasbeno potovanje po Sloveniji in gostujočih državah, s katerimi sodelujejo v projektu Comenius. Program sta pripravili OŠ Griže in OŠ Petrovče. Grižam so z glasbo in s petjem predstavili Slovenijo, na potovanje po državah, od koder so bili gostje, in državah preko luže pa so jih popeljali Petrovčani. D. Naraglav Dobra mala vila je na oder pripeljala namestnika generalne sekretarke Slovenske nacionalne komisije Unesco Gašperja Hrastlja. Polnoštevilno dvorano je pozdravila ravnateljica OŠ Griže Marija Pavčnik Potovanje po Bližnjem vzhodu Anita že operirana 100 let Plavčeve mame Anita s pozdravi iz bolniške postelje v Saint Luisu Anita Stopar iz Podvrha pri Braslovčah, za katero so letos pripravili številne akcije zbiranja denarja za njeno operacijo v Ameriki, je od začetka oktobra že v Saint Luisu. Za njo sta že operacija SDR in ortopedska operacija, kot kaže, pa ji ahilove tetive ne bo potrebno operirati, nam je sporočil njen oče Matej. Denar za Anitino operacijo so zbirali preko Škofijske Karitas Celje in SMS-sporočil, dobrodelnih koncertov, donatorjev .... več kot polovico stroškov za operacijo (38.000 evrov), ki bo stala preko 60.000 evrov, pa bo kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slo- venije. Aniti Stopar in njenim staršem se uresničuje želja -živeti brez invalidskega vozička. Prvi koraki do tega cilja so narejeni, čakajo pa jo še dnevi in meseci okrevanja s številnimi terapijami. Spomnimo, da ima Anita, ki se je rodila kot nedonošenček 1. aprila 2003, cerebralno paralizo (spastično diplegijo), pri kateri je paraliziran spodnji del telesa. Bolezen se ji je slabšala, saj sta se z rastjo skrajšali ahilovi tetivi. Operacija naj bi ji omogočila iztegniti nogi, česar kljub rednim terapijam ni zmogla. Postavila se bo na cela stopala in laže bo lovila ravnotežje, hkrati pa naj bi z razgibavanjem pridobila moč, ravnotežje in motoriko. Izognila naj bi se tudi kasnejšim ortopedskim posegom, bila samostojnejša, v najboljšem primeru pa bo lahko hodila brez pripomočkov, pravita oče in mama, ki sta v letih boja za hčerkino zdravje postala prava poznavalca te bolezni. V elektronskem pismu, ki nam ga je poslal Anitin oče po prvi operaciji sredi oktobra, je med drugim zapisal: »Tokrat se vam oglašam iz oddaljenega Saint Louisa. Rad bi vam javil, da je Anitina operacija zelo lepo uspela in že prvi dnevi so pokazali vidno razliko. Trenutno je še nekaj bolečin in tudi počutje še ni takšno, kot bi želeli. Vseeno pa se Anita sploh ne pritožuje in vseskozi pravi, da je O. K„ kljub temu da obraz pravi drugače. Danes je naredila krog po telovadnici in so ji občutki povsem novi. To smo tudi pričakovali, saj sedaj postavi celo stopalo na tla in mora biti drža telesa popolnoma drugačna.« Aniti želimo uspešno prestajanje še druge operacije in okrevanje ter srečno vrnitev v domovino. D. Naraglav Jubilantka zgosti in domačimi Rojškova mama Polzelanka Marija Andrejc, po domače Rojškova mama, za starejše Polzelane pa Rojškova Micka, je v soboto, 27. septembra, dopolnila 104 leta svojega življenja. Marija je kljub letom še vedno dokaj dobrega zdravja, njena glava pa je bistra in polna iskrivih domislic. Ob tem visokem prazniku so jo obiskali župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki ji je voščil v imenu Polzelanov in ji zaželel veliko zdravja in dobre volje, predsednica Društva upokojencev Polzela Gertruda Terčak, predsednica Krajevnega odbora Rdečega križa Olga Hočevar in v imenu župnijske Karitas Ida Rančigaj. Za veselo razpoloženje je poskrbel Kvintet Lastovka, v katerem že 32 let prepeva slavljenkin sin Lojze. Živahna ženica je bila obiska zelo vesela. Presenetila jo je pozornost, saj je po naravi skromna. Živi na manjši kmetiji skupaj s sinom Lojzetom in snaho Evo, ki je povedala, da Marija zdaj najraje plete, ker za delo, ki ga je do lani še tako rada opravljala, nima več moči. Čeprav jo je življenje pogosto in težko preizkušalo, je ostala vedra in prijazna do vseh ljudi. Otroška leta je preživela v Ravnah pri Šoštanju. Pri 17 letih je izgubila mamo in v veliki družini je morala stopiti na njeno mesto. Kljub obilici dela jo je njen oče poslal v gospodinjsko šolo. S 27 leti je prišla na Polzelo, deset let pozneje pa se je poročila na Rojškovo kmetijo. Rodila je štiri otroke, in sicer Franca, ki je kmalu po rojstvu umrl, Ivana, Lojza in Majdo, ki so jo razveselili s štirimi vnuki, ti pa s pravnuki. Ob svojem stočetrtem rojstnem dnevu nima posebnih želja. Želi si le, da bi bili njeni najbližji zdravi, srečni in zadovoljni in da ne bi obležala. Njen življenjski moto: »Rad delaj in bodi dobre volje!« Ko smo jo povprašali po receptu za tako dolgo življenje, seje pošalila, da je Bog nanjo najbrž pozabil, sicer bi jo že vzel k sebi. Morda pa so k temu pripomogle številne lepe želje in hvaležnost za njeno vedrino, skromnost, dobrovoljnost, marljivost in vdanost v božjo voljo. T. Tavčar JOŽ-K0 & co d .O.O. Gornji Dolič 59, 2382 Mislinja / SMREKOVI PELETI •Z DRVA NA PALETI Uredimo tudi prevoz na dom! Srečanje po petdesetih Malokdo ima to srečo, da doživi svoj stoti rojstni dan. Njim se je 14. oktobra pridružila Terezija Rojnik, po domače Plavčeva mama, iz Podvrha pri Braslovčah. KO ZB za vrednote NOB Braslovče in Občina Braslovče sta ji ob tem visokem jubileju v braslovškem lovskem domu pripravila slovesnost. Terezija se je rodila v kmečki Puncerjevi domačiji v Spodnjih Gorčah, kasneje pa se je primožila na Plavčevo domačijo v Podvrhu. Življenje ji ni prizanašalo, saj je po desetih letih zakona zaradi posledic vojne izgubila moža Jožeta in ostala je sama s štirimi otroki, Jožetom, Marijo, Ivanom in Francem, ki se je rodil po očetovi smrti. Vse breme družine in delo na kmetiji si je naložila na svoja ramena, poskrbela je tudi, da so se otroci izšolali. Doma na sadjarski kmetiji, kjer se s sadjarstvom ukvarjajo od leta 1928, je ostal najstarejši sin Jože z družino, Terezija, ki je še vedno dobrega zdravja in še vedno rada kaj postori, prebere in spremlja vsakodnevno dogajanje, živi pri hčeri inženirki gradbeništva Mariji blizu Maribora. Sin Ivan je upokojeni profesor teologije in župnik v Vuhredu, sin Franc pa gradbeni inženir v Ljubljani. Terezija Rojnik med zahvalnim govorom Z leve: Anton Repnik, Terezija Rojnik, Viktor Zorec in Marijan Turičnik V posebno veselje ji je osem vnukov in prav toliko pravnukov. Na slovesnosti so njej v čast spregovorili predsednik KO za vrednote NOB Viktor Zorec, predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik in podžupan Občine Braslovče Anton Repnik. Vsi so ji zaželeli dobrega zdravja in mirno jesen življenja, nato pa so skupaj nazdravili. Druženje je popestril letuški kvartet, Terezija pa se je za pozornost zahvalila in zapela staro ljudsko pesem. T. Tavčar Udeleženci srečanja z učiteljico Jelko Kronovšek * I m m Po petdesetih letih, odkar so končali osnovno šolo, so se ponovno srečali in sedli v šolske klopi učenci, ki so v šolskem letu 1963/64 obiskovali osmi razred polzel-ske osnovne šole. Ob koncu šolanja jih je bilo v razredu 42, srečanja pa se je udeležilo 30 sošolcev. Pridružila se jim je tudi njihova učiteljica, med učenci zelo priljubljena Jelka Kronovšek, ki šteje več kot devetdeset let. Zbrali so se v istem razredu, kot so se pred petdesetimi leti poslovili, seveda pa je zdaj šola neprimerno večja in I VSTOPNICE PREKO SPLETA J zkst-zalec. | kupikarto.si V OBJEMU ZELENEGA ZLATA TRIANGELtr ntjm&iiixhiìt'to nmz» V ■ razredi posodobljeni, nato pa so se odpravili na ogled Gradu Komenda ter nadaljevali z druženjem v bližnji gostilni, kjer so se ob dobri jedači in pijači prebudili bolj ali manj veseli, vsekakor pa zanimivi spomini, taki, ki so privabljali solze v oči in