as.-x&nac«£-. mm'. MARIBORSKI Cena 1 Din Uredništvo In uprnvns Maribor, Gosposke «U 11 / Te le Ion uredništva 3440. oprav« 3464 Izhaja razen nedelja In praznikov vaab dan eb 16. tal / Velja mesečno prejema« * upravi ai po pošti 10 Din, dostavljen na dom 18 Ola / Oglasi pe oenlkn / Oglasa sprejeme tudi oglasni oddelek Jutra* v Ljubljani $ Poštni Čekovni uka H, «4» Votrta med Bolivijo in Paraguayem ENOLETNI BOJI ZA DIVJI, MALARICNI ORAN CHACO. Med tem ko se v Evropi prepiramo faradi večnega miru in razorožitve, reorganizacije Društva narodov, revizionizma in protirevizionizma in vseh mogočih problemov, imajo v Južni Ameriki že ieto fini vojno med dvema španskima republikama, Paragnavem in Bolivijo. Obe sta članici D r u p v a n a r o d o v in p a n a m e r i š k e Z veze, pa ne ena ne druga organizacija hi mogla prepresti oboroženega konflikta. Topovi grme dalje in se ne zmenijo za sklepe Ž e n e-v e in M o n t e v i d e a. Samo rimskemu Papežu se je sedaj posrečilo doseči v. Asuncionu in La Pazu priznanje Premirja za čas božičnih praznikov ' od 24. t. ni. do 1. januarja prihodnjega leta. 2a Božič bodo tako molčali topovi na bojiščih v Gran Chacu, kjer .ie sedaj Poletna vročina z vsemi neugodnostmi Popičiiega nižinskega ozemlja. Ko pa bodo pri nas oznanili rojstvo novega leta, se bo bojna vihra znova pričela ih badaljevrka. Do 'kdajV Republika, Bolivija nieri brez sjrar-Pega ozemlja v.Gran Chacu preko jailll-i°n kvadratnih kilometrov, šteje pa samo J nulFone 630 tisoč prebivalcev, pekako 3 na kvadratni kilometer. Republika nieji Pa vzhodu na ■Tihi ocean, na severi; na Peru. na vzhodu -na. BrazDjo in Para-Suay,. aa jugu pa na Argentino in Ghjle. Najbolj obljudena je na visokih, planotah A/k; >y aji ičjrdjičrpv. Ripubliha P.ara-? i; a y. ki je edina- južnoameriška država brez n)otja..leži ob reki .Baragu a yu in Pieii na Bo!iV:io.;.Hrazjlijo- in Argentino. Po površč i meri preko 466 tisoč kv - flratpih kjR tv, .prebivalstva na šte- le koma] 850 tisoč, 2 na kvadratni bilo-©eter. Njeno, gtji.vuo. mesto, je A s u n-c l.o n. Prcb.iya!w1 Boli.vie' kakor Para-£uaya so mešariicn^prišeljeftih in. vladajočih Špancev iji domačih’ Indijancev; v Boliviji Prevladuje španska, v Para-guayu pa indijanska kri. Obe. državi sta skoraj izkHHčnd 'agrarnega .značaja, a med tem ko .uspevajo, na planotah Bolivie tudi vse rastlinske vrste Evrope, Uspevajo v nižinskem Rnragnavn halj tropske, Glavni pridelki so- rirž. kava, Mate, sadje-itd. Med tema dvema republikam«..ki. imata za svoje prebivalstvu) dosti preveč Prostora, saj bi v Paragudpn živelo lahko 30 do 40 milijonov ljudi, če bi bil obljuden kakor Evropa, v Boliviji pa colo 160 milijonov, se je bil oster diplomatski in včasih tudi dejanski boj za pose.v severnega dela pokrajine Gran Chaco, ki meri rsroko 300 kvadratnih kilometrov, torej več ko Jugoslavija, na katerem pa živi le nekaj rodov divjih ali napoldivjih Indijancev. Gran Chaco se razprpstira preko treh držav, A r g e n t in e, Bolivije in P a r a g u a y a, spor med poslednjima pa povzroča oni del, ki leži med rekama Pilcomayo in Paraguayem na jugu in severu, na zahodu pa do podnožja Andov. Ozemlje- je takozvano tro-pična parčna pokrajina, mešanica ravan in gozdov, ie precej močvirnato in temu primerno tudi. nezdravo. Malarija je, tam povsod doma, a tudi rumena mrzlica ni neznana. Oboje, pa seveda zlasti P a ragu ay.ee m ne škoduje dosti, ker so že imunizirani, nevarnejše pa je za gorske Bolivijce in morda je tudi to del vzroka, da imajo v dosedanjih bojih več sreče Paraguav ci kakor Bolivijci, drsi iji; je več ko trikrat manj. Mimo tega pa imajo Bolivijci v svoji vojsk; tudi n e m š k e častnike in podčastnike kot -inštruktorje . in vodit Jje, a generalni štab vodi oeto nemški general. -Mejna se ;bije po Gran. Chacu že več ko jetp dui -in se je pričela-tako kakor v Mandžuriji. med Japonci in Kitajci, brez [onuelfie vojne napovedi. Kdo je zakrivil, prve spopade, se .sploh ne da ugotoviti, ker trdijo Paraguayci, da so jih prvi napadli Bolivijci. Bolivijci pa. da so to storili Paraguayci. Šele potent, ko so se paraguay«ke in bolivijske čete že nekaj mesecev bojevale, je sledila obojestranska formelna vojna napoved, ki jo je izsilila sfanatizirana množica obeli glavnih mest, bolivijskega La Paza in paraguay-skega Asunciona. Posredovanje. Društva narodov- in članic najr meriške zveze z Združenimi državami Severne Amerike na čelu ni nič pomagalo. Avtoriteta Društva narodov je odpovedala celo pri teh dveh po politični moči in veljavi neznatni Is državah, indijska kri, pomešana s prav tako nemirno špansko, terja »maščevanje« za »kršitev-« posesti, ki pa pravno n i k o 1 i ni bila ugotovljena. Z našega. evropskega, stališča gledano je tako ta vojna v srcu Južne Amerike nepojmljiva. Da vdirajo Japonci, ki jih je na otočju p r e v e č, na azijsko celino, razumemo, da se pa bore Paiaguayci, ki imajo prostora še za 39 milijonov prebivalcev, za • posest divjega Gran Chaca, ;;e razumemo. Sicer pa tudi ne razumemo večnih revolucij v španskih in por tuniških reouhlikah lužne in Srednje Amerike. Pojasnilo nam more dati samo nemirni,- vročekrvni značaj rase, ki naglo vzkipi in ne more dolgo vzdržati enotne linije politike in življenja. NEMČIJA BI SE JE UDELEŽILA SAMO, ČE BI BIL PREJ DOSEŽEN SPORAZUM. ANGLEŠKE INFORM AdJE V RIMU. HITLER JE POD MOČNIM MUSSOLINIJEVIM VPLIVOM. LONDON, 19. decembra. Reuterje-va agencija poroča v neki brzojavni vesti, da je nemška vlada naklonjena italijanskemu predlogu, naj bi se sklicala konferenca na podlagi pakta štirih velesil, katere bi se udeležile Italija, Nemčija, Francija in Anglija ter eventualno še tudi kaka druga velesila. Pač pa postavlja nemška vlada kot pogoj za sklicanje