APRIL 1 P Hugon, škof 2 T Frančišek Pav. 3 S Rihard 4 Č Izidor 5 P Vincencij 35 6 S Viljem _ 7 N 2. po Velik. ® 8 P Albert, očak 9 T Marija Egipt. 10 S Melitilda 11 C Leon I. STEV. (NO.) 71. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 11. APRILA — THURSDAY, APRIL 11, 1940 Norveška postala bojišče ni zaveznicama in Nemčijo .-. • i ' _______________________—----—---" a Anglija in Francija objavili, da je na potu pomoč Norveški. — Nemška armada s presenetljivo naglico zasedla vsa važnejša norveška mesta, dala. — Norveška prestolica Velika izguba za zaveznici. — Danska se mirno po-v nazijskih rokah. — London, Anglija. — Norveška je postala to, česar se je bala tekom cele sedanje vojne, da jo bo doletelo, namreč, da je postala bojno polje med anglo-francosko in nemško armado. V parlamentu je min. predsednik Chamber'ain v torek objavil, da ste zaveznici z vso naglico poslali Norveški "popolno pomoč," in je tako pričakovati, da se bodo v kratkem razvili ljuti boji na Skandinavskih tleh, dočim .je na morju in v zraku prišlo že do več spopadov. v veliki nervozriosti, vendar je v torek njena vlada povdarila, da bo ohranila nevtralnost, toda istočasno, da se bo bojevala proti vsakemu vpadu. Za vsak slučaj je vlada tamkaj odredila splošno mobilizacijo. Naziji izpeljali pravcati "Blitzkrieg" Dogodki so se tekom torka razvijali z bliskovito naglico in akcija, ki jo je podvzela Nemčija, v pravem pomenu besede zasluži ime "Blitz-krieg." Nazijsko vojaštvo je % tako hitrostjo zasedlo vsa važnejše točke ob norveški obali, da je v resnici presenetljivo. Zavzeli so - ne samo južno obrežje, marveč celo oddaljena mesta na* zapadni obali, kakor Bergen in ceio Narvik, ki leži skoraj na skrajnem severnem koncu Norveške; in vse to so izpeljali skoraj istočasno. Kakor se je ugotovilo, so bili naziji na ta korak dobro pripravljeni ter so le čakali zanj povelja iz Berlina. Ob norveškem obrežju so imeli večje število svojih tovornih ladij, katere so deloma v resnici,deloma pa navidezno pre-peljavale razno blago, zlasti železno rudo. Ladje pa so bile polne vojaštva, ki so se vozili navidezno kot pomorščaki. Kakor hitro pa je nastopil primeren trenotek, so se te "tovorne" ladje v naglici izpre-menile v bojne in "pomorščaki" so postali vojaki ter so vpadli v bližnja obrežna mesta in jih zasedli. Danska se mirno podala; Norveška se brani Kakor je bilo že včeraj po-ročano, je nemška armada najprej vkorakala v Dansko. Ta tvori nekak ključ do severnih krajev in pri svojem prodiranju se naziji nišo .i.ogli ogniti tega strategičnega kraja. Danska je miroljubna dežela z razmeroma malenkostno armado ter zato niti misliti ni mogla na kako -obrambo. V resnici se je docela mirno podala in točasno jo imajo naziji povsem pod kontrolo. ■ Nasprotno pa se je Norve-~ ška postavila v bran proti Nemčiji ter je na nekaterih mestih prišlo do spopada; Slavna bitka se je vršila pred norveško prestolico, Oslo. Tudi Norveška je vojaško slabotna in takoj prvi dan, v torek, so Nemci Oslo zsvzeli. Norveška vlada je takoj po Prvem nazijskem vpadu' napovedala Nemčiji - vojno tor se Umaknila iz prestolice 50 milj daleč proti severu v mesto Wam ar. Druga skandinavska država, Švedska, živi točasno sicer NIZOZEMSKA NERVOZNA Njo in Belgijo vznemiril na* zijski vpad na sever. Naziji povdarjajo, da zasedba pomeni le "protekcijo." Istočasno, ko je ukazala napad na Dansko in na Norveško, pa je nazijska vladi izdala proglas na ti državi, v katerem je povdarila, da nima nobenega namena, nastopati s sovražnostjo proti njima, marveč, da ju jemlje le pod svoje "protekcijo." Varovala ju bo, je dejala, pred napadi od strani Anglije in Francije, češ, da ima Ne nčija v l^oki neovrgljive dokaze, da ste ti dve državi nameri, vali napasti v par dneh severne kraje ; miniranje vodo vi a ob norveški obali, izvršeno začetkom tedna, je bilo samo prvi začetek te akcije. Teh u• ertov zaveznic, pravi proglas, pa nazijska vlada ni mogh- mirno gledati, marveč se je odločila, da ju prehiti. Pazilo se bo zdaj na to, pravi