Letno poročilo
I. mestne šestrazredne deške ljudske šole
v Ljubljani
o šolskem letu 1920/21.
Sestavil in na svetlo dal ravnatelj
JAKOB DIMNIK.
V Ljubljani, 28. junija 1921.
Založila I. mestna deška ljudska šola. — Natisnila Učiteljska tiskarna, Ljubljana.
'
'•'■■'	■■■■■■	:■■■■..«■	■	/■' -n!i>'	■	■
■ ‘V-	-i	i	i	'i	'	-■	V	.	i •'
-■■K':1' ■■..>;■.■	.-V'	\‘\.	'	v	/I
*•:-v <.v. r.v; ; <• ■	:	k	v.:-."	.«; ;tr. ^: ■••:.. .	.s>c'."
■ . ■ .•	.	•	i -■	'	•	•	v. ... : './■	,. .,	•
■.
■ ■	'	■	;	V.':.'
fr."
v:-,v >	...<	>»	v.......	...	v-	»'-fiu-i1	.",,t	...
. 1	••	•	si'.
...	.....	......	...	.	...	J.
;;. v;'■■'	'	'	•	:■	■	.	'	-	■■■"	:	i	•:
l:l j-l.:'	■	( 'v--o '	.	■	T:1
t -v:/■:v•::	^;V:^.i-	•	i1;:; :1	;	■■	;:;;V
- '•	•	.	•.	*	.	•	*.	<■	•.	..	•	.•	;	i.	.	.	.
rt '	•	j';'.’.ti,
Letno poročilo
I. mestne šestrazredne deške ljudske šole
v Ljubljani
o šolskem letu 1920/21.
Sestavil in na svetlo dal ravnatelj
JAKOB DIMNIK.
V Ljubljani, 28. junija 1921.
Založila I. mestna deška ljudska šola. — Natisnila Učiteljska tiskarna, Ljubljana.
il
L.
Regent Aleksander
Rodovina Karagjorgjevičev.
a)	Zgodovina.
Jugoslovani imenujemo Karagjorgjeviče, svojo vladarsko rodovino, narodno dinastijo. Ce le kdaj v zgodovini, je pri nas ta naziv točen, o tem nam priča vsa njena slavna preteklost. Da so Karagjorgjeviči narodna dinastija, s tem se ne misli samo, da so domačega, srbskega pokolenja, marveč veliko več; pomeni, da je njih ime tesno združeno s trpljenja, junaštva in požrtvovalnosti polno narodno zgodovino, da stoji v nje ospredju, med tistimi, ki so s svojo inicijativo gradili novo dobo življenja našega naroda. Zgodovina Karagjorgjevičev je dobesedno zgodovina srbstva, zgodovina jugoslovenstva.
Karagjorgjeviči so po svojem pokolenju iz črnogorskih gora. Tam v planinskem zapadnem delu polotoka je odnekdaj bival najbolj energičen, svobodoljuben in odporen srbski rod, ki je ustanovil prve večje državne organizacije in ki je turškemu gospostvu stavil vedno največje ovire nasproti. Vedno pripravljen na upor zoper dušmanina Turka, se je z radostjo pridružil vsakomur, na katerega strani je upal doseči zopet narodno svobodo. Ko so koncem 17. in ponovno tekom 18. stoletja avstrijske vojske v bojih s Turki prodrle precej daleč na jug, na zasužnjeno srbsko ozemlje, so svobodoljubni srbski planinci brez oklevanja pograbili za orožje, na-dejajoč se, da je prišla ura borbe za osvobojenje. In tako so srbski prostovoljci dostikrat tvorili večino avstrijske vojne sile v bojih s Turki. Toda avstrijske čete so se morale naposled umakniti pred še vedno močnimi Turki — za Srbe pa je sedaj nastopila težka doba krutega turškega maščevanja. Na tisoče in tisoče jih je bežalo iz svojih domovališč ali preko meje v avstrijsko, južnoogrsko in slavonsko ozemlje, ali pa v druge predele turške oblasti, kjer so se nepoznani naselili med ostalim prebivalstvom ter takorekoč zabrisali sladove za seboj.
Med takimi družinami so bili tudi predniki Karagjorgjevičev, ki so se izselili iz črnogorskih gora sredi 18. stoletja, bržkone za časa predzadnje vojne Avstrije s Turčijo 1. 1737.—1739. Naselili so se v Beogradskem pa-šaliku — bilo je več bratov — in sicer je ostal Karagjorgjev ded Jovan v Sumadiji v selu Viševcu, njegovi bratje pa v bližnjih selih ob srednji Jasenici (rečici, ki se izteka v Moravo blizu Velike Plane). Kara-
gjorgjev ded Jovan je imel dva sinova, Petra in Mirka. Petru se je dne
3.	novembra 1752. rodil sin Jurij, ki je postal pravi ustanovitelj nove srbske svobode in takorekoč začetnik rodovine Karagjorgjevičev. Vsled konfliktov s Turki je moral Jurjev oče Peter s svojo številno družino zbežati iz Viševca; bival je po dalje časa v okolnih selih, seleč se ponovno, dokler ni umrl, bržkone okrog 1. 1781. Vdova Marica, Jurijeva mati, se je v drugič omožila v Topolo.
Toliko o	predzgodovini Karagjorgjevičev. Mladi	Jurij je	med tem
dorastel sredi	razmer, v	kakršnih se je takrat nahajala Sumadija.	Napetost
med brezpravnim srbskim prebivalstvom in Turki-gospodovalci je neprestano vodila do izbruhov; vsled turških nasilnosti in prekipevajoče srbske odpornosti se je množilo število onih, ki so utekli v gore ter iz gozdov in zased neprestano napadali Turke. To hajduštvo je globoko posegalo v življenje neštevilnih srbskih družin, tako tudi v Jurjevo. Naposled se je umaknil čez Savo v Srem, ko	pa je	1. 1787. Avstrija v	zvezi z	Rusijo začela vojno zoper Turčijo in si	je za borbo zoper Turke	že prej	z agitacijo
iskala zaslombe v srbskem prebivalstvu, je Jurij z mnogimi drugimi Srbi vstopil v prostovoljski kor v avstrijski vojski ter se junaško boril s Turki. Tu se je dodobra izvežbal tudi v načinu rednega bojevanja — saj je postal pri tem podčastnik —, kar mu je pozneje za časa narodne borbe dobro služilo.	Svištovski	mir, ki so ga sklenili Avstrijci	1. 1791., ni izpolnil
obljub, danih	Srbom, ki	so dobili le splošno amnestijo.	Jurij se	je vrnil s
svojo družino v Sumadijo ter se nastanil v Topoli, kjer se je v sledečih letih mirno pečal s kmetijskimi posli. Ko pa so kmalu nato divji janičarji začeli nove nezaslišane grozovitosti po belgrajskem pašaliku in n. pr. sklenili posekati	vse imenitnejše srbske prvake, tedaj	se je	Jurij postavil na
čelo Srbom,	ki so	morali pred janičarji trumoma	bežati	v gore. Tako se
je začel 1. 1804. veliki srbski upor zoper Turke, ki ga je vodil Jurij, srbsko Džordže, po	očetu	Petrovič imenovan. Njegovo	ime je	zaslovelo po vsej
Srbiji, med	Turki	pa je vzbujalo tak strah, da	so ga	imenovali Kara-
gjorgje, t. j. Crni Jurij in to ime mu je ostalo. Po narodnem običaju so se njegovi sinovi in potomci imenovali Karagjorgjeviči.
S tem se je začela velika	srbska	borba za svobodo, ki so	jo dosegli
Srbi po strašnih, dolgotrajnih	bojih.	Toda Karagjorgje	ni dočakal sreč-
nega miru.