te konference zahtevo, da se mora pred sestankom konference velesil doseči preliminarni soorazum med vsemi zainteresiranimi državami v najvažnejših vprašanjih, ki naj bi se razpravljala na tej konferenci. LONDON, 19. decembra. »Sunday Express« trdi, da je stopila angleška vlada po diplomatski poti v stik z italijansko vlado z pamenom, da še pred sestankom sira Simona z Mussolini- jem spozna italijansko stališče glede razorožitveniega vprašanja in pa glede vprašanja reforme Društva naro-dbv. V zvezi s tem trdi isti list, da žeif HItter za vsako ceno izvesti pogajanja s francosko vlado. Ker se mu ni to posrečilo z neposrednimi pogajanji, bi sedaj rad razširil diskusijo na vse Velesile. Splošno se širi prepričanje, da ima Mussolini poseben Vpliv na Hitlerja in da bi bil mogel omogočiti to, da bt se pogajanja s Francijo in Nemčijo postavila na praktično pod iago. Na tem dela tudi sir Simon, ven dar pa smatra, da je za sedaj aktualno samb razorožltveno vprašanje, čeprav bo izmenjal na sestanku z Mussolinijem tudi mnenje artgleške vlade glede vprašanja reforme Društva na-| rodov. Pred prihodom sira Simona v Pariz ANGLEŠKI IN ITALIJANSKI POSLAN 1K PRI FRANCOSKEM ZUNANJEM Ml-NISRTU. PROBLEM PODONAVJA. '' v v f f- i j r PARIZ, 19. decembra. Francoski zunanji minister Paul-Boncour je sprejel Razkritte anarhistične zarote na Španskem Vlada je odkrila v saragoss i centralo organizacije, aretirala VODITELJE IN ZAPLENIL A SPISE TER OROŽJE. :MADRID, 19. dec. Policija v Sara« Rossi je na nekem tajnem sestanku aretirala člane centralnega odbora anarhistične sindikalne organizacije, ki je v zadnjem času izvajala teroristično akcijo no vsej Španski. V tem odboru je tudi več žensk. Zaplenjen ie bil velik propagandni materija! in fazni dokumenti, iz katerih je razvidno, kje ie skrito orožje in strejjivo, katerega so se anarhisti posluževali Dri organizaciji in dviganju upora. MADRID. 19. decembra. Ko se je Doliciji v Saragossi predvčerajšnjim Dosrečilo prijeti vodstvo anarhistično-sindikalističnega upora in zapleniti nuiogo materijala, je policija včeraj na Dodtagi zanlenjenega materijala iz-vcdla obširno racijo za anarhisti po ^ei državi. Aretiranih je bilo veliko število oseb in so bile zaplenjene ogromne zaloge ročnih bomb, orožja in municije, ki šo jih imeli anarhisti pripravljene za vstajo in jih še niso mogli uporabiti. Bilo je očitno, da so anarhisti pripravljali orožje in streljl-vo za nov atentat, kar pa jim je pre prečilo zgodnje razkritje njihove pripravljalne akcije, ki je Sedaj oaemogo čena zopet za daljšo dobo. HČERKA PRINCESE 1LEANE. DUNAJ, 19. decembra. Včeraj je povila bivša romunska, sedaj Habsburška princesa Ilearta hčerko, ki dobi ime Marija llcana. Pri krstu bodo zbrani poleg matere,- kraljice Marije, in članov Habsburške hiše, tudi razni drugi gosti, med njimi bivši španski kralj Alfonz. včeraj angleškega poslanika lorda Ty-rella in italijanskega poslanika grofa Pš-gnazžija dl Custožzo. Lord TyreII je obvestil zunanjega ministra o prihodu angleškega zunanjega ministra sira Johna Simona, ki bo prispel v Pariz najbrže v četrtek. Kakor se doznava, bo prebil angleški zunanji minister v Parizu dva dneva, nakar se bo podal na Capri. Francoski zunanji minister pa je iniormiral angleškega poslanika o svojih razgovorih, ki jih je iinel s češkoslovaškim zuna- Boj Irske s fašisti DUBLIN, 19. decembra. Vodja irskih fašistov general 0’Duffy, ki bi bil moral biti aretiran že pred nekaj dnevi in se mn je posrečilo pravočasno skriti se, nakar se je po zagotovilu, da ne bo aretiran, zopet vrnil v Dublin, je bil seda! prijet na deželi na nekem zborovanja irskih fašistov. Stražniki so ga aretirali z motivacijo, da je oblekel jnodro srajco, katere nošnjo je vlada prepovedala. Ob priliki aretacije je nastal med policijo in modrosrajčniki nevaren spopad in pre* tep. V ogorčeni bitki so hoteti fašisti rešiti svojega voditelja, kar pa.se jl»n ul posrečilo, ker sta MII policija in vojska, močnejši in sta odvlekli general*: O* DuK fyja v bližnjo vojašnico. Fašistih so; hoteli naskočiti vojašnico, vendar so bili takoj odbiti in razgnani. Včeraj seje v Dublinu sestalo vodstvo fašistične stranke, ki je protestiralo Kroti O’ Duffyjevi aretaciji. Smatra »e, da serupre pričakovati nov ogorčen boj. Pozdrav Francije jugdslavifi PARIZ, 19- decembra. Za kraljev rojstni dan iu lSletuico zedinjenja Jugoslovanov, je sprejela francoska poslanska zbornica ob velikih ovacijah sledečo resolucijo: »Parlament francoske republike pošilja jugoslovanski državi zatrdilo svojih globokih simpatij in najlepših želj za njen srečni napredek. Zbornica pozdravlja njenega dičnega suverena, spominjajoč se pri tem njegove, hrabre vloge v vrstah medzavezniških vojsk.« njim ministrom dr. Benešem glede Društva narodov In'podonavskega vprašanja. Italijanski poslanik grof Pignazzi di Custozza pa je razložil zunanjemu ministru stališče italijanske vlade v vseh teh vprašanjih, /lasti pa glede podonavskega vprašanja jn vprašanja razorožitvenib pogajanj. V zvezi s tem sta razpravljala tudi o pristanku Ppula-Boncourja na nekatere tpčke italijanskega memorandum* z dne 28. septembra, s čimer je bila po- kabineta. SMRT GENERALA POTIOREKA. CELOVEC, 19. decembra. Tukaj je umrl včeraj v 81 letu starosti general Oskar Potiorek, bivši guverner Bosne in. .Hercegovine ter poveljnik nad av-strijslvo vojsko, ki jejeta 1914. napadi Srbija in bila strahovito poražen#. PoTokolenju je bil pokojnik češke kf vi, bij. pa je vzgojen, v avstrijskem nemškem duhu. URADNIŠKI NEMIRI V FRANCIJE* PARIZ, K), decembra., Vodilne organizacije državnih uradnikov in nameščencev so priredile včeraj celo vrsto javnih zborovanj in shodov, na katerih je bilo sklenjerfo demonstrirati