povzročali salve smeha. Svoje srečanje so zaključili s trdnim sklepom, da se čez pet let zopet snidejo. T. Tavčar KULINARIČNA IN GLASBENA DOŽIVETJA REZERVACIJE, PRODAJA: TIC ŽALEC, TEL. 03 710 04 34 ■»fp Citre navdušujejo tudi mlade Prva samostojna razstava Eve Šuster Četrto sezono zapored je med abonmaji, ki jih organizira Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, tudi citrar-ski. To je edini tak abonma v Sloveniji, verjetno tudi v svetu, nastal pa je na pobudo Citrarskega društva Slovenije. Nadaljuje tudi tradicijo srečanj slovenskih citrarjev v Grižah. Umetniški vodja abonmaja je Peter Napret, ki je med najzaslužnejšimi za to, da so citre postale tudi med mladimi zelo priljubljeno glasbilo. Peter Napret, ki je zaposlen na velenjski glasbeni šoli, živi pa v Žalcu, je po glasbeni izobrazbi violinist. S citrami se je srečal razmeroma pozno. Resnici na ljubo je bil na začetku svoje glasbeni poti kitarist samouk: »V nižjo glasbeno šolo so me starši vpisali šele z desetimi leti, čeprav sem že pred tem veliko nastopal kot nekakšen otroški "kantavtor" in sem znal že nekaj akordov na kitari. Prvi instrument v glasbeni šoli je bila violina, kasneje tudi kitara. S citrami sem se slučajno srečal v srednješolskih letih. Obiskoval sem Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani (glavni predmet violina) in prihajal ob koncih tedna in med počitnicami domov v Se-draž nad Laškim. Ob koncu 3. letnika srednje šole sem v očetovi kovačnici "zaslišal" nekega kmeta, za katerega sem vedel, da igra citre. Zanimalo me je, kaj so to citre, gospod pa je bil tudi navdušen, da se kdo zanima zanje, zato mi je kmalu posodil ene od svojih citer. Tako sem postal samouk na citrah. Brskal sem za raznimi notami in informacijami v zvezi s citrami. To me je, dve leti po diplomi iz violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pripeljalo do tega, da sem se začel udeleževati citrarskih seminarjev v Avstriji, se povezal z Nemško citrarsko zvezo (DZB) in kasneje začel tudi študirati citre na Tirolskem deželnem konservatoriju v Innsbrucku. Pri citrah me je očaralo ravno to, da so pravzaprav koncertni instrument, za katerega je napisano kar precej zahtevne klasične literature. Do tedaj sem citre v Sloveniji slišal samo v narodno-zabavni glasbi in kot ljudski instrument.« Tradicijo igranja na citre so obudili v Grižah, kjer je tamkajšnje Kulturno-ume-tniško društvo Svoboda pod vodstvom Mirana Krajška in njegovih prizadevnih sodelavcev pripravljalo odmevna srečanja slovenskih citrarjev. Srečanj v Grižah ni več, so se pa tako slovenski citrarji vendarle spoznali med seboj in se povezali v društvo, ki mu predseduje Peter Napret. Društvo med drugim dvakrat na leto izdaja glasilo Slovenski citrar, ki dokazuje, da je v Sloveniji veliko citrarskih prireditev, tekmovanj in drugih dogodkov in da so citre tudi med mladimi priljubljen instrument. Društvo ima še eno zelo pomembno poslanstvo: »V Citrarskem društvu Slovenije spodbujamo tudi nastajanje novih skladb za citre. Tako smo izdali že več priredb slovenskih ljudskih pesmi, letos pa sta v naši založbi izšli kar dve zbirki resnejše literature za citre. Eno je napisala skladateljica Urška Orešič Šanta-vec, drugo pa skladatelj Žiga Stanič. Veseli smo, da je letos pri JSKD izšla tudi zbirka skladb Tine Mauko. Tako se originalna slovenska literatura za citre lepo bogati.« Citre poučujejo tudi na glasbenih šolah, med drugim na žalski glasbeni šoli (tam je trenutno tudi sedež Citrarskega društva Slovenije), najboljši med njimi se pomerijo na tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG. Ne tekmovanje, pač pa preprosto uživanje ob poslušanju citer, pa ponuja citrarski abonma, ki ga že četrto sezono zapored organizira Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. »Prvotni namen citrarskega abonmaja je, da pokažemo, da so citre res tudi koncertni instrument, na katerega je mogoče poleg ljudske in narodno-- zabavne glasbe izvajati tudi druge zvrsti, klasično glasbo, staro baročno glasbo in sodobna glasbena dela, džez in podobno. V okviru abonmaja imajo priložnost svoje znanje pokazati naše diplomirane citrarke, ki so se izobraževale v tujini, hkrati pa bi seveda s temi koncerti radi oblikovali občinstvo, ki bi z veseljem prisluhnilo takšni citrarski glasbi. Rad bi poudaril, da je to, kolikor je meni znano, edini takšen koncertni abonma na svetu. Prav bi bilo, da bi ga obiskovali in malo bolj cenili. Žal večina poslušalcev prihaja od drugod (npr. iz Krškega, Ljubljane, Domžal, Celja ...), domačinov iz Žalca in okolice je še najmanj. Hvaležen sem ZKTŠ Žalec, posebej Lidiji Koceli, da vztraja pri tem nekomercialnem projektu že 4. sezono.« Četrta sezona citrarskega festivala bo najdaljša doslej. Prvi koncert, na katerem sta nastopili citrarka Irena Zdolšek in vokalistka Urška Arlič Gololičič, je bil že septembra, zadnji bo 14. junija prihodnje leto. »Program bo še bolj pisan kot prejšnja leta. Od prvega koncerta že uveljavljene mlade sopranistke ob spremljavi citer do koncerta citrarskega orkestra iz Gradca. Prav zaradi slednjega se bo abonma podaljšal v toplejši mesec, saj bo orkester nastopil v glavni dvorani Dvorca Novo Celje, vsi ostali koncerti pa bodo tako kot lani v prostorih Grajske Mege ob dvorcu. Poleg nastopa citrarskega orkestra bo novost ne-citrarski koncert. Nastopil bo uspešen mlad kitarist Erazem Grafenauer, s tem pa želimo med naše poslušalce privabiti tudi ljubitelje šestih strun, ljubiteljem citer pa pokazati še druga obzorja glasbe brenkal. Poleg že uveljavljenih glasbenikov in mladih, ki stopajo na profesionalno glasbeno pot, bodo abonenti lahko prisluhnili tudi skupni starejših citrark, ki so svojo poklicno kariero v glavnem že zaključile, v tretjem življenjskem obdobju pa se posvečajo svoji na novo odkriti ljubezni - citram. Vsak od šestih koncertov v okviru abonmaja bo tako na svoj način nagovoril občinstvo, kljub razširitvi programa pa cena abonmaja ostaja enaka lanski.« Koncerti so ob nedeljah ob 17. uri. Grajska Mega sprejme do 90 obiskovalcev, organizatorji pa si skupaj s citrarji želijo čim več abonentov. Seveda je mogoče kupiti vstopnice tudi za vsak koncert posebej. Naslednji bo že 9. novembra, ko bodo nastopile nagrajenke tekmovanja Svirel Brina Gabrovec, Sara Gabrovec, Živa Grobelnik, Neli Zidar Kos in Karmen Zidar Kos. To so mla-.de, nadarjene citrarke. In če sami svojih ne znamo ceniti, dodajmo, da so nam zaradi toliko mladih citrarjev nekoliko nevoščljivi celo Bavarci. K. R. stia seéfaiteÀj Nedelja, 9.11. 2014, ob 17. uri Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje BRINA IN SARA GABROVEC, ŽIVA GROBELNIK, NEU IN KARMEN ZIDAR KOS, nagrajenke tekmovanja Svirel (koncert za citrarski abonma in izven) Vstopnice: TIC Žalec in kupikarto.si Eva Šuster ob svojih delih V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu bo do 19. novembra odprta prva samostojna razstava likovnih del Eve Šuster iz Šempetra, študentke 3. letnika Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ob odprtju je zaigral celjski Dixieland orkester, o avtorici razstave pa je zbranim spregovoril Uroš Govek z ZKŠT Žalec. Povedal je, da je Eva že v osnovni šoli obiskovala likovno šolo Umbra, ki jo je vodila akademska slikarka Damjana Brumec. Šolanje je nato nadaljevala na Gimnaziji Celje - Center in na Srednji šoli za oblikovanje v Mariboru. Že pred študijem na akademiji je začela sodelovati s slikarjem Rudolfom Španzlom, še vedno pa sodeluje s slikarjem Francetom Slana, ki se je tudi udeležil odprtja. Njej opus obsega več likovnih področij, ukvarja se s slikarstvom, kiparstvom, z grafiko in s fotografijo. Avtorica razstave se je zahvalila staršem, ki »sta od začetka mojega vzpenjanj^ na Parnas umetnosti verjela vame in mi usidrala misel, ki je zame postala kar dogma, in sicer, da ni stvari, ki je ne zmorem, če delam iskreno in z vso svojo dušo.