Nemčija, da ne bo niti en zavezniški vojak stopil na norveška ali danska tla, in že v torek se je objavilo, da so nemške ladje podminirale vodovje v vseh važnejših norveških pristaniščih, da se na ta način angleške ladje ne bodo mogie približati. Zelo negotovo je zato, na kak način bo Anglija poslala pomoč, katero je Chamberlain obljubil. Haag, Nizozemska. — - Tukajšnja država, in z njo sosednja Belgija, je upravičeno zašla v veliko nervoznost,kajti nenadni nemški vpad na sever ji jasno dokazuje, da ni nobeni državi zasigurana nevtralnost, kakor bi jo ta tudi racla ohranila. Vendar pa ti dve državi čutite, da se jima začasno še ni treba bali, češ, da je njuna pozicija docela drugačna, kakor je bila norveška, ter ima tudi njuna trgovina z rajhom drugačen značaj. Povrhu tega pa ste ti i državi tu d1,i dobro pripravljeni za obrambo. POGODBE SO LE KOS PAPIRJA Nazijski napad jia Dansko daje še en jasen dokaz, koliko so v današnjih dneh vredne razne pogodbe. Niti leto dni ni še preteklo, kar se je med Nemč^o in Dansko sklenil nenapadalni pakt, v katerem se obe stranki obrezujete, da ne boste napadli druga druge. Pakt, ki se je podpisal v Berlinu 31. maja 1939 za dobo 10 let, se delno giasi: "Nemški raj h in kraljevina Danska ne boste pod nobenim pogojem podvzeli vojne ali kakega drugega nasilja druga proti drugi." JEKLARNA IZGUBILA PRAVDO Washington, D. C. — S tem, da sploh ni hotelo vzeti v poštev priziva Republic jeklarske * d m žbe proti prej šli j i odločitvi okrožnega sodišča, je vrhovno sodišče Zed. držav zadnji ponedeljek odobrilo to odločitev, s čimer izgubi omenjena jeklarna dolgotrajno pravdo. Šlo je za to, da družba sprejme nazaj na delo okrog 5000 bivših uslužbencev, kateri so bili odpuščeni po stavki v 1937, ter jim tudi povrne mezde za čas odpustitve. Ta ukaz je izdal družbi vladni delavski odbor, toda družba se je pritožila na okrožno sodišče,ki pa je ukaz potrdilo; zdaj ga je molče o-dobrilo še vrhovno sodišče. ;-o- Velik udarec za zaveznici Nepričakovana akcija Nem-' čije ni žapadnih držav samo presenetila s svojo neverjetno naglico, marveč jima .ji tudi zadala občuten udarec. Predvsem boste ti državi izgubili vse zaloge, ki ste jih doslej dobivali iz Norveške in Danske in povrhu tega jima ladje teh dveh držav ne bodo več. mogle dovažati materijala iz drugih delov sveta; in od teh pošiljk ste bili Anglija in Francija v precejšnji meri odvisni. Končno pa je zasedba tudi velike vojaške važnosti, kajti z njo so si pridobili naziji nove baze, od koder bodo lahko izvajaii napade na Anglijo. Tako se v resnici lahko trdi, da so si naziji izvoje-vali veliko zmago. -o- za 4 CENTE "KUPIL" $810 Nancy, Francija. — V bližnji vasi so se prodajale na javni dražbi zapuščine po nekem Aubriju, ki je umrl pred nekaj dnevi. Med drugimi kupci je bil tudi neki kmet, ki si je nabavil vrečo razne stare šare za kar je plačal dva franka (okrog 4 cente). Ko pa je pozneje doma pregledoval, kaj je kupil, je našel na dnu vreče v gotovini 40,000 frankov (okrog $810). Kmet pa je bil toliko pošten, da je najdbo vrnil. GRADITEV "ZRAČNIH TRDNJAV" Washington, D. C. — Vojni department je zadnji ponedeljek sklenil pogodbo z Boeing aeroplansko družbo v Seattle, Wash., za zgraditev 50 velikih bojnih aeroplanov, kakor-šni so znani kot "leteče trdnjave." Graditev bo stala osem milijonov dolarjev. KRIZEMJVETA — Bukarešta, Rumunija. — Nedavno je dobila, Rumunija od Nemčije 52 bojnih aeroplanov in, kakor se je zdaj izvedelo, ?o jih pilotirali na poti semkaj tisti letalekki so se izkazali pri napadih, na ladje v Severnem morju in ob angleški obali. _ Rim, Italija., — Glavni komisar za vojmf'produkcijo ;je zadnji ponedeljek obvestil Mussoiinija, da je točasno zaposlenih 700,000 Italijanov pri izdelovanju vpjnega materijala. Dostavil je, da je 929 pomožnih tovarn pod kontrolo odbora za vojno produkcijo. — Kilo, Havaji. — Ognjenik Mauna Loa, ki je miroval od decembra 1935 naprej, je pričel zadnji ponedeljek nenadno bruhati. Kakor se izražajo opazovalci, teče lava iz njega