pred senatom proti znižanju uradniških prejemkov. V zvezi s temi. demonstracijami jr bilo aretiranih 400 .oseb, med njimi več vodilnih osebnosti omenjenih organizacij INDIJCI PROtl ŽIDOM V BOMBAM, ll^leMmbra. Liga indij skifi muslimanov je soglasno Jpfeie|a resolucijo^ s .katero protestira protrp^ se|[eyaTiju ^idov v’Paj^stlnL MRZLI VAL POJEMA. «s D.UNAJr ^ decembra. Hladni polami tokovi odbaiaja proil mgu. S severa je pritisk že usta vi L ker so nadvladal; toplejši tokovi.., ,ptjfiaj;yoč-, ru Atlaatikn Ofenziva s severa je prenehala in je ?as to pričakovati v prihodnjih .dneh nekoliko toplejšega vremena. Pač pa je pričakovati v zvezi s toplejšimi in vlagnei-šinm,,tok0vi z Atlantika .,še precej nove-iga snega. Dnevne vesti Božičnica požarne brambe v Mariboru Uprava Mariborske gasilne čete in eševalnega oddelka je priredila 16. t. vri. na predvečer rojstnega dne našega Kralja svojim izvršujočim članom bož;čnico, da se na viden način prizna in se zahvali svojim članom za njihovo požrtvovalno delo. Uprava je zato naprosila javnost za prispevke, ker sama ne razpolaga s posebnimi sredstvi in je naš'a •Jrtjasen odziv v vseh slojih našega prebivalstva s čisto malimi izjemami ljudi, ki tudi ob tej priliki niso mogli in hoteli prikriti svoje mržnje in so dali javno duška in izraza svoji nestrpnosti. Uprava izreka vsem darovalcem tudi tem potom iskreno in globoko zahvalo. Božičnica se je izvršila v društveni dvorani, ki je bila od moštva sicer skromno, a zato tem bolj domače in okusno okrašena. Tako je bilo tudi razpoloženje: svečano in od srca prihajajoče. Ko so, zagorele lučke na božičnem drevesa, je predsednik nagovoril članstvo, poudarjajoč pomen praznika, ki ga bomo slavili za osem dni in ki ga slavi četa nekoliko poprej,- da se ga morejo udeležit vsi člani. Kakor se izvrši v naravi -preokret, da je premagana oblast noči, da zmaga svetloba nad temo, tako naj pomeni letošnja božičnica novo, svetlejšo in jasnejšo bodočnost za mariborsko gasilsko četo v duhu iskrene ljubezni in spoštovanja do naroda, države in vladarja. Prvič po 63 letih obstoja društva in 15 letih obstoja naše države se je zapela 'božična pesem v slovenskem jeziku, so se pele naše narodne in nacionalne pesmi in so zaoriii navdušeni živijo-klici, ko je predsednik slavil rojstni dan našega narodnega kralja in se je zaigrala naša državna himna. Božičnica je bila skromna, toda iskrena prireditev, ki je prešla v navdušeno in mogočno patrio-tično manifestacijo za narod, domovino in vladarja. Letošnja božičnica tvori zato odločilen mejnik v razvoju naše gasilske čete. Odlikovanje. Za zvesto službovanje so ‘odlikovani z zlato kolajno Franjo Smrekar, cestni nadzornik pri tehničnem oddelku. v Mariboru, France Korpar, vpo-kojeni cestar v Dornavi pri Ptuju in Iv. Majhenič, cestar pri tehničnem oddelku v Mariboru. Pomembna seja pri generalu Maistru. Včeraj ob priliki obiska predsednika sre-dišnjega odbora Narodne obrane vojvode Ilije Trifunoviča-Birčanina je bila pri generalu Maistru pomembna seja, katere so se udeležili predstavniki vseh mariborskih nacionalnih organizacij. Predstavniki so tolmačili navzočemu vojvodi Birča-njnu svoje želje zlasti glede narodno-bbrambnega dela v severnem delu naše države. Vojvoda Birčanin je obljubil storiti vse, kar je v njegovih močeh, da z združenimi močmi izvojujenjo boj za nacionalne ih socialne pravice naroda. Mariborčani! Do vključno sobote 23. t. m. je še odprta v terasni dvorani hotela »Orel« slikarska razstava kluba »Pe-torice«, ki prikazuje umetnost naših mlajših in mladih domačih umetnikov. Ne mislite, da je umetnost luksus! Umetnost je nujna potreba vsakega kulturnega naroda, ker je temelj kulture. Ce si ogledujete vse mogoče, oglejte si še -razstavo naših slikarjev. Kdor pa zmore, naj si priskrbi primerno sliko za svoje stanovanje. Posest umetniške slike je posest trajne vrednosti, ki postaja vedno dragocenejša. Razstava, do katere vas potegne iz pritličja dvigalo, je odprta vsak dan od 9. do 17. ure. Prisrčna božičnica poštnih uslužbencev. Mariborski krajevni odbor Združenja poštnih in brzojavnih uslužbencev je priredil v dvorani Narodnega doma preteklo nedeljo popoldne božičnico najpotrebnejšim otrokom svojih članov. Prireditev je otvoril s prisrčnim nagovorom predsednik krajevnega odbora g. Šerbec in pozdravil vse navzoče, posebej pa še oba upravnika mariborskih poštnih uradov 1. in ?. gg. Irgoliča in Klemenčiča. Na res prisrčni prireditvi je sodelovala godba poštarjev, pevsko društvo »Poštni rog« in mladina, med njo učiteliiščnik Bosiatiko. Nastja Mirkova in dijak Jenko. Božiček je obdaroval okrog 80 najpotrebnejših otrok z o-bleko in obutvijo. Gosooska ul. 13 Ljudska univerza v Mariboru. Danes v torek 19. decembra ob 20%. uri raz-motriva velevažno temo: »Slovenski jezik in njegovo poslanstvo« naš odlični pišatelj Vladimir Levstik, ki predava prvič pred mariborskim občinstvom. Temu predavanju sledijo božične počitnice. Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov, pododbor Maribor, vabi svoje 'člane in po njih vpeljane goste na predavanje, ki bo v četrtek 21. trn. ob 20. uri v zadnji sobi kavarne »Jadran« v Mari-Ikjtu. Predava riaš član gosp. Desnica o temi »Naši Starešine v borbi«. j NAJ NE BO mize ob Bož ču brez darila PETIT PARIŠ Gosposka ulic, 23 Iz Nanosa. V sredo zvečer bo ob 20. uri važen sestanek za vse člane v Grajski ul. 5. V nadzorni odbor gasilskega društva je bil namesto pokojnega inž. g. Albina Černeta izvoljen g. Henrik Eger. sedlar-sk> mojster in trgovec v Mariboru. Občni zbor strelcev. Zvezna strelska družina Maribor opozarja ponovno svoje članstvo, da bo v sredo, dne 20. decembra ob 20. uri v restavracijskih prostorih Narodneea doma občni zbor. Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru naznanja vsem svojim članom, da v nedeljo, 24. t. m., pekarne ne obratujejo. Gledališki abonenti B se vljudno obveščajo, da je radi nenadnih zaprek njihova, za sredo, 20. t. m. najavljena predstava »Deseti brat« odložena na čas med Božičem in novim letom, kar naj blagovolijo upoštevati. Dažba zaplenjenega blaga. V tukajšnjem skladišču glavne carinarnice bo v četrtek ob 9. uri dopoldne dražba raznega carinskega blaga. Med drugim se bo zdražbalo tudi 50 metrov svile. Za zaostanke invalidnin. Oblastni odbor Združenja vojnih invalidov v Ljubljani sporoča, da je po intervenciji sre-dišnega odbora tega združenja in po zahtevi gospoda ministra socialne politike in narodnega zdravja, gospod minister financ odobril kredit 20 in pol milijona dinarjev za izplačilo starih neizplačanih invalidnin. V kratkem je pričakovati; nakazila, o čemur obveščamo interesente invalide in vdove. Obrtno knjigovodstvo. Minimalno število udeležencev za obrtni knjigovodsk’ tečaj v Mariboru še vedno ni doseženo, dasi je priglašenih že 20 interesentov, ki nujno zahtevajo prireditev.tečaja. Tečaj je posebno važen za rokodelske stroke, za mojstre in pomočnike, in bo šk.oda če se zamudi ugodna prilika, ko je možno pridobiti sl neprecenljivega znanja v knjigovodstvu in kalkulaciji za izredno malo odškodnino. Zaradi tega se pripadniki rokodelskih strok ponovno vabijo, da svojo udeležbo brez odloga prijavijo obrtno-zadružnemu nadzorništvu tia o-krainem glavarstvu, soba 42 II. Ena največjih naših bank v konkurzii. »Kosovska kreditna banka«., ki je ena največjih jugoslovanskih bank, je napovedala konkurz . Razdelitev sredstev bednostnega sklada. Upoštevajoč gospodarske in socialne razmere posameznih okrajev in rr.est, je naš ban sporazumno z ožjim širšim odborom banskega sveta razdelil bedno-stni sklad za najnujnejše socialne in gospodarske potrebe. Tako se bodo iz tega sklada gradile nekatere nove ceste, regulirale se bodo reke, izvršene bodo ra--zne melioracije in asanacije. razni kraji se bodo preskrbeli s pitno vodo. uredili se bodo hudourniki ter se bo nudila pornič za prehrano onemoglih, brezposelnih in njihovih rodbin. Na ozemlju bivše mariborske oblasti se bodo preuredile in nn romarm FU-rar!" V-ilUeeia. V Havnih v'ovah O. Diese' D Weick, O. Sima. itd Naš božični spored bo vesela svatba po znanem delu »Pri belem konjičku«. Pri ljudeh z nerednim sr^n povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če ga ponf*e+e vsak dan ziutra.i na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa Hm REPERTO* R. Torek, 19. decembra: Zaprto. Četrtek, 21. decembra ob 20. uri: »Orlov«. Gostovanje Djuke Trbuhov'ča. Predstava »Združenja nacional. želez- ničarjev«. Petek, sobota: Zaprto. Božični prazniki v mariborskem gledališču. Na prvi božični praznik, 25. t. ni ob 20. uri bo z velikim zanimanjem pričakovana premijera operete »Mala FIo-ramye«, ki jo je popularni skladatelj Ivo T i j a r d o v i e napisal in uglasbil »svojemu Splitu, mestu smeha«, kakor pravi posvetilo te operete: »Mala Floramye« je nedvomno najboljša jugoslovanska o-pereta ter je našla pot tudi v tujino, kar je najboljši dokaz njene kakovosti. Glasba je sočna, melodiozna, vsebina pa zabavna. risana s spretno roko. Vsej opereti se pozna, da jo je ustvaril polnokrven glasbenik in gledališki človek. Mariborsko vprizoritev pripravljata kapelnik Herzog in režiser Skrbinšek. — Druga božična premijera bo »Trnjulčica«, znana otroška igra. Med pravljico bo mnogo petja, plesa in godbe. Plesala bo tudi mala Milica Kuztninova. ki je po svojih nastopih že znana v Mariboru. Vsekakor bo deca v polni meri prišla na svoj račun. Režira Pavel Rasberger, glasbeno pripravlja »Trniulčico« Danilo Gorinšek, plese je pa naštudiral Anton Hurastovič. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu CHexenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda« z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Jo-šefova voda, posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro gerijah in špecerijskih trgovinah. VELIKA 561“ Z?« JA ..TRUPA ORLOV DAMBS, TOAE« V VELIKI KAV« ANI ti Aretiran tihotapec. Mariborski policiji se je posrečilo prijeti v mestu v času, ko je prodajal raznim strankam iz Avstriie vtihotapljene kresilne kamenčke za vžigalnike. 32-letnega brezposelnega kovaškega pomočnika Antona V. iz Murovcev pri Mali Nedelji. Policija je ugotovila, da ima V. prepovedan povratek v Maribor in ga je zato oddala sodišču, ki ga pa zasleduje tudi že zaradi raznih tatvin. Dve nezgodi. V nedelio je padla v Marijini ul. doma v so’:i 21 letna Matilda Zu-panekova tako nesrečno, da si je zlomila desno roko. Zdravi se v mariborski bolnišnici. kamor je bil včeraj pripeljan tudi 6Ietni sin de’avke Otmar Šauperl iz Limbuša, na katerega se je prevrnil lonec kropa in je zadobil deček izredno nevarne opekline po hrbtu. Nezgoda. V Trotkovi pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah ie prišel predvčerajšnjim 161etni posestnikov sin Vinko Kolo vanL z levo roko v slamoreznico, ki mu je odrezala tri prste. Ponesrečenec je moral iskati pomoči v mariborski bolnišnici. Razne tatvine. V stanovanie tkalke Marije ctrucove v Jenkovi ulici se je splazil včeraj neznan tat in >i o',''''cel iz omare novo žensko obleko in nizke lakaste čevlje v skunni vrednosti 450 Din. Strucova ie onazila tatvino, ko je prišla z dela domov. Dolvonrstnež pa je obiskal še v isti hiši smunbčega delavca Franca Koniga in mu nobral iz koVčega vse prihranke v znesku ?oq Din. Avgustu ?kro-barju. stamno^mu na A^Vcanrtrovl cesti. pa je nekdo ukradel iz stanovanja zimsko suknjo vredno a on Din Prav tako je neznan tat ukradel iz sta-ovam’’' rtieziii P^ -^a-ovi. statmkvči