« V nadaljevanju se je zahvalila vsem modelom, portretirancem, ki so ji dopustili in se trudili vzpostaviti pravi stik, Občini Žalec, ki je odkupila grafične liste, ZKŠT Žalec in drugim. Nekaj besed je namenila tudi tokratni dobrodelni akciji za pomoč otrokom z rakom, v okviru katere je ponujala v odkup tri grafične liste v tehniki večbarvnega ročnega sitotiska in s tremi različnimi motivi. Pri tem jo podpirata tudi Tone Fornezzi in prim. dr. Majda Benedek - Dolničar s Pediatrične klinike v Ljubljani. Eva je razstavo posvetila staremu očetu Ivanu Šusterju. T. Tavčar Zofka in Anton Zajc zlatoporočenca Zlatoporočenca Zofka in Anton Zajc. V soboto sta zlato poroko -50 let skupnega življenja praznovala 73-letna Zofka in Anton Zajc, doma iz Orove vasi v Občini Polzela. Civilni obred zlate poroke je v prostorih Občine Polzela opravil župan Jože Kužnik, ki je zlatoporočencema izročil sliko Rudija Friškovca, cerkvenega pa v župnijski cerkvi sv. Marjete na Polzeli domači župnik Jože Kovačec. Zlato poročni priči sta bili hčerki Alenka in Zdenka. Za slovesno vzdušje pri sv. maši je poskrbela vokalna skupina Margareta, družabno srečanje pa se je nadaljevalov znanem gostišču. Zofka se je rodila staršema Dobovičnik v Orovi vasi. Po osnovni šoli je končala srednjo ekonomsko šolo, se zaposlila na Občini Žalec. Potem je bila dodeljena Krajevnemu uradu na Polzeli, upokojena pa je bila leta 1991 v tovarni pohištva Garant, kjer je delala večino delov- Odlični gasilci GZ Žalec nih let. Mož Anton se je rodil v Rakovljah v Občini Braslovče, kjer je obiskoval osnovno šolo, potem pa se izučil za kolarja pri Karlu Rojšku, kjer sta se z Zofko spoznala in kmalu poročila. Leta pred upokojitvijo pa je delal v Garantu kot delovodja na žagi. V zakonu sta se jima rodili dvojčici Alenka in Zdenka, ki sta si svoji družini ustvarili dobesedno na domačem dvorišču. Družina se je povečala za štiri vnukinje Lilijano, Amadejo, Sabino in Martino, ki so svojo stare starše razveselile z dvema pravnukinjama Zalo in Hano, v družini pa pričakujejo še dvojni naraščaj. Razveseljivo je, da sta Zofka in Anton še vedno dovolj trdnega zdravja, da obdelujeta manjšo kmetijo, kar jima je v veliko veselje. Veselita se vsakega obiska vnukinj in pravnukinj. Sta zelo družabna in prijetna človeka, ki se znata poveseliti v veseli družbi med domačimi in sovaščani. T. Tavčar V Nazarjah se je z zadnjo tekmo končalo 8. pokalno tekmovanje gasilske mladine Savinjsko-Šaleške regije. V okviru tovrstnega tekmovanja so pripravili štiri tekme, v vsaki gasilski zvezi eno (Prebold, Šaleška dolina, Zgornja Savinjska dolina in Žalec), v štirih kategorijah (pionirke, pionirji, mladinke, mladinci) pa je skupaj sodelovalo 64 ekip. Gasilsko zvezo Žalec je zastopalo 28 ekip. Odlično so tudi tokrat tekmovali mladi iz GZ Žalec, saj so osvojili kar sedem uvrstitev med tri najboljše, v skupnem seštevku pa zmagali v vseh ka- tegorijah. Skupno zmago so si ci PGD Drešinja vas, pionirke prislužili pionirke PGD Andraž PGD Velika Pirešica in pionirji nad Polzelo, mladinke PGD PGD Andraž nad Polzelo pa so Braslovče ter pionirji in mladin- se veselili tretjega mesta. T. T. Komandantu Stanetu znova čast Zakladnica domoznanskega oddelka Prva oktobrska sobota je že kar nekaj let v znamenju spomina na I. frontalno bitko slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem, kije 26. oktobra 1941 potekala na Čreti. Ta zgodovinska bitka je dokaz izjemne hrabrosti borcev I. Štajerskega bataljona in njihovega komandanta Franca Rozmana -Staneta, ki so v neenakem boju prizadejali okupatorju znatne izgube, sami pa so se v zavetju noči po več kot desetih napadih in vedno novih okupatorjevih silah uspešno izvili iz obroča brez žrtev. Spominsko slovesnost na Čreti so tudi tokrat organizirah združenji borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, žalski odbor Društva izgnancev Slovenije, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, žalski odbor Veteranskega združenja Sever in Društvo generala Maistra Žalec. Kot vedno pa so za lačne in žejne želodce poskrbeli člani Planinskega društva Vransko. Že po tradiciji so srečanje in slovesno proslavo tudi letos obogatili Pihalni orkester Prebold pod vodstvom Marka Repnika, Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor pod vodstvom Špele Kasesnik in ob harmonikarski spremljavi Milana Ka-sesnika ter recitatorka Jožica Ocvirk, ki je pripravila scenarij kulturnega programa in prireditev tudi povezovala. Svoj delež k slovesnemu obujanju spomina so dali tudi praporščaki z več kot 30 prapori vseh treh veteranskih organizacij, Kulturnozgodovinsko društvo Triglav Ajdovščina s partizansko četo in seveda govorniki, ki so osvetlili nekdanji in deloma tudi sedanji čas, ki od nas zahteva znova velike napore in preizkušnje. Zbrane so pozdravili predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik, podžupanja Občine Nazarje Irena Vačovnik, ki je prebrala govor odsotne županje Majde Podkrižnik, in podžupan Občine Vransko Alex Reberšek Tokratni slavnostni govornik je bil član predsedstva glavnega odbora ZZB za vrednote NOB RS Milan Gorjanc. V svojem govoru je spomnil na ta veliki dogodek v okupirani Evropi, posebej pa je izpostavil lik komandanta Franca Rozmana - Staneta. Ob koncu je dejal: »Nacionalna sramota je, da Slovenska vojska, ki je nastala iz slovenske partizanske vojske, nima Staneta za svetel vzor poveljnika in vojaškega stratega. Nobena enota ni poimenovana po njem. Vojašnico v Ljubljani so preimenovali po padlem teritorialcu v vojni za osamosvojitev. Ne zanikam njegove žrtve, toda njegov prispevek se ne more meriti s Stanetovimi poveljniškimi podvigi, z njegovo hrabrostjo in preudarnostjo. To si lahko privošči samo človek, ki zanika narodnoosvobodilni boj, ki danes poveličuje izdajalce, ki so v službi okupatorjev morili nedolžne Slovence ... S tega kraja prvega Stanetovega boja odločno zahtevam, da se mu vrne čast in zahvala, da se njegovo ime vrne v prestolnico, v Ljubljano, kjer počivajo tudi njegovi posmrtni ostanki. Borci za vrednote NOB, Stanetovi nasledniki, sprožimo veliko akcijo, da Stane znova postane, kar je bil - narodni heroj, proslavljeni poveljnik, zaveden Slovenec!« Svoj govor je nadaljeval z aktualnimi razmerami in dogodki. Ob tem je izpostavil razprodajo državnega premoženja, ki zanj in za mnoge ni prava pot iz krize, in zaključil z verzi pesmi o komandantu Stanetu: »... In ves slovenski rod, hvaležno posveti junakom svojim naj slavi, časti, od zmag do zmag nas vodil je tovariš Stane!