v takih množinah, da sliči niagarskim slapovom. ZA $3 DOBIL ENO LETO ZAPORA Chicago, 111. — 43 letni C. Boles je obljubil nekemu Wm. Maloneyu, da mu bo preskr-bel delo kot voznik truka, ako mu plača $3. Maloney mu je izročil ta znesek, toda na obljubljeno delo je brez uspeha čakal. Končno je Bolesa naznanil oblastem in zadnji ponedeljek je dobil ta plačilo za NEMČIJA ZAHTEVA DONAVO Zastražiti hoče reko vzdolž njenega celega toka. Belgrad, Jugoslavija. — Kakor se je iz zanesljivih krogov objavilo v torek, je nemška vlada stavila Jugoslaviji, Ogrski, Rumuniji in Bolgarski zahtevo, da ji dovolijo Zastra-žiti celo strugo reke Donave, da se bo na ta način zavarovala nemška plovba po tej reki. Do te zahteve je prišlo, ko so rumunske oblasti uj'de par angleških tovornih ladij, naloženih z dinamitom, s katerim se je baje nameravalo razstreliti takozvana "železna vrata," namreč neki kraj, kjer teče Donava skozi ozko sotesko, ter tako onemogočiti plovbo. Donava je za .Nemčijo velike važnosti, ker dobiva po njej večji del svojih u-volbv iz jugovzhodne Evrope. CENA ŽIVEMU SREBRU SE PODVOJILA Chicago, 111. —- Odkar traja vojna v Evropi so cene živemu srebru skočile tako daleč navzgor, da so zdaj dvakrat višje kot so bile v .1937. Živo srebro se prodaja v posodah po 76 funtov. Ta količina je stala v 1937 okrog $90; prihodnje leto je pldla na okrog $75, a v 1939 je poskočila na $104. Ocl tedaj naprej je šla cena tej tekoči kovini tako rapidno navzgor, da stane zdaj omenjena količina do $185. Živo srebro, oziroma neka njega sestavina, igra važno vlogo p r i izdelovanju eksplozivnih snovi, namreč pri "starterju." Je pa razmeroma malo te kovine na svetu ; na leto se je producira komaj okrog 100,000 gori omenjenih posod vsega skupaj. Najglavnejši rudniki za njo so v Španiji. Iz Jfugosiavije Policiji v Kranju se je posrečilo aretirati najbolj drznega razbojnika, ki je strašil in ropal po Sloveniji že nekaj let. — Smrtna kosa. — Še drage vesti in novice iz stare domovine. Ljuta borba med stražniki in razbojnikom Kranj, 14. marca. — Včeraj okolu 8 ure zvečer se je po Kranju razširila vest, da je zloglasni razbojnik Tone Hace, 23 leten fant, bil prijet v bivši Batičevi hiši na Stari cesti. K najemniku Hrovatinu je prišel neznan moški ter povprašal po nekem Strmoietu. Obnašal se je prav kimljivo. 1 Irovatin, videč sumljivega človeka, ga je skušal pridržati z izgovorom, da Strmole kmalu pride. Med tem časom pa je svojo nepoštenost: Sodnik ga je obsodil na eno leto zapora. Obsojenec je bil že prej v ječi. po ne^em dečku obvestil kranjske mestne stražnike. Na njegovo stanovanje sta prišla s t r a ž n i k a Gcjmir Kremžar in Anton Medle. Oba sta takoj spoznala v neznancu Toneta Haeeta. Med njima in Ilacetom se je razvila huda borba. Hace je začel streljati iz 9 mm pištole. Kremžarja je ranil v kost nad kolenom, Medle pa je dobil dva strela v noge pod kolenom. Ranjen pa je bil tudi najemnik Hrovatin, ki je dobil strel v vrat. Krogla ga je samo oprasnila. Kljub težkim ranam sta junaška stražnika nadaljevala boj z razbojnikom in ga naposled obvladala. Ko je prišla še pomoč, so ga močno vklenili in odpeljali na mestno stražnico. Hace je bil močno oborožen. Imel je pri sebi kar 3 revolverje. V vestni službi ranjenima stražnikoma je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Jože Herfort, nakar sta bila takoj z reševalnim avtom prepeljana v ljubljansko bolnišnico. Okoli. Ba-tičeve hiše se je zbrala takoj velika množica ljudi, ki so hoteli videti Haeeta. Po kratkem zaslišanju na kranjski policijski stražnici, kjer so opravili le predpisane formalnosti, je bil Hace, moč- ske vzgoje. Trmoglav in nagnjen k prepirom. Povojna leta so ga najprej spravila na pota tihotapstva. Pozneje je odšel z doma in se začel klatiti po Ljubljani. Sprva je iskal pošteno delo, zašel pa je v družbo temnih in zločinskih elementov. Pokvaril se p;. -o---- Potresni sunki V Krškem in okolici so 9. marca zjutraj začutili tri potresne sunke. Prvi je samo na lahko zazibal, drugi je bil pa že