v Tvornl-ški ulici, nar novih snežnih čevljev, vred nih 180 Din. Vre^encim nor^MI« mariborske meteorološke postale. Davi ob T uri le kazal tonlomer 4.3 stonini C pod nDlo: minimalna temperatura je zn-^ntn 4 8 stonini C pod n’x,'>- ’—^m.eter ie kazal pri 11.1 «*o"itiinb 717 1 ra4„^:r-ir| ua P’”1 "U 7 ;0,8; relativna vlaga 96: vreme je oblačno. v Mariboru, dne 19. XII. 1933. ' ' j, ‘~*~»BMlMawra»aTn^Kag^MnW—M—H—— Nova pesem UŽNJIVO INFORMIRANJE SVETA O Kljub stotini problemov in sporov, ki jih morajo reševati Nemci v Nemčiji in Avstriji, najdejo še vedno dovelj časa, ha se kdaj pa kdaj znova dotaknejo kljuke stare lajne, ki poje o »nemški jemlji« v Jugoslaviji, posebej seveda v Slov eniji. Tako je nedavno napisal v berlinski »Germaniji« njen dunajski poročevalec članek, v katerem razklada svoje utise s potovanja po Jugoslaviji 'n zatrjuje, da ima celo Ljubljana s svojo okolico — nemško lice. »Nemška« je menda celo lepota Slovenije, vsaj tako bi mogli sklepati iz sledečega odstavka: »Kakor nas na eni strani boli usoda nem škega naroda v prijaznih mestih Ptuju, Celju in Mariboru in v krasnih trgih Marnbergu in drugih idiličnih krajih Slovenskih goric, prav tako se lahko veselimo izredne lepote te zemlje, ki je nemška dežela in ostane.« Kolikokrat smo že slišali to pesem! In zakaj, ko je vendar od kraja do konca, od zunanjosti do najgloblje notranjosti Havana? Menda pač samo zato, da bi se med nepoučenim nemškim ljudstvom v Nemčiji in Avstriji vzdrževala laž o nem stvu naše slovenske zemlje in bi se s Pomočjo te laži zadržal razpad umetne stavbe naše nemške narodne manjšine, ki ie v resnici samo po raznih mestih in kečjih krajih raztresena peščen sem priženili nerrHkih družin, v večini pa ^o-hričencev izza režima bivše Avstrre Za hovo potmcevanie Slovencev bi se težko jmšla podpora med pravimi pristnimi Nemci Avstrije in posebno Nemčije, in h'di v ostalem svetu ne bi bilo za tako helo simpatij, če se na nepoučenemu »errškeniu Hud stvu in še bolj nepouče-,,;mu tuiemu svetu kaže, da obstoja pri kas. resnična nemška mamšlna. ki se »za h'a«, in da je slovenska zemlja »nemški Prošnja obrtnikov javnosii Društvo Jugoslovanskih obrtnikov za hravsko banovino nas prosi za objavo sledeče prošnje: Zima in brezdelje nista storila zla samo delavstvu in nameščenstvu v mestih in na heželi, temveč v še večji meri trpe radi kiuze rokodelci, mali obrtniki, ki /Jve od borega zaslužka svojih rok. Mod temi je hiarsikak spoštovan in navidezno trden Sospodar, v resnici pa živi v pomanjkanju, katerega mora lačen prikrivati, da ne Izgubi pridobiten ugled njegovega v prej-Nh časih dobro uspevajočega podjetja. y nekaterih delavnicah so sedaj naročila lX>polnoma izostala, v strokah pa, kier se 2glasi še kdaj pa kdaj kak naročnik, se v hinogih primerih obrtnikom ne plačajo izstavljeni računi po več tednov in celo mesecev. Claude Orval: Tragedija iz sanj Bernard Ruvor je z veseljem mislil nu srečo svoje žene, kadar bosta zopet nehaj trenutkov skupaj. Čakala bi ga lahko jedva čez teden dni, on pa je bil pre-vozil ocean z drugim brzoparnikom in hrišel v Pariz osem dni pred dogovorjenim časom. »Kaj neki dela?« se je vprašal. »Gotovo še ni šla spat. Kakšno obleko je °blekla? Ali je . izbrala tisto, ki mi ie fgajala in ki jo je imela na sebi, ko sem odpotoval.« Požiral je korakoma cele predele stop-hjc in s tresočo roko odprl vrata. Kreoli je po hodniku in ker je b» ?hod v salon odprt, je stopil noter. Mrzel znoj ?a je oblil. Zdelo se mu je, kakor da se 1® v njegovi glavi nekaj zavrtelo. Padel Je in zadel ob zid. Na hodniku je tedaj udarila ura. Čeprav je čutil, da ga mi« hfcva zavest, je štel udarce. Eden, dva, *den. dva. Nato je ugotovil, da bije žila ha njegovem zapestju prav tako kakor Ura na steni. Kar se je zgodilo poslej, je bila čisto niehanična stvar. Stopil je v salon, nje-^°va oborožena roka je dvignila samo-‘®s v zrak, petelin se je sprožil, strel je °^i®knil. na tla se je zvrnila človeška podava in obležala na preprogi. In pojavil ie moški, ki je Bernarda Ruvorja pah-d vstran in pobegnil. Morilec je ostal m v sobi in bulii v krvavi madež, ki re nemške lajne NEMŠTVU SLOVENSKE ZEMLJE. kulturgebit«, se vendarle odpro denarnice, vzbudi pozornost in ustvari simpatija! V resnici pa je naša zemlja prav tako »nemška«, kakor je na primer vsa češka in slovaška, poljska in ukrajinska v Galiciji, madžarska, romunska v Transilvaniji, ali pa naša v Bosni. »Nemška« je prav toliko kolikor n. pr. rimljanska. Eni ko drugi, Nemci ko Rimljani, so nekoč vladali nad njo, toda ne po pravici lastnika, marveč vsiljenega tujca, uzur-patorja. Vladali so s »pravico« sile in nasilja. In če so pri tem zapustili kakšne sle ’ ve, so to le sledovi nekoč Slovencem po tujcih storjene krivice. Zato kličejo ti sledovi proti intencijam Nemcev, nikoli pa ne zanje. Tudi naša nemškuta-rija ni argument na rr-mJko lastenie posesti v Sloveniji, marveč samo obtožba bivšega cesarskokraljevega črnožoltega avstrijskega režima, ki je gradil svojo oblast na nasilnem raznarodovanju in ustvarjanju pretorianskega renegatstva. Zato smo tudi sami precej krivi, če se ne samo v nemški, marveč tudi v drugi evropski javnosti še vedno vzdržuje prepričanje, da obstoja v Sloveniji zares neka pomembna narodna manjšina, s ka tero se postopa »krivično«. Nemška manjšinska propaganda je znala vtihotapiti to laž zlasti med severne narode, kar smo že često opazili. Proti tel zlobni propagandi bi morali postaviti svojo propagando, ki bi svetu natočila pristnega vina. To pa bi bila dolžnost naših nacionalnih organizacij. Treba bi bilo morda ustvariti celo nekakšno agencijo, ki bi od časa do časa zalagala tuji evropski tisk z informacijami o našem resničnem položaiu in zlasti