« Za tem je zadonela partizanska pesem Hej brigade, po slovesnosti pa so nadaljevali s prijetnim druženjem ob obujanju spominov. D. Naraglav Kapela, ki je rešila življenje Na Uplaznikovi turistični kmetiji v Matkah je bilo v nedeljo, 5. oktobra, zelo živahno, zanimivo in vese- lo. Praznovali so namreč 50-letni jubilej zelo prizadevne krajanke in občanke Danice Uplaznik in blagoslovili obnovljeno družinsko kapelo iz leta 1889, v Uplaznikovi s slavljenko in z župnikom katero se je med vojno skril eden od družinskih članov. Ob blagoslovu kapele je kakšnih 200 udeležencev pozdravila in nagovorila jubilantka ter ob tem povedala, da je med II. svetovno vojno rešila Nestija, enega od Uplaznikovih treh bratov, ki so jih mobilizirali v nemško vojsko. Ko so ga odpeljali, je Nesti skočil z vlaka in se skrivoma vrnil domov. Nekega dne bi ga Nemci kmalu prejeli, a se je rešil tako, da je splezal na lipo, ki raste ob kapeli, nato je razkril streho kapele, se zavlekel pod njo in jo za sabo znova pokril. Nemci, ki so ga na kmetijo iskali tudi s psi, so pregledali vsak kotiček, a ga niso našli. Kapelo so v vseh teh letih večkrat obnovili, tokrat pa si je obnovo zaželela gospodarica Danica in blagoslov združila s svojim jubilejem. Slovesnost ob blagoslovu so popestrili pevke in pevci cerkvenega pevskega zbora preboldske župnije, kapelo pa je blagoslovil domači župnik Damjan Ratajc in Danici izročil darilo. D. Naraglav Z dneva odprtih vrat v domoznanskem oddelku Medobčinske splošne knjižnice Žalec V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine v soboto, 4. oktobra, odprli vrata v svojo zakladnico - domoznanski oddelek. Vodja domoznanskega oddelka Karmen Kreže je obiskovalcem pokazala bogato zbirko starih razglednic Spodnje Savinjske doline, vedute Dvorca Novo Celje, načrte ozkotirne proge Žalec-Zabukovica, dnevnike Barbare Širca - Babette, zapisnike Savinjske posojilnice in žalske komune od leta 1870 naprej, plemiško listino Friderika Širce, zemljevida iz 18. in z začetka 19. stoletja, nekaj starih fotografij, račune, ki jih je izdal vranski založnik Lavoslav Schwentner, in njihov najdragocenejši zaklad - knjigo, izdano leta 1620, v kateri se prvič omenja protestantska cerkev v Govčah pri Žalcu. Domoznanski oddelek Med- občinske splošne knjižnice Žalec že vrsto let zbira, obdeluje, hrani in posreduje gradivo o družbenem, kulturnem, političnem in gospodarskem utripu občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, skratka Spodnje Savinjske doline. Obsežna zbirka starih knjig, razglednic, rokopisov, fotografij, zvočnih posnetkov, glasil, razi- skovalnih nalog, notnih zapisov in drugega pripoveduje o dogodkih, ljudeh in času, ki ga je treba še posebej dobro pomniti, da bomo prepoznavni v obdobju združevanja in izgubljanja v globalnem. Zato so veseli vsakega, ki hrani in želi podariti ali vsaj dovoli preslikati kakršnokoli gradivo z območja Spodnje Savinjske doline. T. Tavčar Spomini in Vijuge življenja Z leve: Irena Štusej, Jože Komerički - Pepe in Aleksander Videčnik V dvorani hmeljarskega doma v Petrovčah so predstavili drugi del knjige Spomini iz najstarejše hiše v Petrovčah Jožeta Komeričkega - Pepija in knjigo spominov na družino Vijuge življenja. Z avtorjem Aleksandrom Videčnikom se je pogovarjala Irena Štusej, bibliotekarka iz žalske knjižnice, ki je sodelovala že pri izdaji prvega dela knjige, uvodoma pa je zbrane v imenu Občine Žalec pozdravila Tanja Razboršek Rehar. Tudi drugi del knjige je obsežen izbor spominov. Upokojeni mesar niza zgodbe o vojaščini, veseljačenju, domačem dvorišču, mesarskem delu, zgodovini Pe- trovč, posameznikih in še čem. Aleksander Videčnik, raziskovalec pretekle zgodovine in običajev ljudi v Savinjski dolini, je potrdil, da so zgodbe mešanica dokumentarnega in osebnega in pomenijo precejšen prispevek k ohranjanju življenja Savinjčanov. Poleg tega ne pomni, da bi v slovenskem prostoru kdo tako podrobno opisal trgovanje z živino, predelavo mesa, prodajo ... Vsebine pripovedi odražajo avtorjev izreden spomin, o dogodkih pripoveduje podrobno in z gotovostjo, kot bi se zgodili včeraj ali pravkar. Novi knjigi so s svojimi nastopi pospremili številni glasbeniki, med njimi instrumentalista Natalija in Aleksej Ermakov, pevka Damjana Golavšek, ljudski pevec Martin Jazbec in trio mešanega pevskega zbora iz Petrovč. T. Tavčar Monografija za 110 let gasilstva S predstavitvijo monografije »110 let gasilstva na območju Občine Polzela« so začeli s praznovanjem visokega jubileja gasilskih društev, ki delujejo na območju občine. Številne občane, ki so s svojo prisotnostjo počastili jubilante, je pozdravil župan Občine Polzela Jože Kužnik. V sproščenem klepetu, ki ga je vodila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, pa so sodelovali predsednik PGD Polzela Ivan Kotnik, poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Polzela Lado Košec in nosilec projekta mag. Edvard Jug. ' Knjiga je izšla v nakladi 1000 izvodov, izdala in založila pa so j o prostovoljna gasilka društva Polzela, Ločica ob Savinji in Andraž nad Polzelo. Pri njeni pripravi je sodeloval uredniški odbor, v katerem so bili Ivan Kotnik, Lado Košec, David Krk, Valerija Pukl in Bojana Žibret, ki so prispevali tudi besedila. Odgovorna urednica in prav tako avtorica besedil je Karmen Turnšek Nekaj besedil so prispevali tudi Jožica Štahl, Rok Basti, Jože Germ, Ksenija Jazbec, Mateja Ločičnik in Matjaž Rojnik. Knjigo je lektorirala Lea Felicijan, oblikoval pa Marko Leber. Monografija zelo pregledno in nazorno seže v razvoj gasilstva skozi čas, ustavi se pri gasilstvu v Spodnji Savinjski dolini, opisuje gasilske organizacije, gasilsko zvezo, gasilsko poveljstvo, gasilska društva v polzelski občini ... Gre za izjemen kronološki prikaz, ki ni pomemben samo za gasilce, pač pa tudi za vse občane. Večno bo sporočala o plemenitosti združenja, ki se imenuje gasilsko društvo. T. Tavčar Jolanda Železnik, mag. Edvard Jug, Ivan Kotnik in Lado Košec INFORMACIJE / NAGRADNA KRIŽANKA oktober 2014 PRETEPAČ SESTAVA Boris VELIKA KOLIČINA, MNOŽINA AMERIŠKA 6LASIENICA TOKO UDOBEN NASLANJAČ, BLAZINJAK OTON CIUHA POMOŽNO JADRO NA I ZADNJEM LADIJSKEM I JAM PORU GOROVJE NA MEJI MED EVROPO IN AZIJO, RUSIJA VRSTA STAREGA PISALA OBLASTA BAKTERIJA ČUSTVO BREZIZHO- DNOSTI REKA V BOSNI RTV J. AMERIKI AMERIŠKI IGRALEC RICHARD PRIPRAVA ZA ČIŠČENJE ŽIVINE (PPG.) KEMIČNA SPOJINA FEREDŽI PODOBNA HALJA PADAVINA V OBLIKI VODNIH KAPELJ LESK, SIJAJ PIANIST BERTONCEU JAPONSKI DROBIŽ POLOPICA Z MADAGA- SKARJA REKA V SRBIJI, PRITOK MORAVE IME BIBLIJSKE MARIJINE MATERE MIRA IRMAN NAČIN AVTOMOBIL. ZAVAROVAN. VOLTAMPER NEMŠKI KOMIK, VODITELJ STEFAN ENOLONČNICA JEŠPRENOVE KAŠE S FIŽOLOM KDOR VRISKA VARNOSTNO RAZSTRELIVO VEČSTAVČNA INSTRU- MENTALNA SKLADBA MODERNA GLASBA SLOVENSKA PISATELJICA, PREVAJALKA KRISTINA SLOVENSKI POLITIK DIMITRIJ ZAČETNI DEL SKOKA IZVIN (PPG-) GRŠKA BOGINJA USODE KEMIJSKI ZNAK ZA BROM MOŠKO IME VERIGA ZA MERJENJE DREVESNE DEBELINE PLES S KUBE MESTO V ITALIJI ANA DREV POLOŽAJ, DELOVNO PODROČJE EPARHA RADO NAKRST NASPROTJE BRUTO PRIPADNIK AZTEKOV DARILO, POKLON STROKOVNJAK ZA KLETARSTVO USTANOVA, ODDELEK ZA HRANJENJE LISTIN MEHKONEBNI GLAS RUSKI ATLET VLADIMIR TRGOVINA Z TEKSTILOM LOJNA BULA ORGAN V USTIH 19. ČRKA GR. ABECEDE DIRKALIŠČE F1 V ITALIJI ANTON VODNIK FINSKA LUKA DEL BOJNE OPREME VITEZOV LESENA STENSKA OBLOGA PRIPADNIK ELEATOV NEODLOČEN, BOJAZUIV ČLOVEK (SLABŠ.) GRŠKI CUNJA (NAR.) ITA. PEVEC FILIPPO NEVIANI MARJAN EKART DEL ŽENSKEGA SPODNJEGA PERILA LUDVIK OLAS ČEŠKI SLIKAR MAXIMILIAN SREDIŠČE MOLDAVIJE V ROMUNIJI SLOVENSKI PESNIK, HUMORIST JOŽE HERCEGOVEC DEL TELESA NASELJE PRI VIPAVI PREŠERNOVA PESEM HIDRAT: kemična spojina BEZAN: pomožno jadro OPONA: veriga KUC: ruski atlet NEK: italijanski pevec LOŽE: naselje pri Vipavi VAŠA: finska luka HORN: rt v ameriki RVAR: pretepač Nagradna križanka Rešitev križanke, objavljene v septembrski številki Utripa: NOVA-SEZONA-ABONMAJEV-ZKŠT-ŽALEC. Izžrebani nagrajenci: 1. Nada Pepel, Tabor 56 a, Tabor; 2. Martina Bevc, Trubarjeva 3, Žalec; 3. Zdenka Kroflič, Kasaze 21 a, Petrovče. Nagrajence bo o nagradi obvestil ZKŠT Žalec. Pokrovitelj križanke v tej številki pa je ROBERT.DOLAR S. P., Dobrote kmetije Dolar, Velika Pirešica. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljitefzključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 15.11. 2014. SVECARSTVO Marjeta Mijan s. p. Savinjsko nabrežje 128, 3313 Polzela (pri tovarni GARANT) VELIKA AKCIJA NAGROBNIH SVEČ! I— V treh letih rešili 205 konj Hmeljarski likof v Petrovčah Center Petra v Orovi vasi HE .... ■ w vV' ■P v ’iBpv ■* 'il vini t ' ijV X. \ Hj w 1 Kkä. JNE* . K3r|i ■SKrv V Rehabilitacijskem centru Petra v Orovi vasi pri Polzeli, v edinem zavetišču za konje v Sloveniji, so prvi oktobrski vikend pripravili 3. dan odprtih vrat v upanju, da bodo s prostovoljnimi prispevki zbrali denar za preživetje zime. Zadnje čase je zaradi gospodarske krize donacij vedno manj, zato so odvisni od akcije Trije evri. To pomeni, da vsak, ki daruje tri evre, podari konju en dan življenja. Mala bala sena stane namreč tri evre. Kot pravi vodja centra Natali- ja Nedeljko, si želijo zbrati toliko denarja, da bodo lahko kupili zaloge krme za zimo. Število zanemarjenih konj v zadnjih letih narašča, saj se ljudje pogosto nepremišljeno odločijo za nakup konja, nato pa ugotovijo, da za vzdrževanje nimajo ne denarja in ne časa. Kar nekaj shiranih konjev so v zadnjem času odvzeli tudi uglednim rejcem in tekmovalcem. V treh letih so rešili 205 konj, v posvojitev so jih dali 150. Center, ki dobro sodeluje tudi z inšpekcijskimi službami, ni namenjen zavetišču, temveč rehabilitaciji konj. Želijo pa si, da bi rehabilitiranim konjem našli ustrezne posvojitelje. V okviru odprtih vrat jih je obiskalo okrog tisoč ljudi, med njimi številne družine z otroki z vseh koncev Slovenije, dogajanje pa je bilo zelo raznoliko. Otroci so lahko krtačili konje, tudi jezdili so lahko, pripravili so razstavo slik, bogat srečelov, na stojnicah so ponujali številne dobrote, dogajanje pa so s svojimi nastopi popestrili številni estradniki. T. Tavčar Pernato, puhasto, luskasto... V zadnjih letih so predvsem ponosni na dosežke pri perutnini: 1. in 2. mesto na razstavi Superpokal za perutnino 2009, 3. mesto na razstavi Superpokal za perutnino 2010 in osvojitev pokala na Superpokalu za perutnino 2013, ki ga želijo ubraniti tudi letos. Razstavo so tokrat preselili na Polzelo in ob pomoči tamkajšnjega turističnega društva pripravili tudi bogat spremljevalni program (kmečko tržnico, petelinje dirke ...). Obiskovalci so si lahko ogledali redkejše in eksotične pasme kokoši, morske prašičke, male in velike kunce, golobe pa tudi bolj eksotične živali, kot so kače, ježu podoben tenrek, škorpijon, pajki in še kakšna žival z večjim številom nog iz Bioparka Lipovec. Otroci so se lahko odločili tudi za atraktivno poslikavo obraza, ki jo je mojstrsko opravil član društva Jan Vodovnik. Razstava je po besedah organizatorjev zelo uspela, sodniki pa so svoje delo uspešno opravili že prvi dan. Kar nekaj živali je doseglo normo za razglasitev prvaka pasme. Z nazivom prvak razstave pa se lahko v močni konkurenci pohvalijo Jan Vodovnik s kuncem pasme rdeči novozelandec (97 t), Sanja Stropnik in Branko Funda s tribarvnim merino morskim prašičkom (97 t) in Mihaela Stropnik s petelinom australorp-ske kokoši (961). Člane društva čaka v teh mesecih še kar nekaj pomembnih razstav, med njimi tudi državna in Superpokal za perutnino 2014. K vpisu pa vabijo nove člane. Info.: 031 669 970 (Branko). T. T. Člani Savinjskega društva gojiteljev malih živali Občine Žalec so na Polzeli pripravili že 14. razstavo malih pasemskih živali, ki prikazuje uspešnost njihovih gojiteljev v preteklem letu. Društvo se ponaša z gojitelji, katerih živali dosegajo državno in tudi mednarodno kakovost. Predsednik društva Branko Funda z eksotičnim petelinom L I ^ I Jan Vodovnik s prvakom kuncem pasme rdeči novozelandec Predsednik društva hmeljarjev in princes Anton Rožič med podelitvijo priznanja in piva Kukec Ivanu Čulku iz Malih Braslovč Nazdravili s pivom Hmeljarski likof je prireditev, s katero želijo ohraniti pomen hmeljarstva. To je tudi čas, ko si hmeljarji po napornem mesecu vzamejo trenutek za sprostitev in oceno letine. Tako je bilo tudi v soboto, 4. oktobra, ko so se hmeljarji iz vse Slovenije v velikem številu ponovno zbrali na prireditvi v organizaciji Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije in ZKŠT Žalec. V programu, ki ga je povezoval Franci Podbrežnik, je zaigral na harmoniko mladi Mitja s kmetije v Poljčah, ki mu je bil hmelj položen že v zibelko, prireditev pa so popestrili pevci Akademskega pevskega zbora Risto Savin pod vodstvom zborovodkinje Katarine Kurtjak. Hmeljarje sta nagovorila župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, z letošnjo letino hmelja pa jih je seznanila specialistka za hmeljarstvo pri KGZS Irena Friško-vec, ki je med drugijn povedala: »Letošnje vreme je bilo za rast in razvoj hmelja ugodno. Rastline so v večini hmeljišč dosegle vrh opore in imele obliko valja. In po lanski, zelo slabi letini lahko govorimo letos o normalni letini kar se tiče količine pridelka, dobra pa je tudi vsebnost alfa kislin. Točna količina hmelja še ni znana, po ocenah naj bi bilo pridelanega okoli 2100 ton. Točaje sicer 12. in 14. junija močneje prizadela nasade na območju Šmartnega pri Slovenj Gradcu, kjer je na posameznih površinah odbila celo vse vrhove, v avgustu pa je prizadela nasade na območju Braslovč. Orkanski veter je v Spodnji Savinjski dolini podrl tudi 6 žičnic. Letošnje leto je bilo zaradi obilice padavin težko za pridelavo. Hmeljarji so lovih suhe dneve, da so lahko obdelali hmeljišča, zabeležili pa smo tudi večji pojav hme-ljeve pršice, pepelaste plesni in peronospore, kar pomeni dodatne stroške. Zaradi dežja je bilo močno oteženo tudi spravilo pridelka.« V nadaljevanju sta hmeljarski starešina Jože Ribič in hmeljarska princesa Eva Bizjak navzoče seznanila s promocijo hmeljarstva, ki sta jo opravljala v preteklem mandatu, in povabila aktualnega starešino Ivana Janka Bizjaka in princeso Barbaro Bosnar k predstavitvi, na hmeljevem listu in sliki vseh starešin in princes pa so skupaj odkrili njuni imeni. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije, in sicer Ignacu Novaku iz Sv. Lovrenca pri Preboldu, Alojzu Jelenu iz Do-briše vasi, Ivanu Bizjaku iz Go-tovelj in Ivanu Čulku iz Malih Braslovč. # Žalec V OBJEMU ZELENEGA ZLATA Ob koncu prireditve so župan Janko Kos, hmeljski starešina Ivan Janko Bizjak, predsednik društva hmeljarjev Anton Rožič, predsednik odbora za promocijo hmeljarstva Janez Prvo oktobrsko soboto je v Bio parku NIVO v Žalcu potekal festival buč, na katerem so predstavili uporabo buč v kulinariki. V ta namen so pripravili tudi kuharsko delavnico, v kateri so predstavili nekatere recepte za pripravo jedi iz buč, kasneje pa tudi predavanje o zdravilnosti buč. Vse jedi, ki Oset in hmeljska princesa Barbara Bosnar zabili pipo v sod piva, ki ga je društvu podarila Pivovarna Laško. Hmeljarji in gostje pa so z druženjem nadaljevali še dolgo v noč. T. T. so jih obiskovalci lahko poskusili, so bile pripravljene po receptih iz knjige Buče na mizi Gregorja Vovka Petrovskega, ki je zbranim tudi predaval. Tisti, ki so jih bučne jedi navdušile, so lahko kupili knjigo ali vrsto že pripravljenih, konzerviranih bučnih jedi Ivanke Rakun, velike poznavalke buč. T. T. Bučno v Bio parku Ivanka Rakun ob mizi z jedmi iz buč V spomin dr. Tonetu Wagnerju Ravno v času, ko vse odhaja k počitku, nas je dosegla vest, daje svoj tek dokončalo življenje prof. dr. Toneta Wagnerja. Kleno življenje, ki je zvesto slovenski naravi služilo Zemlji, je bilo polno in bogato. Rodil se je leta 1931 v Ljubljani, kjer je 1955 diplomiral na Fakulteti za agronomijo. Leta 1975je doktoriral z delom Divji hmelj v Jugoslaviji. Leta 1956 se je zaposlil na Inštitutu za hmeljarstvo, kjer je bil zaposlen kot vodja oddelka za hmeljarstvo do upokojitve leta 1991. Strokovno se je izpopolnjeval na študijskih specializacijah v ZDA, Angliji, ČSSR, SZ, na Kitajskem, v Franciji in Argentini, kjer je bil izvedenec za hmeljarstvo v tamkajšnji misiji, za kar je leta 1971 prejel priznanje argentinskih hmeljarjev. Deloval je predvsem na področju agrotehnike in žlahtnjenja hmelja ter zdravilnih rastlin. Skupaj s sodelavci je 1972 in 1981 prejel nagrado za izume Sklada Borisa Kidriča za vzgojo in žlahtnjenje novih sort hmelja ahil, apolon, atlas, aurora in sort serije B. V tem času so na inštitutu zasnovali gensko banko hmelja divjih in žlahtnjenih sort s celega sveta. V času svojega delovanja na inštitutu je bil predsednik Hmeljne komisije Slovenije in član znanstvene komisije Evropskega hmeljnega biroja. 1970 je prejel priznanje Mednarodne hmeljarske organizacije - vitez hmeljarskega reda. Že zelo zgodaj je doumel pomen pridelave zdravilnih in aromatičnih rastlin kot dopolnilne dejavnosti hmeljarstvu. V ta namen je na IHPS osnoval Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin za raziskovalne, strokovne in izobraževalne namene. Kot genska banka deluje še danes. V tem času je napisal knjigi Pridelovanje zdravilnih rastlin in Vrt zdravilnih rastlin. Rezultate svojega dela in dela svojih sodelavcev je predstavil na številnih predavanjih na strokovnih in znanstvenih srečanjih doma in v tujini, objavljal pa je tudi veliko strokovnih člankov. Za svoje raziskovalno delo v Občini Žalec je leta 1982 in 1984 prejel priznanje, leta 2006 pa tudi grb Občine Žalec. Kot pedagog je leta 1978 pridobil naziv izrednega profesorja na Biotehniški fakulteti, 1990 pa naziv rednega profesorja. Leta 1997je izdal knjigo Pridelovanje zelišč. Lepo je s časovne distance pogledati na delo strokovnjaka, kot je bil prof. dr. Tone Wagner, in ob tem ugotoviti, da so številne njegove zamisli in dognanja še vedno aktualni tudi v sedanjem času. »V svojih delih sam boš živel večno,« pravi Aškerc, in to še kako velja za dr. Wagnerja. V vseh številnih člankih, knjigah in vseh, ki jih je nesebično bogatil s svojim znanjem, bo vedno živel. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ZAHVALA ob izgubi našega dragega moža, očija in dedija prof. dr. ANTONA WAGNERJA univ. dipl. inž. agronomije (1931-2014) Iskreno se zahvaljujemo dr. Alenki Kobal in patronažni službi ZD Žalec, še posebej «estri Idi, celotnemu kolektivu Doma Lipa Štore za njihovo predano delo in skrb v njegovem zadnjem obdobju življenja. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavcem Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Žalujoči: žena Marjanca, hčerki Majda in Nataša z družinama ZAHVALA ob izgubi drage mame in babice ANE FABER iz Zabukovice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter za denarno pomoč. Hvala sestri Cvetki, gospodu dekanu Mirku Škofleku, pevcem Žarek in pogrebni službi Morana. Žalujoči: sin Janez z družino V spomin Zdenki Dosier Med dvema besedama izberi tišjo. Med besedo in molkom izberi poslušanje. Med zemljo in nebom izberi ptico. Med dvema otrokoma izberi oba. Med manjšim in večjim zlom ne izberi nobenega. Med obupom in upanjem izberi upanje: težjega boš nosil. In upanje je bilo pretežko. Klonilo je Smrti. Spomini ostajajo, trenutki, ki so bili beležni, se obujajo, neskončne zgodbe, ki so bile povedane, se prenašajo... Živele bodo tudi zgodbe o učiteljici slovenščine na šempetrski osnovni šoli - gospe Zdenki Došler. Pripovedovala jih je učencem, tudi svojim pripravnikom. Danes jih mi pripovedujemo njim ... Vsi si jih pišemo v srce kot popotnico v življenju ... Od upokojene učiteljice Zdenke smo se poslovili v torek, 2. septembra letos, na šempetrskem pokopališču. Pot, tudi poklicna, po kateri je stopala, je bila trdna in neomajna, ona na njej pa »mnogo več od pozabljenja, neizmerno več od zanikanja, neskončno več od niča« ... Rodila seje 25. maja 1948 v Celju. Osnovno šolo je obiskovala v Šempetru, se vpisala na celjsko gimnazijo, istočasno obiskovala tudi srednjo glasbeno šolo, pozneje pa uspešno zaključila še Pedagoško akademijo v Ljubljani. S poučevanjem je začela na OŠ Petrovče, končala pa na OŠ Šempeter. Tudi po upokojitvi je aktivno poučevala slovenščino na UPI -ljudski univerzi Žalec. Bila je soavtorica samostojnih delovnih zvezkov za slovenščino v osnovni šoli, priljubljena učiteljica, pravična, odkrita, avtoritativna, a vedno zabavna. Za delo v šolstvu je prejela številna priznanja, tudi priznanje Zveze kulturnih organizacij Občine Žalec. »Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancovje zasula že lopata! Odprte noč in dan so groba vrata; al dneva ne pove nobena pratka,« je dejal že veliki Prešeren, ki so ga na svojevrsten način spoznavale generacije učencev, ki sijih poučevala osemintrideset let in jim z ljubeznijo razkrivala vrednote in lepote slovenskega jezika. A potem si stopila skozi tista usodna vrata, skozi katera ob rojstvu vstopimo in ob smrti izstopimo. Ali pa obratno, saj so vrata ena in ista za rojstvo in smrt. Vrata v življenje tukaj in zdaj in vrata v življenje pred tem in za tem ... Pravijo, daje čas prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se boje, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo, toda za tiste, ki ljubijo, je neskončen. Hvala, učiteljica Zdenka, za vso ljubezen in védenje tega sveta, ki si jo iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz leta v leto podarjala mladim in nam. Poet Kajetan Kovič je v pesmi zapisal, da nekje obstajajo: močna zvezda, nova ladja in južni otok. Na srečo je človeku še poslednjič dano, da lahko izbira. In ti si gotovo izbrala vse tri. V imenu kolektiva OŠ Šempeter zapisali Barbara Cotič Popotnik in Valentina Toman Čremožnik ZAHVALA Po težki bolezni se je poslovil FERDINAND iz Dobriše vasi (1937-2014) V najtežjih trenutkih nisem bila sama, zato se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi stali ob strani in ki ste mojega moža pospremili na njegovi zadnji poti. Ljubil je naravo in spoštoval poštenega človeka. Imel vas je rad. Hvaležna žena Cirila ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame, sestre, sestrične, svakinje, prijateljice, sosede, sodelavke in znanke MARIJE HRIBARŠEK iz Žalca se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste jo pospremili na pot v onostranstvo. Posebej se zahvaljujeva njeni sestri Kristini, družini Vipotnik, vsem sodelavcem podjetja Vija, patroma Viktorju Arhu in Jožetu Rupniku za iskreno in nepričakovano pomoč v zelo težki življenjski situaciji. Prav tako se zahvaljujeva pogrebni službi Ropotar in vsem ostalim. Žalujoča: mož Marjan ih hči Maja HALER Nasmeh tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. V SPOMIN Mineva 20 let, odkar nas je za vedno zapustila IVANKA PUSOVNIK iz Vrbja pri Žalcu Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Leta, ki hitro teko, s seboj počasi odnašajo bolečino, a spomin in žalost ostajata vse do konca zadnjega dne... V SPOMIN 24. septembra je minilo pet žalostnih let, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi JOŽE RIBIČ iz'Ojstriške vasi Hvala vsem, ki se ga še spomnite, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečko. Z žalostjo žena Milena in hči Karmen z družino V SPOMIN 6. septembra je minilo sedem let, odkar smo za vedno ostali brez naše drage žene, mamice, babice in tašče MARIJE VUZEM Graščinska cesta 6, Prebold Vsem, ki ste jo imeli radi in je niste pozabili, iskrena hvala. Hvala tudi vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. V SPOMIN 15. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil FILIP ZAVRŠNIK iz Zg. Grušovelj pri Šempetru (30.4.1933-15.10.2013) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi oktober 2014 INFORMACIJE/KRONIKA Umrl je dr. JANEZ CUKJATI spec. spl. medicine na Polzeli (14.7.1940-2.10. 2014) Mir je našel, v Bogu se v življenje vrača, tako ljudem nam pot pokaže, da usoda naša je enaka. Zahvala vsem ljudem, hvala vam za vaša dobra dela ob slovesu. Žena Lili in trije otroci z družinami Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a kojih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očija in dedija FRANCIJA KOSUJA iz Grajske vasi 3, Gomilsko (29.4.1943-31.8.2014) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Posebna zahvala celotnemu bolnišničnemu osebju Splošne bolnišnice Celje, oddelku za hematologijo in onkologijo, za njihovo nesebično pomoč in oskrbo pri zdravljenju. Najlepša hvala gospe Magdi Šalamon za tople besede ob slovesu in pevcem kvarteta Žarek za odpete pesmi. Zahvala bivšim sodelavcem, društvom in organizacijam ter vsem vam, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovane cvetje in sveče in za izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Močno te bomo pogrešali! Žalujoči: žena Božena, hčerki Mojca in Nuša z družinama Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš mirno brez bolečin, za tabo pa ostala velika je praznina. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, tašče in tete FANIKE PRAŽNIKAR iz Matk (16. 12. 1937-19. 8. 2014) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim za izrečena sožalja in sočutne besede, darovane sveče, cvetje, svete maše ter darove za cerkev. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica, gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljeno sveto mašo in pogreb ter pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranjali v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet si v naših srcih z najlepšimi spomini in vsak naš korak spremljaš v tišini. V SPOMIN Minilo je dve leti žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi, pradedi, brat in stric LUDVIK MEKLAV Dobrič 15 (18. 8.1940-5.10.2012) Hvaležni smo vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečo ter ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Pogrebna služba - cvetličarna MORAMA GSM: 041 536 608 GSM: 061 672115 www.pogreb-morana.cl E-mail: monuu.tteblovnikSslol.mt Aleksander Steblovnik s. p. « Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Minilo je, odkar posedal si pred zidanco... Minile tudi tvoje bolečine so... Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več pomladi, kdaj breskve cvetijo in tvojih trt nasadi. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija JOŽETA JELENA (2. 3.1942-15.9.2014) V težkih trenutkih nismo ostali sami. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, vsem prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in darove cerkvi. Hvala vsem, ki ste našega Jožeta pospremili na zadnji poti v zelo velikem številu. Tako kot je bil sam vedno rad nasmejan v veliki, dobri družbi... Iskrena zahvala nečakinjama Marjani in Simoni z družinama. Hvala gospodu župniku Jožetu Kovačcu za ganljive besede ob zadnjem slovesu. Hvala za iskren govor Bojanu Pustinku, pevcem Lastovka, trobentaču in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči najbližji domači ga zelo pogrešamo ... Tolažba nam je, da nekoč spet vidimo se ... Vsi njegovi Odgovorov na vprašanja večna ni, spominje tisto, kar živi. 20. oktobra je minilo eno leto, 14. novembra pa bo minilo 25 let, odkar sta tiho odšla IVANKA in ANTON KRAJNC KRAJNC (20.1.1929-20.10.2013) (27. 5.1931-14.11.1989) Radi se vaju spominjamo. Sin Boris z družino tvo Marjan Amon Šmartna v Rožni dolini IS % popust z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do 17. novembra 2014 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame in babice MARJANE CUKJATI iz Pariželj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani, karkoli darovali, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku, pevcem in pogrebni službi Morana za opravljen obred. Soprog Silvo, sinova Bojan in Robi z družinama A usoda ni hotela, da srečni bi bili. Na tvojem grobu svečke gorijo, v naših žalostnih očeh pa solze se iskrijo. V prsih bolečina je skeleča, saj v grob odšla je tudi naša sreča. ZAHVALA Ob boleči izgubi sina MATIJE KOVIČA iz Prebolda (9.2.1989-29.9.2014) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in še posebej sodelavcem Cestnih gradenj BVG. Zahvaljujemo se tudi pogrebnima službama Morana in Ropotar, župniku Damjanu Ratajcu, trobentaču, celjskemu društvu ledvičnih bolnikov Nefron, Karitas Prebold in vsem, ki ste nam pomagali ob težkih trenutkih slovesa. Hvala vsem, ki ste ga tako množično in sočutno pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mami, Franci, ata in mama, tete in strici ter sestrične in bratranci Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ANGELE ULAGA -VESELIČEVE MAME (8. 4.1925-21.9. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo uslužbencem Doma upokojencev Polzela, kjer je preživela zadnja štiri leta, gospodu Kovačcu in vnuku Vikiju za lepo opravljen obred in sveto mašo, pogrebni službi Morana, pevcem in govorniku Dušanu Pungartniku. Žalujoči: vsi njeni Minilo je dve leti, odkar sveča ti v pozdrav gori. Vse ure, dneve in noči povsod si z nami, ati, ti. Solza, žalost, bolečina, te ne zbudi. V SPOMIN FRANČIŠKU COKANU iz Šempetra Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite pred njegovim grobom. Vsi njegovi Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA ZOFIJA KLEMNČIČ (3. 5.1964-4.9. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za svete maše. Zahvala gasilskim društvom, še posebej gasilkam in gasilcem PGD Andraž. Hvala pevcem, govornikoma Martini Ograjenšek in Marjanu Verdevu, župnikoma, gospodu Kovačcu in gospodu Krašovcu. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Ropotar in vsem, ki so našo ženo, mamico in babico pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a kojih razgrneš, veno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice in tašče DANICE OCEPEK iz Žalca (18.1.1938-21.9. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu I. OŠ Žalec, pogrebni službi Ropotar, dekliški skupini M.J.A.V. in partu Viktorju Arhu za lepo opravljen obred. Draga mama, zelo te bomo pogrešali. . Žalujoči: hči Zdenka z družino Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica, prababica in sestra ANA MLINARIČ iz Vrbja 80 (7.12.1930-10.9.2014) V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili, pomagali, darovali in kakorkoli drugače pripomogli k lepemu zadnjemu slovesu. Pogrešali jo bomo. Žalujoči: vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre... Le daleč, daleč je... (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega MARIJANA FELDINA iz Liboj (nazadnje stanujočega v Gotovljah) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala patronažni službi Žalec, še posebej sestri Idi, župniku Branku Zemljaku, patru Ivanu Arzenšku, Moškemu pevskemu zboru Gotovlje, Godbi Liboje in družini Železnik. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali in kdaj postali ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Ma . trna in sin Uroš z družino ■m POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269,041748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 orna dan ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in tasta MITJA URISKA iz Griž se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. V SPOMIN 4. oktobra je minilo 18 let, odkar nas je za vedno zapustila draga mama, babica, teta in tašča Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu in prižgete svečko. Žalujoči: hči Suzana in sin Mitja z družinama V SPOMIN 18. oktobra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi oče in stari oče FRANC PŠAKER iz Zg. Gorč pri Braslovčah (22.11.1926-18.10.2004) Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepimi spomini, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Vsi njegovi Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 13.630 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. SONJA URISEK ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice in prababice MARIJE KOČEVAR iz Sv. Lovrenca, Prebold se iskreno zahvaljujemo za pomoč vsem tistim, ki so ji stali ob strani. Prav tako se zahvaljujemo za cvetje in izražena ustna ter pisna sožalja. Ostala bo v naših srcih. Vsi njeni Ni res, da si odšla - nikoli ne boš! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, boš vsak naš korak spremljala v tišini. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mamica, stara mama in tašča MAGDALENA PODMANICKI roj. ZUPANC z Ložnice pri Žalcu (1941-2014) Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN 22. oktobra je minilo 10 let, odkar je obstalo srce naše ljube mame in žene ter stare mame JUSTIKEAPNAR iz Petrovč (30.3.1927-22.10.2004) Hvala vsem, ki z dobro mislijo ah s svečko postojite ob njenem grobu in jo skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Rodimo se v svet, rastemo, se veselimo, življenja polno in plodno živimo. Ko pride naš čas, se poslovimo, bližnje, drage in prijatelje zapustimo, za seboj spomin in sled življenja pustimo. Le v mislih svojih dragih in znancev še naprej živimo. ZAHVALA V petek, 12. septembra, smo se na pokopališču v Grižah poslovili od dobrega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka KARLA GORIŠKA iz Bezovnika (roj. 9.11.1931) Ob tej izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešamo te in žalujemo za tabo. Tvoji najdražji oktober 2014 ZANIMIVOSTI -JNfc 4ptk Am» Na kmečki tržnici vedno kaj drugega S konji po mejah občine Turistično društvo Lipa Gotovlje že desetletje pripravlja vsako prvo soboto v me- secu v središču vasi kmečko tržnico s sejmom. Na njej sodeluje okoli dvaj- set prodajalcev, obišče pa jo približno tristo kupcev. Po načelu »Vsak iidek ima svoj gii-dek« in času primerno predstavijo kmetijska opravila, ki najbolj zaznamujejo ta čas. Tokrat so predstavili pripravo kislega zelja in repe, le tlačili so s kijem in ne z umitimi nogami. Čez tri tedne bo zelje kislo in naprodaj na naslednji tržnici, kjer se mu bodo pridružile kakšne krvavice, pečenice ali pa priprava ozimnice. V zadnjih letih se je v okviru tržnice zvrstilo tudi že kar nekaj delavnic, od priprave sadik, zasaditve okrasnega cvetja, kuhanja žganja, ličkanja koruze, peke peciva, kolin, vlaganja kumaric do kuhanja marmelade. Le kaj bodo pripravili 6. decembra? Verjetno bo dišalo po mesu in Miklavževih darilih. T. T. Del konjenice pred gradom Malteška konjenica Polzela je drugo oktobrsko nedeljo organizirala konjeniški pohod po mejah polzelske občine. Konjeniki so se zbrali pri Zupanovih v Založah, po zajtrku pa krenili na pot. Jezdili so pro- ti Ločici ob Savinji do Polzele, nato so se podah proti Podvinu in mimo Andraža nazaj v Založe, kjer so imeli kostanjev piknik, pridružili pa so se jim tudi družinski člani in povabljeni gostje, med katerimi je bil tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik. Predsednik Malteške konjenice Zvone Zupanc je ob tem povedal, da je bilo vreme odlično za ježo, prav tako družba, zato bodo ta podvig prav gotovo še ponovili. T. Tavčar Ribanje zelja za kisanje Cirkus kot v starih časih Od pitona do kunca Kače so bile otrokom in odraslim najzanimivejše Tigrasti albino piton kljub podobi privlači staro in mlado Artisti očarajo s preprosto slikovitostjo in nostalgijo po časih, kijih ne poznamo več Roblekovo dvorano v Žalcu so med 10. in 12. oktobrom okupirale eksotične in domače živali. Množica ljudi je lahko poleg občudovanja in spoznavanja zanimivih vrst sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev, žuželk, pajkov, stonog, kač in škorpijonov, ki drugače domujejo v Bioparku Lipovec, nekatere živali tudi pobožala, najmlajši pa so v ustvarjalnih delavnicah uživali v izdelovanju papirnatih živali in poslikavi obrazov. Biopark Lipovec širi svojo misijo izobraževanja in varstva narave s številnimi delavnicami, predavanji in tudi z razstavami. Tokratno razstavo so pripravili v sodelovanju s Turističnim društvom Žalec, živalski amba- sadorji pa so navdušili številne obiskovalce. »S pristno izkušnjo in z našimi čutih dejansko spoznamo Živah, njihovo telo in obnašanje, zato pozabimo na nepotrebne predsodke, ki smo jih prej gojili do določenih živalskih vrst, predvsem do kač, pajkov ah žuželk. Ob vsakem nadaljnjem srečanju z živalmi, ki jih prej nismo marali, se bomo po pozitivni in realni izkušnji odzvali drugače, Živah v naravi ne bomo več ogrožali ah celo pobijah, pač pa se bomo naučili sobivanja in tako pripomogli k obstoju pestre bio-diverzitete. Tega žal ne zmore nobena knjiga, spletna stran ah dokumentarec,« je povedal idejni vodja projekta Biopark Lipovec Simon Cirkulan. T. T. Cirkus Soluna je potujoč. Saj so vsi cirkusi potujoči, boste rekli. Že, že, ampak tale je prav poseben. Potuje namreč z vozovi in s konjskimi vpregami, prav počasi se premika od vasi do vasi, kot so to počeli nekoč. V tem času se mudijo v naši dolini, v torek in sredo so imeli predstavi tudi v Preboldu. Na poti ne sme biti prevelikih vzpetin, saj konji, vpreženi v bivalne vozove, ne bi zmogli. V Sloveniji so začeli svojo pot v Prekmurju, v Dolgi vasi, od koder so potovali proti notranjosti Slovenije. V Evropi je takšnih cirkusov, ki potujejo na tak način, manj, kot je prstov na eni roki. So nekakšni nomadi, ki jim je to postalo način življenja. V Soluni je šest odraslih in pet otrok, z njimi pa potuje dvanajst konj, ki vlečejo šest voz, za sir in jajca imajo v cirkuški kuhinji pet koz, eno ovco in trideset kokoši, družbo pa jim dela pet domačih psov. V prav posebni cirkuški predstavi nastopajo vsi, od Živah pa kura in pes. Med nenavadno, odbito, noro in zelo poučno predstavo, v dobrem pomenu seveda, se lahko marsikdo veselo nasmeji pa tudi zamisli. Nemca Stefan in Petra, oba se bližata petdesetim, lastnika cirkusa, sta že na pogled nenavadna. Vitka in sloka, zagorela, vidi se jima, da ves čas preživita zunaj, dajeta videz zdravja. Starša šestih otrok sta na cesti že od leta 1988. Kot pravita, je odgovor čisto preprost, rada potujeta. Na svojih potovanjih, kjer sta sprva muzicirala po ulicah, nista hotela spati po hostlih ah hotelih, zato sta si leta 1995 omislila cirkus kot v starih časih. Pridružili so se jima podobno misleči ljudje, v bivalne vozove so vpregli konje in začeh potovati po Evropi. In tako je še danes. Cirkusanti prihajajo iz različnih evropskih držav: Clea in njeni otroci so iz Španije, Elsa z otrokoma je iz Francije, Hari in Noemi pa sta mlad par z Madžarske. Od šestih Petrinih in Stefanovih otrok dva še živita z njima v cirkusu. Otroci ne obiskujejo šole, poučujejo jih doma. Ko so stari 15 ah 16 let, gredo v srednjo šolo v državo, iz katere prihajajo. Štirje Petrini in Stefanovi otroci so že odrash in nimajo težav v »zunanjem« svetu, saj imajo vsi poklic in službo: najstarejša, 26-letna hči dela v Italiji, peče izvrstne pice, druga, 25-letna hči je maskerka v graški operi v Avstriji, 24-letni sin je kovač, njegova specialnost je izdelovanje ortopedskih pripomočkov za konje, 21-letni sin pa je tesar in izdeluje gledališke kulise. Nobeden od članov cirkusa nima mobilnega telefona in mirno preživijo tudi brez računalnikov. Kot pravijo, si veliko ljudi predstavlja cirkuško življenje zelo romantično, kar pa je daleč od resnice. Njihovo življenje je trdo, vendar ga ne bi zamenjali za nič na svetu. Dodali so tudi, da se vedno najde kakšen menedžer, ki ima zadosti stresnega življenja in bi se jim rad pridružil, ah pa kdo, ki išče neko »visoko duhovno« življenje. Takim po navadi razložijo, da niso nobena »duhovno zelo razvita skupina«, temveč potujoči cirkus, v katerem je treba precej delati in stati z obema nogama zelo trdno na tleh. Razen takrat, ko hodijo po vrvi. D. Naraglav Cirkuško življenje po starem v zaodrju