Ko je preživljala osvobojena Srbija prvo dobo svoje samostojnosti, se v njej razmere seveda niso mogle takoj urediti; posamezne rodovine so tekmovale za prvenstvo. Poleg Karagjorgjevičev je imela največjo veljavo rodovina Obrenovičev, ki so vladali najdalje v Srbiji. Karagjorgjev sin Aleksander je vladal v času od 1. 1842. do 1858. Nato so prišli zopet na prestol Obrenoviči, ki so ostali do 1. 1903. Tega leta so Srbi odstranili to dinastijo, ki se je zadnje čase preveč naslanjala na Avstrijo in na srbski prestol so poklicali Karagjorgjevega vnuka Petra, sedanjega sivolasega vladarja naše države.
Peter Karagjorgjevič se je v mlajših letih osebno udeleževal borbe s Turki. Ko je v Bosni buknil upor zoper Turke, so hiteli srbskim ustašem od vseh strani prostovoljci na pomoč. Med njimi je bil tudi Peter Karagjorgjevič, ki je na svoje stroške oborožil četo borilcev za svobodo ter v nevarnem četaškem boju pod imenom Peter Mrkonjič vodil borbo s Turki v Bosanski krajini.
Tako vidimo, da so Karagjorgjeviči res s svojim delom, s svojo junaško požrtvovalnostjo, vodeč borbo za osvobojenje, zaslužili, da so postali naša prva rodovina, dinastija, ki stoji na čelu naši ujedinjeni, osvobojeni kraljevini.
b)	Rodovnik dinastije Karagjorgjevičev.
Praded dinastije je srbski kmet Peter, padel v vojni s Turki okoli 1. 1783.'84., žena Marica, umrla 1. 1811.
Petrov sin Karagjorgje Petrovič, rojen 1752. v Viševcu, ubit v noči med 12. in 13. junijem 1817. v Radovanju pri Smederevu, pokopan v Topoli, februarja 1804. do septembra 1813. vrhovni srbski vodja.
Oženjen 1786., žena Jelena, hči kneza Nikole Jovanoviča iz Masloševa, roj. 1765., umrla 30. januarja (11. februarja) 1842. v Beogradu, pokopana v Topoli.
c)	Otroci vojvode Karagjorgje.
1. Aleksander Karagjorgjevič, rojen v Topoli 29. septembra (11. okt.) 1806. Prvi osnovni pouk mu je dal Dositej Obradovič. 1814. je potoval z očetom iz Srbije v Avstrijo. 1814. na jesen	je	odšel v	Rusijo	in se tam
učil in izobraževal. 1829. se je vrnil v Srbijo	in	1830. je	postal	član beo-
grajskega okrožnega sodišča, a 1. 1841. je bil imenovan za adjutanta kneza Mihajla. 1842. je bil izbran knezom Srbije, 1858. se je odpovedal prestolu. Potem je odšel v Avstrijo in živel v Temešvaru do svoje smrti dne
22.	aprila 1885. Truplo je bilo prenešeno na Dunaj, kjer je pokopano.
Zena Per si d a, hči Jevrema Nenadoviča, roj. dne 3. februarja 1813. v Valjevu, umrla dne 29. marca 1873. na Dunaju.
2. Sima (mlad umrl) 1798.
3. Sava (hči), umrla 1867.
4. Aleksa, roj. 1801., umrla 1840. Aleksin sin Gjorgje (roj. 1827., umrl 1843.) je imel dva sina Alekso, ki je za vojne	služil v	srbski	armadi in
umrl pred nekaj meseci, ter Božidarja, ki	je	kot pisatelj umrl 1.1908.
Stamenka (hči).
č) Potomci Aleksandra Karagjorgjevica.
1.	Peter, roj. dne 29. junija (12. julija) 1844. v Beogradu, kralj Srbije od dne 2. (15.) junija 1903., kralj države Srbov, Hrvatov in Slovencev od dne 1. decembra 1918.
Oženjen 30. junija 1883. z Zorko, hčerko Nikole I., kneza črnogorskega, rojeno na Cetinju dne 11. decembra 1864., umrlo na Cetinju dne 4. marca leta 1890.
2. Andrija, umrl 1865. še kot otrok.
3. Svetozar, umrl 1847.
4. Jelena, poročena z Gjorgjem Simičem, bivšim poslanikom Srbije na Dunaju.
5. Arsen, rojen v Temešvaru dne 4. aprila 1859., oženjen z Auroro, kneginjo Demidov di San Donato, umrlo dne 28. junija 1904.
(Sin kneza Arsena je princ Pavle, rojen v Petrogradu dne 15. aprila leta 1904.)
6. Poliksena ('[' 1916. v Gradcu), poročena v prvem zakovu s srbskim ministrom Konstatinom Nikolajevičem ('j* 1877.) v drugem zakonu pa s slovenskim odvetnikom drjem. Aleksandrom Prešernom, s katerim ni imela otrok.
d)	Otroci kralja Petra.
1. Prestolonaslednik Aleksander, rojen na Cetinju dne 4. (17.) decembra 1. 1888., prestolonaslednik od 27. marca 1909., regent Srbije od
11.	(24.) julija 1914., regent kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev od 1. decembra 1. 1918.
2. Jelena, rojena na Reki dne 23. oktobra (4. nov.) 1884., poročena v Petrogradu dne 9. sept. 1911. z velikim knezom Jovanom Konstatinovičem Romanovom, ki je bil ubit 1918. od boljševikov.
3. Milena, rojena dne 13. aprila 1886., umrla na Cetinju dne 9. dec. 1. 1887.
4. G j or g j e, rojen na Cetinju 27. avgusta (8. sept.) 1887., se je odpovedal prestolonasledništvu dne 27. marca 1909.
5. Andrija, rojena na Cetinju dne 25. februarja 1890., umrla dne 19. marca 1890.
e) Živeči člani naše vladarske rodovine.
Nj. Veličanstvo kralj Peter !. Karagjorgjevič je rojen v Beogradu dne 29. junija 1844. Njegov oče je bil knez Aleksander Karagjorgjevič (1842 do 1858) in mati kneginja Persida. Ko je zapustil vroče četaško borišče v severni Bosni, se je podal v Crno goro, kjer se je dne 30. junija
1.	1883. na Cetinju poročil s kncžno Zorko, starejšo hčerko črnogorskega kneza Nikole I. Pozneje je živel s svojo družino večinoma v Švici. Po odstranitvi Obrenovičev ga je srbska narodna skupščina izvolila za kralja Srbije, dne 15. junija 1903., na kar se je vrnil iz Švice ter dne 25. junija
1.	1903. zasedel srbski prestol. Kako se je nato srbska politika obrnila in dosegla v kratki dobi osvobojenje ne le vseh srbskih sorojakov, temveč tudi ostalih Jugoslovenov, Hrvatov in Slovencev, nam je še živo v spominu.
Kralj Peter je bil dne 1. decembra 1918. proglašen 7.a kralja Srbov Hrvatov in Slovencev.
Kneginja Zorka je umrla zelo zgodaj, že dne 16. marca 1890., rodivši možu petero otrok, od katerih pa sta dva zgodaj umrla, in sicer knežna Milena (roj. 13. aprila 1886., umrla 9. decembra 1887.) in Andrej, (rojen 25. febr. 1890., umrl 19. marca 1890.). Žive sedaj trije otroci, in sicer je najstarejši kraljevič Gjorgje (Jurij), rojen dne (27. avg.) 8. sept. 1887. na Cetinju. On je tedaj prvorojeni sin kralja Petra in nanj je prišlo prestolo-nasledstvo, toda ob veliki bosanski aneksijski krizi se je Jurij odpovedal tej pravici na korist mlajšemu bratu Aleksandru.
Prestolonaslednik-regent Aleksander je drugi sin Kralja Petra, rojen dne (4.) 17. decembra 1888. na Cetinju. Kralj Peter mu je izročil izvrševanje vladarske oblasti dne 29. junija 1914. in od tedaj vlada kot regent Srbiji, od 1. decembra 1918. pa združeni kraljevini Srboh, Hrvatov in Slovencev.
Najstarejše dete iz kratkega zakona kralja Petra je kneginja Jelena, rojena dne 4. novembra 1884. na Reki, poročena dne 9. septembra 1911. s knezom Ivanom Konstantinovičem.