o naših pravicah. Potem bi najbrže sčasoma utihnila tudi stara nemška lajna. Mali človek — rokodelec — nima skladišč, zato si nabavlja potrebne sirovine za svoje potrebe sproti in ostaja za nje najčešče trgovcu dolžan. Ta dolg poravna čim dobi plačilo za svoje izvršeno delo od naročnika, toda ker naročnik ne plača pravočasno, tečejo obrtniku na dolg pri trgovcu obresti, zaradi česar izgubi še oni bori zaslužek, ki ga je pričakoval od svojega dela. Na to okolnost marsikateri naročnik ne misli in ne plača obrtniku računa, ki bi mu ga v mnogih primerih lahko poravnal. Kakor vsak oče, tako bi tudi obrtniki radi postregli svojim družinam za Bož’5 in Novo leto s kakim priboljškom, toda če ne bodo poravnani računi, ni misliti na d1"žinsko zadovoljstvo pri rokodelskih in delavskih družinah. Zato pa. kakor si prizadeva obrtnik izpolniti vsako željo naročniku, tako prosimo, naj tudi naročnik izpolni svojo obveznost do obrtnika, ker je čedalje bolj naraščal in se je s tal razširil na črno satinasto obleko. * Bernard Ruvor se je stresel in skočil s postelje. Tedaj se je brzi vlak s spalnim vozom, v katerem je ležal, ustavil. Bernard si je otrl potno lice in zamrmral skozi zobe: »Moj Bog! To so bile sanje!« Izstopil je in popil v postajnem bifeju čašo alkohola. To ga je nekoliko pomirilo. Mrmraje nad zahrbtnostjo in nepreračunljivostjo sanj je najel avtomobil in sedel vanj. Šofer je ustavil pred hišo. Bernard je nehote pogledal kvišku. Prevzel ga je čuden strah. Tam gori, visoko nad zemljo je bilo razsvetljeno eno sa-m, okno, okno njegovega stanovanja. Okno njegovega salona. Vzdrhtel je. Domislil se je, kako je či-tal, da se je nekemu človeku zgodilo natanko tisto, kar je videl v sanjah. Takih sanj je sploh mnogo. Pokaže se ti bodočnost In ti ne verjameš, dokler je ne doživiš. To ga je razpalilo, sklenil ie vstopiti in se pritihotapiti domov, naj stane kar hoče. Dve minuti pozneje Je stopil na hodnik. Hiša je bila v temi. S skrajnim naporom se je brzdal in odprl duri salona. Znoj, ki ga je oblival že v spalnem vozu, ga je iznova oblil po licu. Glava mu je postala mahoma težka, kakor poprej. Udarila je ob steno in padel po tleh tei štel udarce ur, ki se je hrešče oglašala na hodniku. Pod lestencem v salonu je stala njegova žena. Imela ie na se- s tem bodo praktično in enostavno otni-Ijevali gospodarsko krizo ter pomagali malemu obrtniku. V bodočem novem letu 1934. lahko vsak državljan pomaga obrtniku in delavcem s tem, da pošlje popravila potrebne predmete rokodelcem, ki so posebno sedaj v zimskem času brez dela in denarja. Po našem mišljenju bo kriza rešena šele takrat, ko bo krožil iz prometa odtegnjen denar zopet med malimi delaželjnimi ljudmi. Izredni občni zbor pevskega društva »Luna* v Krčevini Društvo bo delovalo dalje. Neprilike, v katerih je pevsko društvo »Luna«, so privedle dosedanjega predsednika g. šolskega upravitelja Franca Cvetka do tega, da je sklical v nedeljo 17. decembra t. 1. v krčevinski šoli izredni občni zbor. Društvo, ki je letos v juliju obhajalo jubilej desetletnice svojega delovanja, preživlja sedaj hudo krizo. Zašlo je v finančne težkoče in pa, kar je najhujše, izgubilo je izbornega pevovodjo g. Albina Horvata, ki je radi preobremenitve moral storiti ta korak, če ni hotel s polovičarskim delovanjem druištvu samo Piuj Odlikovanje. Z zlato kolajno za državljanske zasluge je bil odlikovan cestni nadzornik Franc Smrekar iz Ptuja. Čestitamo! Smrtna kosa. V Krčevini pri Ptuju je umrl g. Ivan Trkulja, vpokojeni feldcajg-mojster bivše avstrijske vojske, v visoki starosti 81 let. Pokojnik je od poloma naprej, ko je bil od naše vlade upokojen, prebival v Ptuju. Po rodu je bil iz Like. Naj v miru počiva! Rojstni dan našega kralja se je proslavil tudi v Ptuju na zelo svečan način. Ob 10. uri je bila v proštijski cerkvi slovesna služba božja, ki jo je daroval ob številni asistenci duhovščine prošt dr. Ivan Žagar. Službe božje so se udeležili predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti, društev in drugih korporacij ter ostalega občinstva, tako da je prostorna cerkev bila nabito polna ljudi! Mesto je bilo v zastavah in povsod je vladalo sve čano razpoloženje. Tudi družabni večer, ki ga je priredila zvečer oficirska čitalnica tukajšnje posadke v čast rojstnega dne našega vladarja, je doživel nenavadno dober obisk in potekel zelo animirano. Kino. Ptujski zvočni kino vprizori v sredo, 20. decembra, in v četrtek, 21. decembra, obakrat ob 20. uri film »Ljubica« z Lili Damito v glavni vlogi. Pedagoški krožek v Ptuju pred Božičem nima več sestanka. Osmi redni sestanek bo šele v sredo po božičnih počitnicah. bi obleko rumene barve in je objemala neznanega moškega. V nočno tišino je odjeknil strel. Žena se je zgrudila na tla, vasovalec pa je pobegnil. Bernard je dolgo motril žrtev, ki je ležala z obrazom na tleh. Potem je vstal in odšel. Dolgo je begal, kakor stroj, ne da bi kaj mislil. Tudi nobene bolečine ni čutil. Šele po dolgem dolgem času se je spomnil ure. Pogledal je nanjo in videl, da je šele polnoč. To ga je neprijetno dimilo. Ali je to mogoče? Komaj dve uri sta minili, odkar je bil .stopil z vlaka. Da se mu niso ponovile tiste strašne sanje sz spalnega voza tu v mestu, na ulici? Spreletaval ga je strah, ali je bil res doma, ali se mu je samo sanjalo. Niso bile to samo halucinacije. „ In kakor da se mu je omračil um, je obrnil korak in šel nazaj. Prišel je do hiše, kjer je stanoval in se ustavil pred vrati. Videl je, vse je bilo res, nič ni bil sanjal. Zgodilo se je bilo natanko tako, kakor se je spominjal. Segel je v žep, revolverja ni bilo več v njem. Tedaj se je domislil, da ga je vrgel preč, potem ko je bil sprožil. Prišlo mu je na misel, da je bilo orožje poleg trupla žene. Zaječal je od groze. In ker je prišel mamo prazen avtomobil, se je skril v bližnjo vežo, da ga ne bi opazili. Tam je stal nekaj časa brez besede, stisnjen iti trepetajoč, da ne bi luč razsvetlila njegovega sosedstva. Potem ga je zbudil iz škodovati. Izredni občni zbor naj reši vprašanje, ali bo društvo še nadalje obstojalo ali pa se bo likvidiralo. »Luna«, ki že enajsto leto prebuja s svojo pesmijo v kulturnem in nacionalnem duhu Krčevino, naj bi sedaj prenehala s svojim delovanjem? Ne bi bilo prav, da se likvidira društvo, ki ima tako častno tradicijo, saj je prvo začelo boj proti krčevinskim nemškutarjem. Predsednik g. Cvetko je ob priliki rojst nega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. iz-pregovoril uvodoma nekaj prisrčnih besed, nakar so navzoči vzkliknili našem« velikemu vladarju trikratni »Živio!