precej močnejši, da so se zazibali viseči predmeti po hišah, dočim je bil tretji tako močan, da so začeli ljudje vstajati s postelj, boječ se katastrofe. Druge nesreče, ra-zun strahu ni bilo'. Smrtna kosa V Velenju je umrla Marija Demšič, vdova Tischler, rojena Wewer, vdova posestnika in trgovca. Doma je bila iz Sleparjeve domačije v Luko-vici pri Domžalah. — V Ljubljani je umrla Marija Kilar, rojena Mally, vdova po računskem nadsvetniku. — V Domžalah je umrl Andrej Pavšič, doma iz Podgozda nad Grgarjem pri Gorici, star 80 let. —,—o- Obsojen Pred malim senatom okrožnega sodišča v Mariboru je bil obsojen na eno leto in dva meseca ro'bije ter na izgubo častnih pravic za dve leti 26 letni Štefan Repič iz Smolni-ka,ki je v pretekli božični noči vlomil v župnišče v Rušah in odnesel razne predmete. Nesreča Na koroškem kolodvoru v Mariboru se je zgodila nesreča, ki je zahtevala človeško NEMŠKO VOJAŠTVO NA FRONTI no vklenjen izročen posebni I življenje. Vratar Filip .Bariot Slika kaže, ko se na nemški zapadni fronti vrši izmenjava vojaštva in prejšnji poveljnik daje pojasnila došlemu. varnostni eskorti, ki ga je z avtomobilom takoj nato odpe-jala v Ljubljano. Okoli 2.30 davi je Hace prispel v Ljub-jano in' začasno odveden v policijske zapore v nekdanji šentpetrski vojašnici. Tu so ga spravili v samotno celico. Stalno in najstrožje je čuvan. V celici se je Hace že ti dal svoji usodi. Na videz je miren.. Videti pa je, da je že obračunal s svojim burnim in razbojniškim življenjem. Kakšna je bila nežna mladost Toneta Haeeta V žalost na. Bil je rojen na mali kmetiji v Podcerkvi, občina Stari trg pri Ložu, prt "mežnarju,' dne 17. aprila 1917./Oče Ma tevž je čudak in nereden go spodar, star je okoli 75 let. Mati Rozala je bila pri hiši steber, ki je noč in dan gara la, da bi vzredila svoje otroke. Umrla je, ko je bil zadnji otrok Tone še v nežni mlado- stopal čez železniške tire, pri tem mu je» spodrsnilo in je padel ravno v trenutku, ko je privozil premikalni v a g o n. Kolesa so mu odrezala obe nogi in dasi so ga takoj prepeljali v bolnico, je kmalu umrl. Do smrti ae opekla V Osredku pri Vranskem se je ponesrečila 49 letna žena vojnega invalida Ana Reber-škova. Ko je stala pri močno zakurjenem štedilniku, se ji je vnela obleka, pri čemer se je žena tako opekla, da je na posledicah opeklin izdihnila svojo dušo po hudem trpljenju. -o-- Ustrelil se je Z lovsko puško se je ustrelil 60 letni posestnik Prane Lorber iz Partinja v Slovenskih goricah. Zadnje čase je tožil, da mu ni več za življe- nje. Napil se je in si s puško sti. Bil je brez prave materin- \končal življenje. AMERIKANSKI SLOVENEC ad ™ jm. m. a. jsak ekscelenca boljše sliši." Ko se je to še nekajkrat ponovilo, je kancler pokazal na tablico, ki je vedno ležala na n njegovi mizi, in prosil grofa, naj napiše, to kar je povedal. In grof je napisal: "S posebnim zadovoljstvom opa-. žam, da Vaša ekscelenca bolj- ' še sliši." a- niki ideologije, v katero veru- * je on sam. Finci seveda niso ® odklonili njegove pomoči zaradi tega, ker bi to čudno iz- ( gledalo, ampak zato, ker o * njegovi iskrenosti niso bili po- f poinoma prepričani, za kar ' imajo dovolj vzroka in zgledov. Lindholmu, ki je pravi ' orjal{ — kakor skoraj vsi vo- | ditelji te ideologije — in iz- ■ boren smučar, se je to za ma- 1 lo zdelo, in mu ni šlo v glavo, , da so ga odklonili. Čeprav je izjavil, da ne misli uganjati nobene politike, ampak da ga vodijo v to zgolj človekoljubni nameni, mu niso verjeli. Najbrž so kar prav storili. -o—— NENAVADEN PRIMER Kaj nenavaden primer smrti zavoljo zmrznenja se je zgodil v severnorumunskem mestu Romanu. 72 letni italijanski stavbenik Pedro Ver-ruzzi, ki je tam bival, je odšel navzlic svoji visoki staro-rosti in hudemu mrazu v so-1 sedni kraj, da bi tam pregledal neko gradnjo. Po poti je prepozno opazil, da mu noge počasi odmirajo. Spravili "so ga v bolnišnico v Romanu, kjer so mu hoteli n zdravniki odrezati eno izmed s zmrznjenih nog. Komaj so iga n položili na operacijsko mizo, I pa se je zgodilo nekaj, kar je > celo vsega vajenim zdravili- c kom pognalo grozo v telo: ro- 1 ke, noge in ušesa so se nesreč- 2 nežu ločili od telesa kot mr-tve, otekle mase mesa. Ver- 8 ruzzi je umrl v strašnih bole- * činah. V Roman je prišlo mnogo zdravnikov, da bi tu * proučili ta nenavadni medicin- 1 ski primer. -o- IZSELJEVANJE NEMCEV IZ 1 SOVJETSKIH POKRAJIN O preseljevanju Nemcev iz . I vzhodnih držav je razmeroma ! II malo čuti. In vendar se vrši 11 pravcato ljudsko prešel j eva-: nje nemških naseljencev iz sovjetskih pokrajin v one poljske predeli, ki so jih zasedli Nemci. Po poročilih nemških listov je bilo en teden na potu 135.000 Nemcev, ki so > se zlivali v okupirane predele Poljske deloma iz Galicije, deloma iz Volinije. Izseljenci 3 potujejo z vlaki, največ pa s svojimi vozmi, ker so jim so-r vjeti dovolili, da vzamejo s seboj tudi del premičnin. Vod-stvo nad vsem tem preseljevanjem ima vrhovni komandant zaščitnih oddelkov SS in nem-ške policije Himmler. r —°— g ZAKON PROTI KORUPCIJI ti Mehiška vlada je izdala od-a redbo, po kateri bodo morali )- vsi višji uradniki odslej ob i. nastopu službe, kakor tudi ob upokojitvi izkazati svoje imetje. Ta izkaz naj bi preprečil prekormerno obogatitev med r- službeno dobo. je Med uradnike, ki jih zadeni va nova uredba, spadajo vsi li- sodniki, državni pravdniki, r- šefi avtonomnih zveznih ura-d- dov, guvernerji poedinih me-o- hiških držav, kakor tudi vsi o-1 senatorji in poslanci. (Dalje) Ustavila sva se najprej pri ijegovi družini, kjer sva se prisrčno pozdravila s sestro Ančko, njegovo ženo, za katero sem bil posebno vesel, da sem jo zopet videl, saj je vsa leta, odkar sem odšel, težko bolehala, bila večkrat operirana, da smo se bali zanjo tu doma. Vendar Bog jo je ozdravil in sem bil vesel, ko sem jo našel tako zdravo in čvrsto. Ker še nisem maševal, sem šel takoj v cerkev in župnišče, kjer me je predvsem pozdravil prisrčno zvesti in dobri brat Bonifacij 'Dimnik, hišni gospodar župnišča, in oba patra, ki sta vodila v odsotnosti župnika Rev. Bernarda Ambrožiča takrat faro. Rev. Ambrožič je bil namreč v Evropi, kjer sva se videla. Kako se mi je milo storilo, ko sem bil zopet v hiši, kjer sem preživel toliko in tako značilnih let mojega življenja Rev. Leonard, Bogolin, moj nekdanji chicaški ministrant, sedaj profesor in župnik namestnik, in njegov kaplan Father Rafael Svete sta me peljala v cerkev, cla sem maševal. Občutkov, ki sem jih občutil ob vstopu v cerkev sv. Štefana, kjer sem tolikokrat maševal, in delil chi-caškim svojim- faranom božji kruh sv. zakramentov in sv. daritve in besede božje, ne morem popisati. Za nje vem samo jaz. Kako se je spremenila cerkev, odkar me ni bilo! Kako lepo jo je opremil župnik Rev. Aleksander Urankar! Cerkev je dobila tudi nove orgle, tačas, za katere sem začel zbirati ravno pred odhodom in zanje tudi nabral zvečine potrebno vsoto. Slike na stenah so še stare, katere je izvršil tako mojstrsko pokojni slovenski slikar John Gosar, ki se je pozneje vrnil domov in umrl, če se ne motim, v Grazu na Šta-! jerskem. Pri maši sta mi stregla 1 nečaka, sinova sestre Pcpce Tur-' šič. Šolsko poslopje je ostalo še * prav tako, kakor sem ga pustil 1 Samo v dvorani je marsikaj spremenjenega. Tudi kegljišče je še ostalo. Ko sem si ogledoval to stavbo AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 11. aprila 1940 Deseti brat; IZVIREN ROMAN j Spisal Jos. Jurčič Ko so v sobo prišli, prijel ga je gospod Mežon za ramo in dejal: "V imenu cesarske postave vas dam jaz tukaj ukleniti in greste z menoj!" Kaj takega Lovre pač ni pričakoval; zato je malo osupnil. To je sodnik opazil, namežikal je drugim in imel je šesti podpirajoči razlog ali indicij, da se ne moti. Koj pa je bil Kvas zopet miren in dejal je: "Ali ne smem vedeti, zakaj me doleti ta čast, da moram uklenjen z vami?" "Prosim, potrpite za odgovor" —- pravi sodnik. — "Če se mi vsi motimo, dobite popolno opravičenje. Za zdaj pa vsi dokazi proti vam govore in jaz kakor sodnik moram svojo dolžnost storiti." "Tedaj storite svojo dolžnost!" reče Kvas. "Ne, jaz vem, da je gospod Kvas tako nedolžen kakor jaz" — dejal je stric Dojel _ <,Samo recite, da z Marijanom niste imeli nič in jaz vam bo verjel." Zdaj je Lovre vedel, česa ga dolže. Moral je ali v ječo za nekaj časa iti in ljudem vero pustiti, da je on hudodelec ali pa izdati desetega brata. Pomislil je na Mani-co in skušnjava ga je obšla, da bi govoril. Saj Martinek bo prej umrl, preden bi mu sodni j a mogla kaj, dejalo mu je. In če u-mrje in Marijan umrje, ali ne bo sum na tebi ostal za vselej? Pa ne, to bi bilo ne-možato! "Ne bilo bi mi težko skazati vam, gospod sodnik, da me po krivem dolžite, ko bi hotel in smel govoriti. Grem z vami, saj se dolgo ne bom mudil, upam. Samo to vas prosim, da se grpdoč oglasimo na Po-lesku. Jaz bi rad Marijana videl, kako mu je, in sicer imam še nekaj opravka, kateri me bo, kakor upam, opravičil," reče Lovre. Ugovora ni imel sodnik nobenega. Prosil je gospodarja, da bi Šel nekaj časa ž njimi. Birič je pristopil in izvlekel železje, da bi Kvasa uklenil. Pa zdravnik Vencelj in drugi so po Kvasovem obnašanju in govorjenju že dvomili, da bi bil on kriv. Dejali so, da železja tukaj treba ni. Sodnik jim je pritegnil s to pogodbo, da Kvas s pošteno besedo obljubi, da ne bo skušal ubegniti, kar je tudi obljubil. Zdajci se vrata odpro in Manica stopi v sobo, bleda in objokanih oči. Kakor ne bi nikogar videla v sobi razen Kvasa, stopila je k njemu, položila-roko njemu na ramo in dejala: "Kaj ne, Lovre, da te ne poznajo, da tebi ni mogoče storiti kaj takega. Če te ves svet obsodi, ja^ te ne bom, samo reci, da ni res!" Gospoda Benjamina je rdečica oblila. "Dobro, deklica, dobro!" — reče poštenjak stric Dolef — "jaz tudi tako pravim." "Ni res! Skazalo se bo!" dejal je Kvas in tudi on je zardel, Zakaj vedel je, da mu odsihdob, ko se je Manica tako očito izdala, ni več obstanka na Slemenicah. Rad bi ji bil v roko segel, rad bi ji se bil zahvalil in rad bi bil tudi kako popravil, kar je napačnega naredila v prenaglem strahu. Pa pogledal je njenega očeta in preveril se je, da vse to ni mogoče. "Verjamem ti! — Tebi bolj kot drugim!" — rekla je ter mu podala roko. — "Zdrav! Pojdi, opraviči se in vrni se enkrat. Vse eno, če ves svet ve: ti ali nobeden!" Lovre se ji je zahvalil z enim pogledom. Oče njen, ki je do zdaj strme stal kakor pribit, stopil je k njej ter jo prijel za pod pazduho. Jeze mu je lice gorelo. "Kaj to pomenja? Hajdi, tukaj nimaš ničesar opraviti!" Molče je šla z očetom ven. V svoji sobi si je šele razjasnila, kaj se je zgodilo, in grenke solze so ji nekoliko olajšale težko srce. Kmalu potem je oddrdrala grajska kočija, V kateri so s Kvasom sedeli sodnik in grajski gospodar. Birič se je usedel spredaj h kočijažu. Večkrat pak se ozrl nazaj, kakor da bi se hotel prepričati, da ujetnik še sedi med dvema gospodoma. Zbog poslednjega graščaku in sodniku neprijetnega prizora ni hotel ne ta niti oni kake govorice'začeti. Najmanj pa je mogel govoriti Lovre. Molče so se tako pripeljali do Poleska. Tu šele je graščak, sto-pivši z voza, spregovoril in dejal obrnivši se h Kvasu: "Gospod Kvas! Jaz nočem dvomiti, da se boste opravičili in iz srca želim tega. Vendar, če kaj mislite, boste sami Sprevideli, da se v mojo hišo ne morete več vrniti po tem, kar sem žalibog ravno zdaj doživel in videl. Očitati vam nočem ničesar. Mlad človek ne pomisli, kaj počenja. Jaz sem bil do poslednjega trenotka z vami zadovoljen, prav zadovoljen in res mi je žal, da ste se spozabili. Vem, da je moja hči tudi sama kriva, morda toliko ko vi. Zato se razideva kot prijatelja in želim vam vso srečo po svetu. Tudi me bo veselilo, če se v poznejših letih, ko bo ta reč na oba kraja pozabljena, oglasite pri nas, zdaj kmalu pa ne. Vaše obnašanje in vaš značaj mi je všeč. Vendar po premisleku boste lahko našli vzroke mojega ravnanja. Kar ima vaše skupaj, pošljem vam, kedar in kamor hočete. Z Bogom, dobro se imejte, zclaj grem jaz domu." S solznim očesom je stisnil Kvas roko, ki mu jo je graščak podal. Hotel mu je odgovoriti, pa beseda mu je ostala v grlu, in ko se je zavedel, bil je mož že odšel. Dvajseto poglavje. Mogočni svetec, grmeči Elija, Lej zvezane imam jaz roke, Ti pa grmiš po širocem nebu In skoraj ne vidiš pod sabo zemlje. Fr. Levstik. Gospod Mežon, o katerem so mi stari očanci pravili, da je bil trd in oster mož, kateri ni drugega poznal in veroval kakor suho postavo, pokazal je v tem hipu, da vendar ni tako brez srca, da se mu ne bi nihče smilil in tako je menda ovrženo natolcevanje omenjenih modrijanov iz tedanjega časa. Ko je r\amreč videl solzo v Kvasovem očesu, padla je polovica tistih "indicijev" in mislil si je: človek, ki je drugemu hvaležen in se težko od njega loči tačas, ko ga od sebe pahne, tak človek ne postane lahko pobojnik. (Dalje prih.) ---o---- Vaš sosed mogoče še ni naročen na "Am. Slovenec;" zakaj ne stopite k njemu, da ga pridobite za naročnika tega lista? VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE "Koroški Slovenec" objavlja pismo koroškega slovenskega vojaka s fronte. Med drugim beremo v tem pismu: Ravnokar sem dopolnil svoje 23. leto in svoj rojstni dan praznujem s pismom na Vas. Zdi se mi, da imam za seboj že dobro polovico življenja. Kako je ob pogledu nazaj človeku žal, da svojih mladih dni ni bolj temeljito izrabil! Mogoče je res, kar pravijo naši stari, da smo vse premalo ljubili in se trudili na njivi, ki so jo orali in posejali naši predniki. Vse to hočemo in moramo popraviti tedaj, ko se spet vrnemo v svojo domovino, v ta prekrasni raj slovenske pesmi in slovenskega srca. Zaenkrat pa se učimo, veliko učimo. . . Okoli sebe vidim delovno ljudstvo, ki se z never-( • jetnim trudom peha za vsakdanjim kruhom. Z vojaki-to-variši se dobro razumemo, saj je večina Korošcev. Slovenci smo seve v veliki manjšini in zato si našo "Nmav čriez ji-zaro" zapojemo le bolj poti-hem. Bo pa zato ob našem svidenju doma donelo tem mogočnejše!" V nemškem delu Koroške je sorazmerno precejšnje število delavcev in delavk iz Poljske. V zadnjem času so se na nekaterih javnih lokalih, po gostilnah in kavarnah, pojavile deske z napisom: "Poljakom in Poljakinjam vstop prepovedan !" Napis je ponekod preveden tudi v poljščino. — Podobni napisi so se svoječas-no videli na vseh javnih prostorih in prepovedovali vstop Židom. Nad Reberco je hlapec posestva Lindenhof v ozkem žlebu zavozil s sanmi, naloženimi s hlodi, v tovorni avto, ki je vozil pred njim in se na strmini nenadoma ustavil. Konja so hlodi tako hudo poškodovali, da so ga morali na mestu ustreliti. Posestnik trpi blizu 2.000 mark škode. Hlapec si je nesrečo tako gnal k srcu, da je izgubil um in so pa morali prepeljati v celovško umobolnico. Na Bistrici je povozil avto Projevega hlapca. Ponesrečenca so takoj prepeljali v beljaško bolnico, a je težkim poškodbam kmalu podlegel. Pri Vrbi je zašel pod vlak 17 letni Rudi Goričnik in je dobil pri tem smrtne poškodbe. Pisano polje mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm J. M. Tronk Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vedno uspeh! Ko to pišem, je mir med Rusijo in Finsko sklenjen. Kakšen je ta mir, naj sami o njem premišljujejo. Mir je dejstvo, in pri dejstvu ni treba več švigašvagarskega ugibanja in negotovega presoje-nja. Dejstvo prikazuje lahko še druga dejstva. Finci so se postavili, ves svet jih je občudoval in bo občudoval, svojega namena pa niso dosegli. Nasprotno. Omenil sem, da je zelo pre-kerna roba, na koga se kdo zanaša. Kak palček se sam ne more postaviti zoper orjaka, se mora ozreti pa kakem pomočniku. Cehi se niso mogli postaviti zoper združeno in zedinjeno Nemčijo. Zanašali so se na druge, pa so se vsaj dozdaj varali. Klonili so. Neki so jih hvalili, da so pametno raVnali, drugi so jih stokali pod nos, da niso vredni svobode, ker se niso borili. Ocena more priti šele, ko bo borba prišla do kakega zaključka. Poljaki so se postavili. Da so se zanašali na druge, ni jim zameriti. Potek odpora je pokazal, da orjak Pred avtomatičnim 1849 West CermaK Road, CHICAGO, ILLINOIS I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! OBVESTILO—vsem, ki uporabljajo starinske nezanesljive metode za gretje vode ... ZDAJ ... POIZKUSITE avtomatični plinski vodni grelec na 90 dnevno PONUDBO v dokaz varčevanja PrAtlio >, * Dokažite samim semi, da lahko zmorete čudovito udobnost vroče vode vedno na čepu. Tukaj so dejstva! Mi instaliramo novi avtomatični plinski vodni grelec samo za $1.50 prvega plačila (do 48 mesecev za plačilo preostanka na vaših računih za plin). Potem vi primerjate udobnost, priročnost, stroške za 90 dni v vašem lastnem domu. Ako se odločite, da ga boste obdržali, vam damo popusta $5 za vaš stari pristranski grelec na "furries" ali na premog IN velik popust za instalacijo. Izbira med Rex, Love-kin ali Ruud (z Moriel kotlom) vodnimi grelci . . . Odločite se zdaj — velja samo za omejen čas! MNOGI PLUMBERSKI MOJSTRI V SOSEŠČINAH VAM TUDI NUDIJO UGODNE POGOJE IN PREIZKUŠNJO DOMA AVTOMATIČNIH PLINSKIH VODNIH GRELCEV. Umivanje Public Service Company OF NORTHERM ILLINOIS o palčka lahko v nekaj dneh pomandra. Neposredne - pomoči ni bilo, pri tem so se Poljaki varali, kako bo na koncu, danes še nihče ne more povedati in vedeti, je treba na konec šele počakati. Nihče ne bo trdil, da so Finci upali na kak uspeh zoper Ruse. Morda so se Rusi klaverno izkazali, kakor se je poročalo med svet v teku borbe, ampak Finci so se postavili le, ker so upali na druge in jim je bila pomoč — obljubljena. Večinoma je pa o-stalo le-pri obljubi, in dasi so menda porazili do pol miljo-na Rusov, so morali le odnehati in se udati. Dejstvo miru, odnehanja, o porazu niti ne govorim, spričuje, da so se Finci "namazali," ko so napačno upali na pomoč. Kljub temu pa vsaj jaz še ne sodim, ker vsega še nikakor ni konec, in Finci lahko še dobijo pomoč od tod, kjer so napačno upali nai pomoč za trenotek, kakor lahko dobijo pomoč tudi Cehi in Poljaki, ko so enako napačno upali za trenotek. Eno dejstvo prikaže to in ono dejstvo, ampak vsega še ne prikaže, in za bodočnost se ie zopet treba zateči na —-ugibanja, presojanja. -o-- POGRUNJAL JO JE Ko so hoteli postaviti prvi telefon v palačo arabskega kralja Ibn Sauda, so mnogi pobožni ljudje protestirali, češ da je hudičeva iznajdba. Kralj pa jih je znal na lep način ugnati. Dejal je, tla je treba aparat postaviti pač pred preizkušnjo. Ce bodo šle svete besede skozenj brez o-vire in nepopačene, tedaj ne more biti delo zlobnega duha. Izbral si je štiri svete može, ki naj bi napravili poskus. Dva naj bi prišla v kraljevo palačo, prvi bi ponavljal, kar bi slišal po telefonu,drugi naj bi s koranom v roki ugotavljal, ali se bo vse ujemalo z besedilom svete knjige. Na drugem koncu telefonskega voda naj bi tretji glasno govoril v školjko verze iz korana, četrti bi ga nadziral. Poskus je seveda dobro uspel in govorice o hudičevi iznajdbi so na mah prenehale. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' HIŠA NA PRODAJ Dve stanovanji, eno pet, drugo šest sob. V dobrem stanju. Cena nizka, samo $3,-500.00 na naslovu» 2020 West 22nd Place. Chicago. Vprašajte za podrobnosti ob večerih. 11*!» Ne odlašaj na jutri, ali pa i stopi h sosedu in ga nagovori, "bom že enkrat," še danes da si naroči "Am. Slovenca." Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure1: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. ^IIIIIBIilllBlllliaillllBlllttVUlHIIIIIBIIIlHIIlliaill IIPIIII«^ ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokli£ite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali ■e pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. .SEMENA — SHEBOYGAN — SEMENA Velika izbira čistili, zanesljivih VRTNIH, TRAVNIŠKIH in CVETLIČNIH SEMEN; ČEBULNIH SADIK in ČEBULNIH SKUPIN ter POLJSKIH SEMEN. — Tudi izvrstne kakovosti VRTNIH in TRAVNIŠKIH GNOJIL ter HIDRATSKEGA APNA. Henry Stahl Seed Store 828 Niagara Avenue Telefon 219-J Sheboygan, Wisconsin Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite na« podnevi in ptfnoH. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Roe. 40M-W Po avtomatičnem t