Izmed članov naše vladarske rodovine živi še kraljev brat knez Arsenij Karagjorgjevič, rojen dne 16. aprila 1859. v Temišvaru, in njegov sin knez Pavel Karagjorgjevič, rojen dne 27. aprila 1893. v Petrogradu.
Vojvoda Živojin Mišič
* 6. VI. 1857, f 20. !. 1921. (Glej „Zvonček“ št. 4. t. I. str. 85.)
Molitev za domovino.
Verujem v enega Boga; verujem v eno domovino; verujem v vstajenje Jugoslavije.
Bog mojih očetov, kralj nebes in zemlje, k Tebi pošiljam svojo gorečo molitev za blagor svoje domovine Jugoslavije in svojega jugoslovanskega naroda.
Tvoj sveti blagoslov je dvignil mojo domovino, ko je od sovražnikov potrta ihtela; nadahnil jo z močjo in osvežil z razumom srčne in junaške bojevnike njene in povzdignil ubožico, ki se je pogrezala v pozabo, zopet na slavno stopnjo med neirodi — o kako se Ti zahvaljujem zato! Bog moj, prosim Te z vso gorečnostjo, da bi Tvoj sveti blagoslov počival nad ljubljeno domovino, dokler bode stal v njej kamen na kamnu, in nad dragim narodom, dokler ne umolkne njegovega govora jezik.
Blagoslovi, Bog, mojo domovino, ko jo poljublja pomlad, bude jo iz zimskega spanja, odevaje jo z mladim zelenjem; blagoslovi jo, ko so s prijetno vonjavo napolnjeni njeni lesovi in gaji in prepolni ptičjega žgolenja. Blagoslovi, Bog, mojo domovino, kadar zore njena polja in njive in njeni prebivalci v potu svojega obraza spravljajo pridelke v svoje domove. Blagoslovi, Bog, domovino mojo, ko zavlada jesen v njej in se šibi drevje in trtje pod zrelimi sadovi. Blagoslovi, Bog, domovino mojo tudi tedaj, ko pokriva snežena preproga njene gore in lesove in koče, razsejane po njej kakor zvezde na nebu.
Tvoj sveti blagoslov pridi v dvore bogatinov, da jim nagne srca k dobrotnosti in usmiljenju; naj se ne ogne praga borne koče, da oblaži njene gospodarje, ki jim je ta kočica edino bogastvo; najde naj pa tudi tiste siromake, ki ne vedo, kam naj bi položili svojo glavo.
Ne zapuščaj, Gospod, tega naroda, čegar kri je moja kri in čegar srca vtrip je tudi moj vtrip; čuvaj ga, straži ga, obvaruj ga vseg'a zlä in vsa-koršne pogube. Ne daj, da bi ga ugonobili prepiri in domači razpori. Čuvaj ga zlih nakan njegovih ncprijateljev in dodeli, da jugoslovanski narod išče in najde svojo srečo edinole v slogi, bratovski ljubezni in v popolnem miru.
O daj, dobrotni Bog, da postanem s svojim rodoljubnim delovanjem dika svoji domovini in si tako zaslužim miren počitek v njenem krilu.
Šolsko oblastvo.
A. Ministerstvo za prosveto in verstvo v kraljevini SHS v Beogradu.
1. Svetozar Pribičevič, minister za prosveto.
2. Dr. M. J ovanovic, minister za verstvo.
B. Poverjeništvo za nauk in bogočastje za Slovenijo v Ljubljani.
Dvorni svetnik dr. Fran Skaberne, vodja poverjeništva.
C. Višji šolski svet za Slovenijo v Ljubljani.
I. Predsedstvo:
1. Predsednik: dr. Stanislav Beuk, ravnatelj realne gimnazije v Ljubljani.
2. Podpredsednik: Jakob Dimnik, ravnatelj na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani.
II. Višji šolski nadzorniki:
3. Dr. Leopold Poljanec, za srednje in meščanske šole.
4. Ravnatelj Josip Wester, za srednje šole in učiteljišča.
5. Dvorni svetnik Engelbert Gangl, za ljudske šole na bivšem Kranjskem in v Prekmurju.
6. Prof. Fran Gabršek, za ljudske šole na bivšem Štajerskem.
III. Upravno-gospodarska poročevalca:
7. Dr. Ivan Karlin, deželnovladni tajnik.
8. Dr. Stanko Majcen, deželnovladni tajnik.
IV. Zastopnika veroučiteljev:
9. Ignacij Nad ra h, stolni kanonik v Ljubljani; namestnik prof. dr. Gregor Pečjak.
10. Maks Vraber, stolni kanonik v Mariboru; namestnik dr. Anton Medved, profesor v Mariboru.
V. Zastopniki srednješolskih učiteljev:
11. Dr. Josip Pipenbacher, ravnatelj drž. realne gimnazije v . Ljubljani; namestnik: Fran Jeran, real. profesor v Ljubljani.
12. Fran Voglar, gimn. profesor v Mariboru; namestnik Fran Mravljak, gim. profesor v Celju.
VI.	Zastopniki ljudsko- in meščanskošolskega učiteljstva :
13. Janja Miklavčičeva, nadučiteljica v Kranju; namestnik: Davorin Matko, nadučitelj v Novem mestu.
14. Luka Jelenc, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani; namestnik: Dragotin Humek, ravnatelj meščanske šole v Mariboru.
15. Anton Gnus, šolski ravnatelj v Dolu pri Hrastniku; namestnik: Anton Flren, nadučitelj v Studencih pri Mariboru.
VII. Zastopnik zdravstvenega odseka:
16. Dr. Ernest Mayer, zdravstveni svetnik v Ljubljani; namestnik: dr. Ernest Dereani, zdravnik v Ljubljani.
VIII. Zastopnik staršev:
17. Engelbert Franclietti, brivski mojster v Ljubljani; namestnik: Fran Kavčič, posestnik in gostilničar v Ljubljani.
IX. Zastopnik poverjeništva za kmetijstvo:
18. Ludovik Plavšak, posestnik v St. Juriju ob Taboru; namestnik: Ferdo Tomazin, posestnik v Šmartnem pri Litiji.
X. Zastopnik poverjeništva za socijalno skrbstvo:
19. Adolf Ribnikar, poverjenik za socijalno skrbstvo v Ljubljani; namestnik: Božidar Betriani, uradnik oblastne zaščite dece v Ljubljani.
C.	Mestni šolski svet.
1. Predsednik: t. č. ljubljanski župan.
2. Namestnik: dr. Miljutin Zarnik, magistralni ravnatelj.
3. Okrajni šolski nadzornik: Maks Hočevar, meščanskošolski učitelj.
4. Učitelja-strokovnjaka: šolski ravnatelj Janez Levec in mestni učitelj Ju raj Režek; namestnika: šolski ravnatelj Fran C r nago j in mestni učitelj Fran Škulj.
5. Zastopniki mestne občine: dr. Karel Triller, Anton Likozar, Ivan Petrič in Ras to Pu s t os 1 em še k.
6. Zastopnik cerkve: Anton Čadež, mestni katehet.
7. Zastopnika bivšega dež. odbora: šol. ravnatelj Janko Ne p. Jeglič in katehet Ignacij Zaplotnik.
8. Poročevalec v gospodarskih in upravnih stvareh: magistralni nadsvetnik Evgen Lah.
Učiteljski zbor.
1. Ravnatelj Jakob Dimnik, stalni nadučitelj in šolski vodja; odlikovan z redom Sv. Save V. razreda za zasluge na narodnem in prosvetnem polju; podpredsednik višjega šolskega sveta; vodja trirazredne gremijalne trgovske nadaljevalne šole in trirazredne strokovne nadaljevalne šole za mehansko-tehniške obrti; član kuratorija mestnega dekliškega liceja (ženske realne gimnazije) in slovenske trgovske šole; član šolskega odbora gremijalne trgovske šole in obrtnih nadaljevalnih šol.
2. Ivan Bele, stalni učitelj; usposobljen iz francoskega jezika za učiteljišča, meščanske in ljudske šole; ima kot učitelj francoskega jezika na tukajšnji realki dopust.
3. Juraj Režek, stalni učitelj, na bolezenskem dopustu.
4. Fran Gale, stalni učitelj; razrednik III. a razreda; izprašan za obrtno-nadaljevalne šole iz merkantilnih predmetov.
5. Vendelin Sadar, stalni učitelj; razrednik V. a razreda; izprašan iz risanja in merkantilnih predmetov za obrtno-nadaljevalne šole; usposobljen za rokotvorni pouk v lepljenstvu, mizarstvu in modeliranju.
6. Ivan Malnarič, razrednik III. c razreda, od 1. jan. dalje.
7. Pavel Zajc, stalni katehet, je poučeval razven v III. c in v V. b verouk v vseh razredih, pripravljal učence za prejem sv. zakramentov in daroval nedeljsko šolarsko mašo.
8. Emil Adamič, prideljen I. m. šoli; na dopustu; izprašan iz risanja za obrtno-nadaljevalne šole.
9. Ivan Kocijančič, stalni suplent, prideljen I. m. šoli.
10. Pavel Plesničar, razrednik VI. razreda; knjižničar učiteljske ročne knjižnice, izprašan iz merkantilnih predmetov za obrtno-nadaljevalne šole.
11. Josip Ambrožič, stalni učitelj; razrednik III. b razreda; voditelj cerkvenega petja; izprašan iz merkantilnih predmetov za obrtno-nadaljevalne šole; občinski svetnik ljubljanski.
12. Fran Grum, razrednik IV. a razreda; varih zbirki učil; izprašan za trgovske nadaljevalne šole.
13. Miroslav Repovš, stalni učitelj; razrednik IV. b razreda; izprašan iz	risanja in iz merkantilnih	predmetov za obrtno-nadaljevalne	šole.
14. Djuro Ivan Lesica,	prideljen	tuk. šoli;	je poučeval srbohrvaščino
v	III. a, b, c, IV. a, b, c, V. a, b	in v VI.	razredu.
15. Josip Wagner, stalni učitelj;	razrednik	IV. c razreda;	izprašan	za
trgovske nadaljevalne šole in iz risanja za obrtne nadaljevalne šole.
16. Ciril Petrovec, razrednik V. b razreda.
17. Alojzij Škrinjar, nadomestni učitelj; razrednik II. a razreda; varih zalogi knjig za ubožne učence.
18. Josip Brnobič, prideljen tuk. šoli; je kot slušatelj na konservatoriju na dopustu.
19. Viljelmina Beniger, nadomestna učiteljica; razrednica I. b razreda; je poučevala petje v III. c razredu.
20. Ljudmila Rapetova, začasna učiteljica; razrednica II. b razreda.
21. Janka Prosenčeva, nadomestna učiteljica; do 1. januarja razrednica
III.	c razreda.
22. Alojzij Bolhar, začasni učitelj; razrednik I. a razreda; knjižničar šolarske knjižnice; je poučeval risanje v VI. razredu.
23. Matija Trobej, nadomestni učitelj.
24. Rada Lukanova, začasna učiteljica; razrednica II. c razreda.
25. Valentin Tomc, pomožni veroučitelj; je poučeval veronauk v III. c in V. b razredu.
Šolski sluga: Ferdinand Pirc.
Pomožni šolski sluga: Ivan Dežman.
Statistični pregled koncem šolskega leta 1920/21.
o|3[ojd at ooiu^sndpQ	1 1 1 1 1 | 1 1 «	1	CO	co		r—< CN
o||q o! A0}u3ui}sqy	CN O 00 O CN CN in WO r—< •^fiococoTrcococo^	00 co	in co	O CO	co CN	CN T—*
o|isb|So a| ijit as 3|os olupajs A do}SA	1 1 1 1 1 1 1 1 s	m		m	WO	co
"S
> N cd «J M
ca
>
o
.m
JD
O
_o
o
m
ijiuBscjdzjau
qiuqosodsau
qiuqosods
OUJ^IUBZ oupud tu n ui
cö
>	4)
O >o C >C/) cO —
in
oupud oupud opz
(n[ej>|) b^soui (cunz (n|ej>|) rqsaui a
CO
u
0)
>
Srup
I>|SIU9U
I>(SU3AO|S
CUAGjSOABjd
B>|S|pÄUPAO
•)B5J-*UIU
JD
£
.2 Ž"c
’> g >o »»3
V>| n peu }°l frl-ci P° i°i ci—ei p° >°i ii—L P° lal L—9 P°
13] (J }t»| [UEUI
'i?.6riA'Keai,p
'026l'Xr9l3ilP
'S jj ö c -S
-Ü
o
IX
I I I I
CN		CO	co			-		'■f	1 =°	O	o\	1
CO TT	47	43	42	39	34	36	30	38	T-H CN tT CO	37	40	40 I
I I I I I
I I I I
I I I
I
co
l I I I I
l I I I
O 00 \o tr
co
O WO Tf
co CS
TT
TT
co	1	CN	MD	MD	NO
in	00	CO		«n	
co	co	co	co	co	CO
vO vO UO CN
I	~	I
~	I	I
O VO
WO rr
I	I	I
I	I	I
wo	—•	vo
in	in	rf
l	I	l
~	i	I
~	i	i
Tf o vo -rr
WO	Y-i	v£>
IT)	WO	^
III!
I I I
I I I
oo o
CO CO
I I I -
00 Tf
co co
TP rf
I I
I I I I
CN 1^-	O
^	^	Tf TT
CO T-<
TT Tf
CN	h	00 ON
tT	tJ«	co
I I I I I I I I
I
I I
I I
w~> vO vo <D
co	"3"		vO		v£>	co	
35	34	30	33	rr co	i—t co	I LZ	27 ;
I I I I
I I
I I I I
00
co
Ž8
m	co	y—,	CN	
co				
in	o	co	,	
co	TT		rr	
ON
s s > > > > >
Imenik učencev.*
I. a razred.
Accetto Fedor, Belčič Fran, Beranek Henrik, Blatnik Fran, Bombač Janko, Breskvar Kamilo, Černe Anže, Cesnik Valentin, Ecker Henrik, Eržen Bernard, Hudeček Ivan, Jankovič Mihael, Jevnikar Anton, Karba Rudolf, Kastelic Marjan, Klemenčič Friderik, Koman Ivan, Kraigher Boris, Krašovec Fran, Kumelj Silvo, Lipicar Artemio, Lozej Fran, Mali Anton, Malnarič Ivan, Oražem Fran, Perc Karel, Pertot Miloš, Petrič Stanko, Piellih Evgen, Piellih Ivan, Piller Hinko, Pogačnik Rudolf, Praček Adolf, Pregelj Milan, Primc Josip, Pukelstein Josip, Rant Fran, Ravnikar Albin, Rebolj Bogdan, Renko Danijel, Serše Bogomil, Simončič Maks, Starin Leo, Sega Leopold, Šolar Rudolf, Tihel Albin, Trček Stanislav, Turk Leopold, Ulian Adolf, Vidali Viktor, Weiss Gvidon, Zadravec Dušan, Žbogar Dragotin, Žižek Edvard, Zorga Aleksij.
I. b razred.
Arhar Josip, Balažič Josip, Brezovšek Marjan, Capuder Rado, Čebulj Ivan, Černe Rajmund, Gširtner Anton, Golob Srečko, Gomol Stanislav, Grčar Anton, Gregorin Miroslav, Grintal Josip, Hafner Josip, Hiti Fran, Ernst Josip, Hojker Bruno, Jančar Viljem, Jerančič Fran, Klander Fran, Koren Anton, Kralj Vladislav, Kregar Fran, Leban Bruno, Lipovšek Leopold, Mahnič Miroslav, Mehora Silvo Ivan, Menart Viljem, pl. Mikic Kamilo, Milavec Božidar, Mizerit Klaro, Mišvelj Stanislav, Močan Vladislav, Neuman Josip, Nikls-bacher Ferdinand, Ošaben Ludvik, Pavlič Stanislav, Petrič Fran, Petrič Friderik, Petrovec Josip, Polovšek Alojzij, Rivec Stanislav, Schrimpf Ivan, Schuster Fran, Strnad Josip, Strmecki Božan Viljem, Sinkolc Rudolf, Trček Ivan, Trpin Fran, Valič Ivan, Vrtačnik Ivan, Zavrl Ivan, Živic Karel.	,
II. a razred.
Avsec Fran, Bačnik Fran, Bežan Emil, Boh Alojzij, Bronik Slavko, Breskvar Fran, Treskvar Josip, Cankar Ignacij, Cankar Josip, Čepin Josip, Črtalič Mavricij, Črtalič Viktor, Dimic Ivan, Dolenc Miloš, Držaj Peter, Eržen Vladimir, Fancsik Edvard, Ficker Alojzij, Gomolj Marijan, Hrastar Alojzij, Jenko Viktor, Jernejčič Vladimir, Jontez Josip, Juh Miroslav, Kastelic Dušan, Kervina Fran, Kobe Dragotin, Lipovšek Ferdinand, Lukež Jurij, Lukež Niko, Marchiotti Silvester, Menart Bogomil, Pavlica Josip, Petrič Alfred, Pogačar Anton, Rožič Miroslav, Serše Ivan, Sešel Josip, Skok Ferdinand, Šircelj Miliifoj, Tavželj Alojzij, Foplikar Fran, Trojar Josip, Zaman Silvester, Zevnik Slavko, Žorga Rudolf.
II.	b razred.
Bernik Stanislav, Börse Albin, Cerar Ladislav, Cerar Odon, Cirk Fran, Čotar Radoslav, Demšar Maksimilijan, Dolničar Vladimir, Fajon Ivan, Fric Ivan, Frigidi Avgust, Gionini Hubert, Grošelj Ivan, Hauptman Srečko, Kalan Maksimilijan, Klemenčič Ivan, Klingenstein Karel, Kovačič Alfonz, Koželj Josip, Kutin Fran, Lebes Josip, Lumbar Ciril, Lumbar Zvonimir, Lužar Leopold, Mlinar Fran, Muzel Josip, Nachtigall Kamilo, Novak
* Debelo tiskani so odličnjaki.
Lmil, Pavlič Henrik, Pavlič Maksimilijan, Pavšek Vladimir, Perko Valter, Pipan Josip, Potočnik Stojan, Povhe Fran, Premrl Ivan, Puc Bogomil, Roš Edvard, Sešel Mihael, Šarc Ivan, Vadnov Josip, Verovšek Dimitrij, Zadnik Ljuban, Žerjav Fran, Živic Fran.
II. c razred.
Andrejašič Josip, Auerhammer Dušan, Benedičič Igor, Blažič Izidor, Bursu Fran, Čepar Josip, Dragar Viktor, Gregorič Drago, Hitti Marjan, Jamnik Anton, Jamnik Stanko, Jerančič Rudolf, Jordan Vilibald, Kaiser Stanko, Keršič Fran, Kisove? Albert, Koman Srečko, Kopetzky Vilko, Kukec Stanko, Kuret Oskar, Lepušček Fran, Mahovič Zvonko, Milavec Davorin, Močan Leon, Ošaben Edvard, Pečar Rudolf, Petkovšek Nikolaj, Podboj Rudolf, Pregelj Bogomil, Raguza Vladimir, Rebolj Dušan, Seliškar Milan, Smrečnik Vilko, Sušnik Peter, Sčurk Fran, Šuštar Stanko, Trošt Stanko, Vahem Damjan, Verhunc Josip, Vrhovec Vincencij, Vojska Drago (neizprašan), Weiss Roman, Zajc Leon, Žbona Stanko, Židan Peter.
III. a razred.
Bahovec Srečko, Berglez Fran, Bevk Fran, Bizjak Boris, Bricelj Josip, Debevc Stanko, F ric Ciril, Gamerc Niko, Jager Emil, Jenko Fran, Kelšin Drago, Kette Alojzij Kinkel Dragotin, Kumelj Otmar, Logar Vinko, Magolič Ivan, More Stanko, Nered Albin, Nered Avgust, Perc Bogomir, Polak Radoš, Polajnko Marjan, Potočnik Dušan, Povše Ciril, Preinfalk Anton, Rijavec Viktor, Rojec Stanko, Seme Milan, Slapar Fran, Soukal Metod, Srše Vladimir, Šefic Ludovik, Štajar Božidar, Schweitzer Rudolf, Urr.nič Ferdo, Valič Vladimir, Vrhovec Ivan, Zajcc Vladimir.
III. b razred.
Avtrata Albin, Bežan Fran, Cotar Branko, Debeljak Ciril, Ferjan Marjan, Frlan Marko, Gantar Julij, Glavan Jožef, Golias Henrik, Hafner Ivan, Jerančič Ferdinand, Kette Fran, Kobal Branko-Josip, Krusic Ivan, Majcc Srečko, Marc Roman, Medič Stanko, Mehora Miloš, Milavec Karel, Mišvelj Ivan, Možina Fran, Osolnik Milan, Pavlin Ivan, Pezdir Fran, Poljšak Viktor, Polovšek Fran, Prešeren Josip, Rak Fran, Rozman Pavel» Šergan Stanislav, Štucin Adolf, Urbanec Adolf, Vidmar Viktor, Vild Jožef, Zadnik Rudolf, Zadravec Vladimir, Žbona Bruno, Z'bert Viktor.
FI. c razred.
Berčič Rudolf, Bizjak Karel, Bricelj Andrej, Černe Vladimir, Dintar Branko, Dolničar Rudolf, Gamulin Ivan, Gambocz Ivan, Gorjanc Leopold, Iskra Ivan, Jamšek Slavko, Kopetzky Adolf, Kregar Anton, Marchiotti Stanko, Miholič Štefan, Palčič Branko, Pavšič Izidor, Podkrajšek Rudolf, Poznik Alojzij, Pipp St anko, Pregel Alojzij, Roch Alojzij. Roch Avgust, Senčar Ernest, Simončič Iv; 11, Slap~r Nikolaj, Srebotnjak Leon, Sešel Ivan, Šorn Otmar, Tomše Jožef, Uhan Matevž, Valenčič Adalbert, Zadravec Milan, Zevnik Jožef.
IV. a razred.
Avbelj Fran, Bricelj Leopold, Debevc Boris, Debevc Ivan, Dekanic Anton, Dolničar Josip, Drčar Ivan, Eleršek Josip, Gašperšič Bogomir, Gomiršek Rihard, Hörtner Oton, Jordan Josip, Kastelic Stanko, Kastelic Vinko, Klasek Oton, Kotnik Marijan, Leban Marjan, Lešnjak Leopold, Ljubič Milan, Mali Anton, Mali Marjan, Malnarič Vid, Matjašič Ivan, Miklavc Anton, Ocvirk Rudolf, Oražem Anton, Osterman Branko, Palčič Milan, Paulin Ciril, Pavelka Alojzij, Perko Andrej, Pirc Ivan, Pirnat Viktor, Plaper Dušan, Plesničar Stojan, Ravnikar Fran, Ravnikar Zdravko, Reberšak Alojzij, Šarc Peter, Šorn Josip, Trtnik Mirko, Vidovič Viktor, Vrhovnik Demeter.
Božič Alojzij, Černač Dalibor, Fajon Viktor, Ficker Josip, Fistar Rudolf, Goltes Ivan, Gregorin Ivan, Gril Viktor, Herfort Josip, Hojan Andrej, Jernejčič Fran, Kastelic Josip, Kunstelj Ivan, Lamut Marjan, Lipicer Danijel, Lukič Gabrijel, Mahovič Vladimir, Marn Dušan, Miler Emil, Orel Ivan, Outrata Vinko, Pavlica Miroslav, Perhavc Stojan, Petrič Anton, Pezdir Roman, Premrou Bogdan, Renko Stanko, Rotar Ivan, Sikošek Boris, Skodlar Fran, Sušnik Josip, Šarc Josip, Šembrek Rupert, Šterk Vilko, Tomšič Ladislav, Toplak Alojzij, Trotošek Josip, Trpin Josip, Trzinar Josip, Vidigaj Rajko, Volk Josip.
IV. c razred.
Avžlahar Stanko, Ban Viktor, Bergman Oton, Blaž Miroslav, Bobnar Rudolf, Boise Josip, Čenčur Miroslav, Čeper Emilij, Čepin Vid, Čuk Ivan. Dolničar Ivan, Furlan Ladislav, Gomol Ignacij, Gosar Venčeslav, Ivačič Josip, Jelen Fran, Jelnikar Maks, Kaiser Ivani Kikelj Ernst, Klemenčič Leon, Klopčaver josip, Koleša Edvin, Kovačič Eduard, Kralj Ervin. Lunder Rudolf, Lumbar Bogomir, Lužar Josip Mali Rudolf, Naglič Ivan Narobe Miroslav-Peršin Maks, Petkovšek Rudolf, Poč Stanko, Pogačar Stanko, Rejc Avguštin, Rejc Viktor, Schrimpf Albin, Schrimpf Slavko, Sitar Evald, Zaman Anton, Žorga Friderik, Žvokelj Vincenc.
V. a razred.
Avbelj Pavel, Berčič Stanko, Bester Maks, Branik Josip, Bricelj Tomo, Cerar Dragoi Čebulj Fran, Dobrota Rajko, Dovič Anton, Gagel Herbert, Gerčar Adolf, Grintal Avgust, Grošelj Ludovik, Grošelj Vinko, Jakil Ermin, Jakopič Anton, Jeršan Alojzij, Juvan Anton, Kalan Alojzij, Klemenčič Ivo, Koleša Rajko, Kfls Jaro, Lumbar Stanko, Martinc Ivan, Mavec Leopold, Orehek Ivan, Pečar Stanko, Podboršek Pavel, Pogačar Stanko, Pospišil Stanko, Ramovž Ciril, Repinc Srečko, Sajovic Stanko, Sicherl Hinko, Škerl Fran, Šoukal Fran, Terček Alojzij, Trkman Albin, Vahen Miha, Vrhovec Josip, Vrhovnik Milan, Welletz Alojzij, Zajec Fran, Zavertanik Angel, Zgonc Anton, Žnidaršič Sergej, Župic Ivan.
V. b razred.
Andolšek Ludovik, Ankon Nikolaj, Ažman Stanislav, Bernik Milovan, Budilovsky Fran, Casagrande Egon, Cerk Alojzij, Černič Danilo, Derenčin Stanislav, Fon Josip, Friškovic Viljem, Gartner Stefan, Gianini August, Gregorc Miroslav, Havliček Josip, Hribernik Josip, Hrovat Izidor, Jančar Fran, Kasparovič Josip, Kastelic Vladimir, Keržič Viktor, Kolar Samo, Kolar Vito, Koman Vladimir, Koprivec Dragotin, Koprivnikar Pavel, Krajgher Jurij, Kržan Edvard, Lešnjak Gvidon, Mauc Vinko, Meden Miroslav, Milavec Stanko, More Mirko, Miiller Rudolf, Odlasek Ciril, Oven Gabrijel, Pavlič Milan, Pertot Boris, Planinc Milivoj, Plečnik Anton, Pogačar Ignacij, Premrl Josip, Rijavec Viktor, Reberšak Fran, Štrukelj Stanko, Udovič Milan, Vidmar Bruno, Virant Fran, Žnidaršič Milan.
VI. razred.
Bandelj Miroslav, Bergman Fran, Bernik Rudolf, Bizjak Herman, Bobnar Fran, Debevec Edvard, Doberlet Mijodrag, Dragar Viljem, Furlan Miroslav, Hindcl Leopold, Hrovat Ivan, Keržan Adolf, Klasek Srečko, Korošec Fran, Kramar Ivan, Meden Zidimir, Muha Fran, Oven Vinko, Pečar Slanislav, Pelc Pavel, Perdan Fran, Perdan Ivan, Petkovšek Fran, Petrič Fran, Petrič Vinko, Pregelj Josip, Puc Fran, Satler Emil, Senčar Leopold, Sitar Fran, Šefic Vinko, Škofič Anton, Tomšič Ivan, Varšek Stanislav, Vrhovec Fran, Zalar Stanislav, Zdravje Stanislav, Zuccato Rinaldo, Zupančič Miroslav, Žorga Marcel.
1K
Letopis.
Začetek šolskega leta. Šolsko leto 1920—21 se je začelo dne 14. septembra z vpisovanjem, dne 16. septembra s sv. mašo in klicanjem sv. Duha, dne 17. septembra pa z rednim poukom.
Rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Petra 1. se je praznoval dne 12. julija kar najslovesneje po celi državi z zahvalno službo božjo. O našem kralju Petru I. se je med šolskim letom po razredih večkrat predavalo in povedalo mladini, da se je že v mladosti boril z bosanskimi ustaši za osvo-bojenje in ujedinjenje jugoslovanskega naroda. Kralj Peter, ki je moral prestati težko Kalvarijo preko Albanije, živi danes kot zmagovalec v osvobojeni domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Večna slava kralju-osvoboditelju !
Rojstni dan Nj. Visočanstva prestolonaslednika - regenta Aleksandra
je prosljavljala šolska mladina z učiteljstvom dne 17. decembra z zahvalno službo božjo. Po cerkveni slovesnosti so se zbrali učenci v šolskem poslopju, kjer se je s primernim nagovorom, z narodno in državno himno zaključila proslava rojstnega dne našega priljubljenega regenta Aleksandra.
Najvišje odlikovanje. Za zasluge na narodnem in prosvetnem polju so bili odlikovani: Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar z redom sv. Save
II.	razreda; poverjenik za uk in bogočastje, dvorni svetnik dr. Fran Ska-berne z redom sv. Save IV. razreda; predsednik višjega šolskega sveta ravnatelj dr. Stanko Beuk z redom sv. Save IV. razreda; višji šolski nadzornik, dvorni svetnik Engelbert Gangl z redom sv. Save IV. raz-zreda; član višjega šolskega sveta meščanskošolski ravnatelj Luka Jelenc z redom sv. Save IV. razreda; nadučitelj-ravnatelj Jakob Dimnik z redom sv. Save V. razreda.
Imenovanje. Gospod minister za prosveto je imenoval g. dvornega svetnika dr. Frana Skaberneta voditeljem poverjeništva zti uk in bogočastje v Sloveniji; ravnatelja realne gimnazije g. dr. Stanka Beuka predsednikom in ravnatelja Jakoba Dimnika pa podpredsednikom višjega šolskega sveta.
Izprememba v šolskem nadzorstvu. Glasom razpisa ministra prosvete Svetozara Pribičeviča z dne 25. septembra 1920 št. 33082 je bil g. Maks Hočevar, strokovni učitelj v Krškem, imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za vse ljubljanske ljudske šole in za vse meščanske šole na bivšem Kranjskem.
1«)
Državni (narodni) prazniki: 1) 29. oktober kol praznik narodnega osvobojenja iz večstoletnega suženjstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. — 2) 1. december kot dan, mi kateraga je Nj. V. Prestolonaslednik 1. 1918 proklamiral ujedinstvo našega troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karagjorgjevičev. — 3)
17.	december kot rojstni dan Njegovega Visočanstva prestolonaslednika-regenta Aleksandra. —	4) 24. maj kot praznik slovanskih apostolov
sv. Cirila in Metoda. — 5) Vidov dan 28. junija kot spominski dan preminulim boriteljem za vero in domovino. — 6) Petrov dan 12. julija kot rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Petra.
Obletnica narodnega osvobojenja iz večstoletnega suženjstva Srbov, Hrvatov in Slovencev se je praznovala na šoli dne 29. oktobra s slovesno zahvalno službo božjo in s slavnostjo v šoli. Ob tej priliki se je s primernimi nagovori vzbujala v mladini trdna vera v našo Jugoslavijo in ponovila svečana obljuba, c!a bomo Jugoslaviji zvesto služili in jo ljubili iz vsega srca, da bo svet spoštoval njo in nas. Po nagovoru sta se prepevali obe naši narodni himni in druge narodne pesmi. Ta dan je bil pouka prost.
Narodni praznik. Dne 1. decembra se je praznoval v svrho popularizacije in svečane proslave zgodovinskega dogodka ujed in j en ja naroda SHS narodni praznik. Za slovesno obhajanje tega spominskega praznika se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom zahvalne službe božje z zahvalno pesmijo in Bože pravde. Nato je bila šolska slavnost, kjer se je raztolmačila slavnost in vzneseno pojasnil zgodovinski dogodek ujedi n jen j a troimenega naroda kraljevine SHS. Mladini se je podal kratek življenjepis dinastije Karagjorgjevičev ter opisale njihove zasluge za ujedi-njenje naroda. Šolska slavnost se je končala z narodno himno: Lepa naša domovina. Ta dan je bil pouka prost.
Praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda se je praznoval
24.	maja kot državni praznik z zahvalno službo božjo in s predavanjem v šoli o slovanskih apostolih sv. Cirila in Metoda. Na podstavi tega predavanja so se pisale naslednje dni učni stopnji učencev primerne spisovne vaje in naloge.
Vidov dan — dne 28. junija — je praznovala šolska mladina z zahvalno službo božjo in s predavanjem v šoli. Dan 28. junija 1389 in leta 1914 — Vidov dan — je najvažnejši in najpomembnejši dan za usodo našega celega naroda.	Leta 1389. se	je vršila	ona strašna in	za naš narod
tako pomembna bitka	na Kosovem polju.	Vidov dan I. 1914. je dal pa
znamenje za boj proti	stari Avstriji,	ki je hotela zasužnjiti cel	jugoslovanski
rod. V tem smislu se	je predavalo	mladini	I. m. šole učni	stopnji posa-
meznih razredov primerno. Po končanem predavanju so se zapele po vseh razredih naše himne, in sicer: „Hej Slovani!“ — „Rado ide Srbin v vojnike“ — „Lepa naša domovina" in na to pa: „Bože pravde . . .“
Spominski dan narodnih mučenikov. Dne 30. aprila se je posvetila ena ura pouka spominu borilcema za narodno svobodo jugoslovansko,
narodnima mučenikoma Fetru Zrinjskemu in Franu Krstu Franko-p a n u.
Žalna manifestacija. Dne 20. marca so Italijani proslavljali svoj zločin nad ugrabljenimi našimi tirali in sestrami na Notranjskem in Primorskem. Naša dolžnost je bila, da smo s sijajno žalno manifestacijo naše zvestobe do ugrabljenih bratov in sester tam preko zrušili pomen laške proslave, in sicer z žalnim zborovanjem pred vseučiliščem. Te žalne manifestacije se je poleg vseli narodnih društev udeležila tudi vsa šolska mladina ljubljanska.
Jugoslovanski Matici je darovala mladina I. mestne deške ljudske šole 3996 k ron, in sicer povodom praznovanja obletnice osvobojenja in uje-d in jen j a SHS in za pirhe. Za ta dar je prejelo šolsko vodstvo od odbora Jugoslovanske Matice to-!e zahvalo:
Mladim darovalcem! Ivo je praznoval ves narod praznik svobode, ki je delo Vaših očetov, ste Vi delali za drugo svobodo, za lepšo bodočnost onih, ki so danes po krivici ločeni od nas. Z vnemo in ljubeznijo ste sledili klicu Jugoslovenske Matice in s pravo bratsko ljubeznijo prinesli na oltar domovine svoje prihranke. Pokazali ste se vredni svojih očetov, dokazali ste, da ste naša bodočnost, poroki boljših časov za nas vse, zlasti tudi za danes težko preizkušene brate v tujem robstvu. Jugoslovenska Matica Vam izreka za to najiskrenejšo zahvalo v svojem in v imenu vseh naših bratov in sester, katerih žalostna usoda je vzbudila v Vas plemenito požrtvovalnost. Ne pozabite svojih bratov in sester tudi v prihodnje, prinašajte tudi v bodoče svojo skromno, toda tako dragoceno žrtev zanje, ki so danes od nas odtrgani in trpe pod tujim nasiljem. Saj bolesti in žalosti je tam preko toliko, in največja uteha je Vaša čista in iz čistih src prinesena žrtev. Na delo že danes in vedno, tudi v zrelih letih, da sine dan svobode tudi za neodrešene brate in sestre!
Nadzorovanje šole. Kr. okrajni šolski nadzornik, g. Maks Hočevar, je pogosto in natančno nadzoroval šolo, pregledal pismene in risarske izdelke učencev ter uradne spise razrednikov in šolskega vodstva. Pouk v veronauku je nadzoroval stolni kanonik č. g. Ignacij Nadrah.
Majniški izlet. V svrho izpopolnjevanja nazornega in domoznanstvenega pouka je priredila šola izlete in sicer z nižjimi razredi na Rožnik, Šmarno goro in Sv. Katarino,	z višjimi razredi	pa na Bled. Navdušenje, ki ga je
poveličavalo izredno	krasno vreme, je	bilo nepopisno.	Mladi	izletniki so
med potjo, oziroma	vožnjo popevali	narodne pesmi,	učitelji	so jim pa
razkazovali razne kraje, gore in vode. Naslednje dni so pa pisali učenci primerne spisovne naloge, kakor: Izlet na Rožnik, Smarnogoro, Sv. Katarino, na Bled. Vožnja po	jezeru. Kako je	nastalo Blejsko	jezero.	Lepa naša
domovina, itd.
Poučni izprehodi. V namen nazornega pouka so priredili posamezni učitelji s svojimi učenci več izprehodov po mestu, na Grad, Golovec, v tivolski gozd, na polje, na Barje in v sosedne vasi.
Poučni zavodi. Učenci srednje in višje učne stopnje so si ogledali pod vodstvom svojih razrednikov zbirke državnega muzeja.
Šolarska knjižnica ima 391 del z 1395 zvezki; izposodilo se je 373 učencem 2658 knjig.
Zaloga ubožnih knjig ima 962 knjig; izposodilo se je 150 učencem 293 knjig,
Učiteljska ročna knjižnica ima 716 del v 1571 zvezkih.
Stalna razstava učil (zbirka učil I. mestne deške ljudske šole) ima 2468 učil. V letošnjem šolskem letu se je izposodilo 253 učil.
Okrajna učiteljska koferenca za mesto Ljubljana je bila pod predsedstvom okr. šol. nadzornika g. Maksa Hočevarja dne 16. junija. Poleg običajnih točk so bila na dnevnem redu tudi naslednja predavanja:	Fran
Grum: „Učiteljevo prosvetno delo“. — Milka Umberger: „Pomen in naloga pevskega pouka v ljudski in meščanski šoli.“ — Janko Blagajne:	„Važnost rokotvornega pouka v ljudski in
meščanski šoli.
Inšpekcijska konferenca pod predsedstvom okr. šol. nadzornika g. M. Hočevarja je bila dne 20. maja. Na podstavi izvršenih inšpekcij je podal g. nadzornik učiteljstvu več praktičnih nasvetov, ki se tičejo pouka in vzgoje. Priporočal je učiteljstvu, da vzbuja v mladini ljubezen do dela, do domovine in narodne dinastije.
Konferenci šolskih voditeljev pod predsedstvom okrajnega šolskega nadzornika gosp. M. Hočevarja sta bili dve. Pri teh konferencah je dajal gosp. nadzornik navodila in nasvete glede metode, uredbe pouka, vzgoje mladine izven šole itd. Poleg tegei se je razpravljalo tudi o važnejših dopisih šolskih oblastev.
Domačih učiteljskih konferenc je bilo 12. Razpravljalo se je pri njih o ukazih in odredbah šolskih oblastev, o šolskem redu in vedenju učencev v šoli in izven šole, o domači vzgoji, o šolskem zdravstvu, o učnih uspehih in napredku učencev, o učni metodi. Na dnevnem redu domačih konferenc so bila tudi pedagoška - didaktična predavanja in sicer so predavali:
1. šolski vodja „O zakonitih predpisih o vzgoji otrok in vzgojnih sredstvih.“
2. M. Rapetova, R. Lukanova in C. Petrovec „O gojitvi patrijotizma v ljudski šoli.“ 3. M. Repovš „O popravi spisovnih nalog“. 4. A. Bolhar „O posledicah zauživanja alkoholnih pijač“. C. Petrovec „O srbskih narodnih pesmih.“
Na 1. domači učiteljski konferenci je šolski vodja učiteljski zbor tako-le nagovoril: „Slavni učiteljski zbor! V dveh in polmesečnih počitnicah smo se odpočili duševno in telesno; zategadel Vas prosim, da posvetimo v novem šolskem letu vse svoje moči v blagor izročene nam mladine. Starši nam izročajo svoj najdražji zaklad v varstvo, pouk in vzgojo; zato bodi pa naša najsvetejša dolžnost, da se z vestnim izpolnjevanjem svoje dolžnosti izkažemo vredne tega velikega zaupanja. Nikdar ne smemo pozabiti, da smo mi tu zaradi mladine in nje starišev, ne pa otroci in starši zaradi
nas. Vzgojimo izročene nam učence v smislu šolskih predpisov in zakonov, da postanejo vsi vredni člani človeške družbe, zavedni Jugoslovani ter zvesti in vdani Nj. Veličanstvu kralju Petru, regentu - prestolonasledniku Aleksandru in slavni rodovini Karagjorgjevičev.
Med sabo bodimo kolegijalni in prizanesljivi drug do drugega, zakaj ljudje smo in vsak izmed nas ima svoje slabosti, pa tudi svoje vrline. Politika in strankarstvo naj bo izključeno iz naše šole. Kadar prestopimo prag šolskega poslopja, bodimo samo učitelji in vzgojitelji izročene nam mladine in prav nič drugega. Z učenci ravnajmo ljubeznjivo in usmiljeno. S starši naše šolske mladine občujmo prijazno, da se bodo z zaupanjem in pogosto obračali do nas, kako se uče in vedejo njih otroci, zakaj čim več stikov bomo imeli z domačo hišo, tem izdatnejše uspehe bomo dosegli pri pouku in vzgoji olrok. Pa tudi svojim predstojnikom kažimo svoje zaupanje, spoštovanje in vdanost, kakršno nam predpisuje službena zaprisega in § 119 dokončnega šolskega in učnega reda. Z gorečo željo, da Bog blagoslovi naše delo in naš trud, otvarjam novo šolsko leto.
Hospitacije. Šolski vodja je večkrat prisostvoval pouku v posameznih razredih, pregledoval učiteljske uradne spise in pismene izdelke učencev ter o uspehih poročal pri domačih učiteljskih konferencah. V svrho na-obrazbe je tudi mlajše učiteljstvo pogosto hospitiralo pri starejših učiteljih in, kadar je nanesla prilika, so pa vsi razredniki hkrati prisostvovali pri pouku v enem razredu.
Verske vaje. Vsako nedeljo in praznik so imeli učenci pod nadzorstvom učiteljstva skupno šolarsko mašo s propovedjo. Sv. mašo je daroval č. g. katehet Pavel Zajc; peli so pri službi božji, pod spretnim vodstvom g. učitelja Josipa Ambrožiča, učenci 111. b IV. in V. razreda. Vsem bodi izrečena na tem mestu prav topla zahvala šolskega vodstva. Najtoplejšo zahvalo izreka šolsko vodstvo tem potom tudi predstojništvu cerkve Srca Jezusovega, ki je dalo drage volje in brezplačno za šolarske maše cerkev na razpolago. — Pri spovedi oziroma pri sv. obhajilu so bili učenci med šolskim letom trikrat. — Dne 26. maja se je udeležila šolska mladina pod nadzorstvom učiteljstva procesije presvetega Rešnjcga Telesa pri stolni cerkvi. —Dne 21. junija je praznovala šolska mladina pod nadzorstvom učiteljstva s slovesno službo božjo praznik sv. Alojzija in pa praznik prvega sv. obhajila. — Izven šolskega časa je pripravljal g. katehet Pavel Zajc učence za zakrament sv. birme, sv. pokore in sv. Reš njega Telesa.
Treznostni dan. Dne 6. maja se je predavalo na vseh šolah v Jugoslaviji „O posledicah zauživanja alkoholnih pijač“. Na naši šoli so v ta namen napisali razredniki natančen načrt predavanja, mlajše učiteljstvo je pa izdelalo pismene učne slike o pogubnem vplivu alkohola na človeški organizem v duševnem in telesnem oziru.
Zdravstveno stanje šolske mladine je bilo prav ugodno. Dne 6. aprila je cepil mestni šolski zdravnik g. dr. M. Rus koze vsem učencem. Vsakih
14 dni jc obiskal g. dr. Rus vse razrede ter dajal učiteljem in učencem potrebna navodila glede nalezljivih bolezni, snage, negovanja zob, pravilnega sedenja, prezračevanja sob itd. ter je takorekoč, vsako nalezljivo bolezen zatrl že v kali, odvrnil nevarnost in rešil marsiktero mlado življenje, staršem pa odvrnil mnogo skrbi, žalosti in stroškov.
Umrl je dne 14. maja Krese Fran, učenec 11. a razreda in dne 5. junija je pa utonil v Savi Alojzij Pavelka, učenec IV. a razreda. Oba učenca sta se lepo vedla in se tudi pridno učila. N. v m. p.!
Odmor. Med odmorom po 2. učni uri so vodili učitelji ob ugodnem vremenu svoje učence na dvorišče in v obližje šolskega poslopja. Med tem časom so se prezračevale šolske sobe. Pred poukom in ob slabem vremenu tudi med odmorom so merili učenci v nekaterih razredih velikost svojih součencev ter tehtali različne stvari. V višjih razredih so opazovali učenci toplino zraku, smer vetrov in vreme ter se vadili v čitanju voznega reda.
Šolska naznanila so prejeli učenci dne 30. novembra, 15. februarja, 30. aprila in ob sklepu šolskega leta.
Sklep šolskega leta je bil dne ‘28. junija z zahvalno službo božjo z Zahvalno pesmijo in „Bože pravde". Po sv. maši se je' vrnila mladina v šolo, kjer so se ji razdelila šolskti naznanila, odpustnice, spominski listi in tiskana „Letna poročila“.
Novo šolsko leto 1921/22 se začne 11. septembra.
Jugoslovenski grb.
Slogom močan, bratstvom vredan, U Slobodi narod jedan,
Srbin, Hrvat i Slovenac,
Raznog cveča jedan venac.
Izmučenu zemlju greje Sunce mira posle boja, Ponosno se k Suncu veje, Sveti krstaš triju boja.
Slovenec sem .
Slovenec sem,	ker	so	moji starši Slovenci.
Slovenec sem,	ker	so	moje sestre in bratje Slovenci.
Slovenec sem,	ker	so	moji sorodniki Slovenci.
Slovenec sem,	ker	so	vsi moji prijatelji Slovenci.
Slovenec sem, ker je kri, pretakajoča se po mojem telesu, slovenska.
Slovenec sem,	ker	je	slovenski jezik tako lep.
Slovenec sem,	ker	je	slovenska zemlja najlepša na svetu.
Slovenec sem,	ker	krije slovenska zemlja kosti teh,	na katere spomin
nam je svet.
Slovenec sem, ker je moja domovina slovenska.
Slovenec sem, ker sem Jugoslovan; Jugoslovan sem, ker sem Slovenec.
Slovenec sem! Tako mi mati djala, ko me je dete pestovala; zatorej dobro vem: Slovenec sem!