« Najvažnejši moment občnega zbora je bil razgovor o nadaljnjem obstoju društva. Predsednik je naglašal, da je društvo neobhodno potrebno, ker bi z »Luno« izgubila povečana krčevinska občina važno kulturno in strogo nacionalno društvo. Zato je umestno, da se članstvo zave svoje dolžnosti i« redno plačuje minimalno članarino 24 Din na leto, kajti blagajniško poročilo kaže žalostno dejstvo, da članstvo dosedaj tega ni storilo. Soglasno so sklenili, da delovanje društva znova poživijo ter izvolili sledeči odbor: g. Franjo Babič, predsednik, Joško Peklar, podpredsednik, Franjo Da-sko, tajnik in Franjo Goltes, blagajnik. Občinska seja. V četrtek 21. t m. bo ob 18. uri redna javna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je med drugim proračun za leto 1934 in likvidacija »Mia dike«. Kolo jugoslovanskih sester v Ptuju je rojstni dan našega kralja proslavilo v soboti 16. decembra dopoldan v mestnem gledališču s petjem in deklamacijami. Proslava je uspela odlično. Zlasti je ugajal pevski nastop mešanega zbore meščanske šole pod spretno taktirko g. Hasla. Proslavo so združili z božičnico za uboge otroke. Nedostatek. Na meji med ptujskim hi mariborskim okrajem, in sicer na državni cesti Ptuj-Maribor med vasema Loka in Sv. Miklavž je tabla, ki označuje mejo, z drogom vred v tako slabem stanje, da grozi vse skupaj vsak trenutek podreti in sesuti se; tudi napis je skorc ne-čitljiv. V interesu javnosti, zlasti z ozirom na tujski promet, je, da se tam postavi nova tabla z novim drogom. Najidealnejše delo. Gospodar: Odkrito povedano, m vas nimam nobenega dela. F r e z p o s e 1 n i: To je kot nalašč zame, saj iščem prav take mirne zaposlitve. Imeniten gospod. Ječar: Gospod državni tožilec hoče govoriti z vami. Jetnik (samozavestno): Recite mn, da me ni doma. njegove zamaknjenosti pretresljiv krik. Videl je vratarja hiše, ki je stopil predenj. Prestrašil se ga je tako nepopisno, da je zbežal pred njim. Še daleč za seboj je čul, kako so se bili Ijndje prepirali o tem, kar se je bilo zgodilo. Strah ga je bil že tako prevzel, da ni več vedel, kaj se godi. Glasovi množice pa so prihajali bliže in bliže. Očividno so drli za njim. * • Mahoma se je znašel na obali reke. Zdirjal po stopnicah navzdol, odločen da skoči v vodo, če ga zasledovalci dosežejo. Trenutek je omahoval. Skočil Je v vodo in se začel potapljati. Tedaj pa je začul znan ženski glas. »Bernard, Bernard! Dragi moj, kaj Sl storil? Poglej me vendar! Tvoja žena te kliče! Na pomoč, na pomoč, na ponoči Bernard, govori vendar, zaklinjam te, reci vsaj besedico...« »Bernard se je obupno bori! z ledeno mrzlimi valovi reke. Voda ga ni hotela potegniti na dno. Držala ga je na površini in ga mučila. Samo njeno kne je še utegnil izgovoriti: »Gizela...« To je bilo vse. Potem se je utopil. V bolniški postelji je umirala Roza. Ruvarjeva sobarica. Na stolu poleg nje je ležala rumena obleka. Bila je krvava. Z obupnim pogledom v očeh je zrla na obleko svoje gospe, ki jo je bila oblekla za sestanek z ljubimcem, ker je gospa Gizela bila odšla zvečer v opero, Denis Diderot: Skrivnosti ‘M Roman. V samostanu so moji sprehodi okoli glo bokega vodnjaka bili dobro znani, in moje sovražnice so upale, da se me bodo na ta način rešile. Ko sem še približevala tistemu delu vrta, so me puščale samo, še več, celo izhodna vrata,' ki so morata biti vedno zaprta, so puščali taktat odprta na stežaj, in to vedno prav tiste dneve. ko so me najbolj mučili. Polagoma so me pripravljali na tak korak, pa prav to je bilo vzrok, da ga niseip storila. Tedaj sem mislila na drugačen način smrti. Hotela nisem,ne jesti ne piti in razmišljala sein o teni, kako bi bilo, če bi skočila skozi pkno, Ker pa smo pri vseh teh svojih načrtih opazila, veliko pomoč, ki so mi jo prožili, samomora nisem izvršila. Človek noče, da ga spode s sveta! Če bi me bitj pregovarjali in tni branili samomor, bi ga bila gotovo izvršila že zato, da ujezim svoje sovražnike. Ostala sem živa samo zaradi tega, ker so toliko želeli, da se ubijem. Zaradi trajnih nasilij, sem pa sklenila proglasiti svojo obljubo za neveljavno. Najprej se mi je zdela ta misel kakor brezupni sen, ker kako sem tudi mogla misliti, da izvedem tako težko de- lo brez vsake tuje pomoči? Vendar je to razmišljevanje tolažilo mojo bol in vesi, da sem lažje prenašala vse tegobe. To spremembo mojega obnašanja so sprejeli z velikim začudenjem in od tistega dne dalje so me nehali mučiti, umaknili so se, kakor se zmagovitLsovražnik vrne s pobegom, če naleti na svoji poti na nepričakovane ovire. Čim bolj sem se bavila s svojo mislijo, tembolj se mi je zdela izvedljiva in po štirinajstih dneh šem 'sklenila poizkusiti prvi korak. Moj sklep je dozorel v to, da napišem tožbo ter jo pošljem kakemu odvetniku, kar je-bilo eno ko dr uro nevarno. Po spremembi mojega obnašanja so pazili name še bolj kakor prej. Nadzirali so vsak moj korak, a istočasno so se iiri skušali približati, tile tolažiti ter mi obljubljali najlepšo bodočnost. To je šlo tako daleč, da so sredi belega dneva ali sredi noči vdirali pod raznimi izgovori v rncjO celico in jo preiskovali. Da se obranim pred takimi vdori, sem legala oblečena v posteljo. Med tem časom sem pa izdelovala načrt, kako dobiti od predstojnice črnila in papirja pod izgovorom. da bom napisala izpoved, kar mi ne bi j smela odreči. To sem tudi dobila, a name- ! sto da bi pisala grehe, sem napisala to-! žbo..A že kmalu so opazili, da uporabljam 1 več papirja, kakor bi bilo potrebno za največji opis grehov, zato so se zanimali izvedeti kaj pišem. Še prej, preden sem opazila da sumijo, sem se zavedala dejstva, da ne smejo najti pri meni v nobenem primeru nobenega spisa tavo velike važnosti. Nameravala sem ga všiti v posteljnino ali v obleko, ali pa ga zakopati v vrtu, naposled jn se pa odločila za to, da ga zapi a nosim na grudih. Ko sem šla k ui božji, sem dala ne-opažljivo .spis neki redovnici, ki mi je cesto dokazala svojo naklonjenost, pa sem se vseeno bala, da bi me mogla izdati. Toda redovnica mi je ostala zvesta in mi je poleg te usluge, storila še nekaj drugih zelo važnih, ne da bi bila za to sploh vedela..Odstranila .mi je s, poti mnoge zapreke in me često rešila strogih kazni. Bil je pa tudi že zadnji čas za izročitev, ker že-po maši me je ustavila predstojnica ter mi velela, naj ji sledim. Prehodili sve dolge hodnike ter se naposled ustavili pred neko celico, Tam mi je rekla: »Od danes dalje je to vaša celica. V vašo prejšnjo se vseli sestra Ana.« Ko sve stopili v celico, mi je velela obleči drugo obleko, me pri tem natanko preiskala vzela mojo prejšnjo obleko, odšla i-n za seboj zaklenila vrata. Ni mi povedala, zakaj moram spremeniti sobo; naposled sem pa vendarle izvedela za kaj je šlo. Med tem časom so preiskali mojo celico, razparali posteljnino in odeje, niso pa ničesar našli, čeprav so dobro vedeli, da nekaj skrivam Naslednjega dne so mc strogo opazovali, pa tudi brez boljšega uspeha, tako. da sc je predstojnica naposled prepričala, da more izvedeti resnico samo iz mojih ust in me je zato vprašala: »Sestra Suzana, vi imate mnogo po-grešk, a ne lažete Kaj ste storili s papirjem, ki sem vam ga bila dala?« Napisala sem izpoved.« »To ni res. Porabili ste Preveč papirja, Prisezite na vašo zaohluibo. da ste pisali samo grehe, pa vam bom verjela.« »Za vsako malenkost vam ne bi bilo treba zahtevati prisege.« »Motite se, a obenem trepečete pred kaznijo, ki bi sledila. Vprašam vas še enkrat: Kaj ste storili s tolikim papirjem?« »Rekla sem že. kaj sem storila.« »Dobro, potem prisezite, kake sem zahtevala!« »Ne bom prisegla.« (Dalje prihodniič.) Soert Vfšokoalpinski smuški tečaj na Peci, Kakor smo že v več dnevnikih smučarjem Shoračiii, bo od '24. iSysu1kh' apr ,prw vrst^rol^.^pite, 'JU' karm gu/ JU X-d>9- arm Cehom tff GTavpem :C-...» sr RSiVfc .ItVCFlCr,-^^- prvovrstne mrzmn ndechi/kupi tfe- pri tvrdki .1 Kititi* Gustinčič, Maribor iattcnbadiova SliSftrffo 'frp" isc. Stanovanje _ .STA^QVANJL. 'uvo-' in trisobno, oddam krep. Smetanova ulica 50. •-> «rcr,sM849 Prodam nove RABLJEN »SINGER« STROJ poceni na ptodai pri Ivo-lKla-rič, AVifdettraiherjcva ufidc S! ' ,r '4830 •• 01 ... KLAVIR. kratek, črn. kakor nov. strune nauskfiž. pancerplottča, krasei^las, znamka »Lurjef« Dunaj, prodani. Mariboik' Taborska 7. 4423 ~ "stanovanje _ dve voiil ih kuhinja. /uddttiii taktu 1 mirni .sjranki. Vprašati: Mlinska ulica'30. v pisarni. • •. rs4f. '• •; '•. r'»t »V .M’1"- - 1 il 'J DVOSOBNO STANOVANJE splnčua in suito, s pritiklina tni, takoi Otfuaip mirni sta;ni štranki.* -Vprašati: Koroška ce 1A44 slu 182.’ u govlna ................ Kupim KUPIM KNJIGO #KtK’ divjih gosi« Smetanova ulica 42. I.. levo 4843 KUPIM DOBRO OHRANJENE ŽENSKE SMUČI. Naslov v upravi j Vočimi'ki, 7010 - Lokal VELIKO SKLADIŠČE tudi kot garažo, v centru Maribora, oddam. Vprašati pri hišniku Gosposka ulica'H-7013 O olp&uital P rieo.očafT bogato zalogo i Oba uit, nei>«v ti csntoveiRit pc> p la 4S«Rit,in rospode, ražn« trobne fo->ltlne predmete in nairailičneiše vsakovrstno perilo. MAKS PUCHEK Mar ib pr. Gosposka IS Vse blago je ppcen: til iz pr -znanih svetovnih tovarn' Božična cfari a _ "''.iMffff11 Sanke Drsalke 'er druga lepa darila po nizkii; cenau priporoča tvrdka ■f' / V» *nr i t P ntei & Lenam Sp: mnite se CMO Prodala antikvitet Mt)bi|/jar (gotika, mešancu, barok, empire itd.), porcelan redkih znamk (kompletne MeiBiier garniture), skulpture slike, tiski, orožje, cin, tekstilije, dragocen nakit iz orivalne oosesl. Predala dnevno do 24. Maribor, trg. poslopje Martin/, Gosposka ul 18, il. (vhod skojsr pasažo). V račun se sprejmem pod ugodnimi pogoji tudi hranilne kijii-žice In bančne vloge. 4854 Zgubljeno StVO VOLNENO ROKAVICO šerp zgubil. Najditelja napro šaip. da isto odda proti nagradi v upravi Večernika, 4846 /irokovita ur pr aMfmannu Praktina beiKna darila sa gosuode eten telovnik, iz čiste volne . . . . . • W- sor- ‘eten telovnik, iz fine cefir volne.'posebno,.r. topel .............................................lOU- JJ*' lover, iz dobre volne, z in. brez patentne rr, en- zaponke.............................. 13 “ OU “ ikc-perilo, majice . 43'-, 27'- V' dobri kakov.gsti. lilače . SO--, 36' 4; iz: svile in volne, varuje dobro proti ««._ 'tirazu .. ‘H" 13 " •tene rokavice, iz »Napa«-usnja„ znotraj Br, nr. podložene...................... 03"/3* ’/lika izbira samove/nje, nogavic, dokolcnic in žepnih robcev. 4765 o liidefeldl, Maribor Gosfosk^ ulica 4 Izdaja konzorcij »Jtttra« v Liubljani; predstavnik izdajatebn t> urednik: RADIVOJ RFHAR v Mariboru liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru