Leto IX., St. 10. PoStnlna plafana v gotovini. V Liubljanl. 29. akrila 1922. DELAVEC Glasilo Strokovne komisije za Siovenfjo. (Pokraj. odbor GDSJ.) V organlzaelfB je mol, kolikor moli — toSSke pravlcel Izhaja vsako drago soboto. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6/JI. Stane posamezna št. 50 p, mesečno 1 Din, celoletno 12 Din. — Za člane izvod po 40 p. Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. NA PRAZNIK DELA 1922. mi Se nikdar ni živel proletariat v tat ko visokih nadah, kakor pri političnem prevratu koncem svetovne vojne. Pa tudi ni bil še nikdar tako bridko razot čaranl Nič čudnega torej ni, če je man sikak slabič obupal ned zmago in se vdal usodi, češ, preslabi smo! Niti to ni čudno, da se je tudi marsikateri trdi nejši bojevnik umaknil v ozadje, češ, počakajmo, naša doba še ni prišla! Zat to tudi ni prav nič čudno to, da prolet tariat trpi... Prvi žarek upanja, da se razbite delavske vrste zopet strnejo, nam je za= sijal zadnje dni iz Berlina. Tudi prej smo že večkrat upali, mnoga dejstva so kazala, da se res pripravlja splošno iztreznenje na levi in desni, vendar vse to so bile te nekake predpodobe. V Berlinu so se pa sešli zastopniki vseh treh internacional, vseh treh mednat rodnih skupin proletariata, in zedinili so se v nekaterih zelo važnih točkah, predvsem pa tudi glede na letošnjo proslavo Prvega Majnika. Ne verujemo v čudeže. Zaradi teh berlinskih sklepov ne bo vse delavstvo sveta postalo popolnoma enotne misli. Niti prav ne bi bilo tako, kajti delavno ljudstvo se mora samo z lastnim trut dom dokopati do spoznanja, da je enotna fronta predvsem potrebna, le tedaj bo zmožno v smislu tega spozna* nja tudi živeti, delati in bojevati. Kar sklenejo bogovi pri zeleni mizi, je le teorija, enotna fronta mora biti pa iz prakse za prakso, le tako bo mogel det lavec v boju pozabiti na zavist in so* vraštvo do tega ali onega sodruga, kat /e /° Potrebno, ker brez tega pot zabljenja ne bo zmage. Kajti strasti bodo ostale tudi takrat, ko bomo enott no fronto že imeli! Toda kakor se zavedamo, da ben tinski sklepi ne bodo delali čudežev, tako čutimo, da bodo združili vse tiste, ki verujejo v razredni boj in ga hočejo bojevati. Vsi ti bodo namreč z lahkoto in brez pridržka pristali na te sklepe in jih izvrševali, pri izvrševanju se bodo pa približali kolikor toliko tudi k sot drugom, o katerih so še včeraj mislili, da jih morajo sovražiti. Kdor pa ima kake pomisleke proti tem sklepom, ta naj se začne bolj pridt no pečati sam s seboj. Nekaj pri njem ni v redu. V smislu berlinskih sklepov bomo nastopili: 'A. C. ZOPET KLIČE PRVI MAJ. Zaorite, pesmi, do neba donečeJ Zapojte irobente, pretresite kopna in morja; vdarite v bobne, zbudite človeka, ki speč krvavi! Vstanite milijonske množice; pustite podzemeljske rove črne, globoke ki pijejo kri vam in mozeg, kosti! Pustite goreče peči, vzpenjajoče se k solncu visoko; pustite zemljo, ki vaš pot jo gnoji; pustite tovarne titanske; pustite milijone delavnic; pustite vse delo! Danes je praznik dela veliki! Vstanite, množice milijonske, Po vseh kontinentih in morjih sveta; združite bolesti in pesmi, sovraštvo, ljubezen in hrepenenje; združite vse v plamen, plamen, ki mej ne pozna — saj danes je veliki praznik, praznik vseh nacij, praznik vseh ver, praznik — človeka! Množice milijonske, dvignite prapor rdeči visoko, prapor ljubezni, sovraštva brez mej, prapor — bodočnost trpinov, bodočnost mrličev! Ker danes je praznik vseh živih trpečih in mrtvih vseh, ki sto nenasitnih blaznih bogov, pognalo v smrt jih po frontah vseh; pognalo v trpljenje brezmejno. Po vseh tovarnah titanskih, rovih globokih, plavžih visokih: Vstanite množice milijonske! Poslušajte pesmi, do neba doneče, trobente, ki tresejo kopna in morja! 1. Zla osemurni delavnik in proti kapitalističnim nakanam odpraviti 8 ur dela, 8 ur počitka, 8 ur izobraževanja in razvedrila. 2. Za odstranitev brezposelnostit ki jo povzroča reparacijska politika imperialističnih držav. 3. Za zedinjenje vsega delavskega razreda. t‘ gladujoči Rusiji. “• Za priznanje ruske sovjetske ret publike, ki nima nobena druga država pravice vmešavati se v njene notranje zadeve. Kdor si za razredni boj, kdor ho* češ nastopiti za teh 5 točk, ne vprašuj po formalnostih, temveč priključi se na Prvi Maj tistim, ki hočejo isto. Vse drugo pa pusti ta dan doma — ker je to predpogoj za 3. točko! Če tako stot riš, boš storil praktičen korak k — enotni fronti vsega delavnega ljudstva sveta. Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani (Pokrajinski odbor GDSJ). Socialistična stranka Jugoslavije: Pokrajinsko načelstvo za Slovenijo. Množice, množice: če vi bi te pesmi, irobente te mogle umeti! O solnce, tedaj bi ii videlo svet, ki brez solnca bi mogel živeti! NAŠ MAJ. Pričakuješ odrešenja, Da prinese zarja ga, Pa ne veš, da treba dela In za boj si sam preslab! In še petka veVkega, Da brez boja ni življenja. Le združitve nam je treba, Da nam bode boj lahak. Kdaj prinese Prvi maj Zaželjeno nam svobodo? To odvisno le od nas je, Če 4,7770 vredni jo kedaj. Kar je s trudom pridobljeno Ne sme biti izgubljeno. Pokažimo pesti, zobe, Da v proletarcu še živi srce! Prvi majnik. Tovariš delavec, vprašal na današ-nfl 'dan samega sebe: AH si rojen suženj? AH je neizpre-menljlva usoda določila, da si prišel kakor uboga živalica na svet, da moraš živeti kakor tovorna žival, dokler je kaj moči v tvojih mišicah, da moraš nazadnje poginiti kakor nerabna žival, ki dela na svetu le napotje? Če veruješ, da je taka večna božja volja, stalna in nedotakljiva, če misliš, da morajo biti tvoje oči vekomaj obrnjene v fla, ker sije splnce le za druge, če si uverjen, da nimaš druge pravice, kakor ponižno prositi za nekoliko milosti, tedaj nisi dozorel za nas, in danes te ne bo v naših vrstah, ko bomo pod bleščečo rdečo zastavo boja in življenja korakali s povzdignjeno glavo, da povemo svetu: Naš praznik je danes! Ti boš majal z glavo in ne boš razumel. Naš praznik, fo se pravi dan, ki ga praznujemo, ker je naša volja taka in ker hočemo s tem nezapovedanim praznovanjem izraziti vse, kar sili iz globočine naših duš na dan, kakor se dviga pomladni sok v rastlinah, kakor si cvetje odpira popke, kakor si solnce črta svojo visoko pot. Naš praznik, to se pravi javno iz-povedanje naše vere v svoje človeštvo, v svojo moč, v svoj veliki poklic, v svoj boj in v svojo končno zmago. Naš praznik, to se pravi začetek naše bodočnosti. Zakaj mi ne verujemo, 'da nas je kakšna sovražna nebeška ali peklenska sila obsodila na večno, brezpogojno hlapčevanje, temveč se zavedamo, da smo z žuljavimi rokami in v oguljenih suknjah ljudje kakor vsi drugi ljudje, kakor oni, ki uživajo lepoto sveta z očmi in ušeši, z občutjem in razumom, ljudje tudi, ki so se prenaužili vsega lepega in dobrega in nimajo več druge skrbi, kakor da izmišljajo nove in nove načine za preganjanje dolgega časa, za ubijanje dni -JOŽE ZAVERTNIK:’ Hlapec? Tone Kotnik je postal zopet urednik pri delavskem listu. ' Sedem let je minulo, odkar je bil odložil uredniško pero in šel zopet delat v tovarno. Hudi časi so takrat napočili za delavstvo. Vlada je razpušča organizacije in zatirala delavske liste. Ječe so se polnile z delavskimi zaupniki. Po vsej državi je, vel pravi predmarčni duh, ki ic ogrožal zadnjo iskrico svobode, zajamčene na kosu papirja, ki mu pravijo ustava. Delavske organizacije so bile razpuščene in špisarski filister je zvečer v krčmi in v krogu svojih duševnih bratov hvalil modro vlado, ki je z očetovsko skrbjo preprečila, da ne vzkali seme puntarskih rdečkarjev, ki so s svojo neumorno agitacijo odganjali spanec od miroljubnih in vladi zvestih podanikov. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, so modrovali mojstri ob večerih pri čaši cvička, da ni vlada polovila hujskajočih agitatorjev in jim dala stanovanje in hrano za jetniškim omrežjem? ,Vlada je ohladila svojo jezo tudi na Tonetu. Ko je prišel iz ječe. je hotel poiskati svoje znance in prijatelje, s katerimi je bH delal v organizaciji. Nekateri r in tednov v svoji nesposobni lenobi. Dokler ne čutiš sam, dokler ne veš, da si človek, ne moreš biti naš. Dvoje lip ni enakih, ne dvoje volkov, dveh rož ni in ne dveh metuljev, da se ne bi razlikovali; ali vsaka lipa je lipa in vsak metulj je metulj. Med človekom in človekom je razlika; ali kakor je mož, ki se odeva s škrlatom. človek, je človek tudi tisti, ki je izdelal blago za ponosni plašč in ki ga je sešil; človek je tisti, ki zapravlja neizmerna bogastva, podeč se od mesta do mesta in iščoč še kako priliko, ki bi podražila njegove otopele živce; ali človek je tudi tisti, ki je o malem ustvarjal bogastva v neizprosnem boju s prirodo v temnih globočinah’ pod zemljo in na pustih goličavah, v okrutni enakomernosti tovarne ali pa v živce in možgane prenapenjajočem bliskovitem vrtenju največjo nepopustno paznost zahtevajočega kolesja čudežnih mehanizmov. Da si človek, tega se moraš zavedati predvsem; če ne živi v tebi ta plamteča zavest, padeš in se pogrezneš med živino, in še treba ni, da bi te drugi pahnili dol, in nič ni treba strmeti, če ravnajo s tabo kakor z vprežnim volom in kakor s plazečim psom. Osel' pod tovorom in konj pred vozom ne razume, zakaj plapolajo danes rdeče zastave po zraku, zakaj se zbirajo pod njimi tisočeri in milijoni, zakaj done ponosne pesmi po zraku. In človeška živina, ki je uklonila svoj tilnik brez ponosa in volje, se čudi in maje z glavo in ne razume, ko korakajo mimo njenih hlevov daleč sprevodi pogumnih ljudi, ki so delavci in trpim, pa vendar ne sužnji in ne živina. Prvi majnik praznujejo možje in žene, ki se ob krutem delu bojujejo za vsakdanji kruli. Zdaj je maj, a največ jih je med njimi, ki ne vedo, kje bodo v jeseni delali in kako bodo po zimi prehranili in odeli družino. Pač pa vedo, da bi tem silnejši udarci padali po njihovih hrbtih, čim bolj bi jih krivili; in zato stopajo pokonci; njih kolena sc ne šibe in oči jim gledajo bistro v pomlad. Zakaj so odpotovali, drugi so sedeli še v ječi, nekateri so se gibali. Strah pred policijskimi vohuni jim je ostal v kosteh, in ognili so se Tonetu, če so ga srečali na ulic? ali v krčmi. Bali so se hišnih preiskav, odgonskega voza in drugih šikan, v katerih so policijski možgani zelo iznajdljivi, če je treba preganjati človeka, da se ustreže tistim, ki vladajo. Toneta ni obnašanje njegovih prejšnjih znancev prav nič iznenadilo. Vedel je, da niso vsi ljudje pogumni, da je na svetu več bojazljivcev in strahopetcev kot mož, ki so pripravljeni, žrtvovati se za svoje prepričanje. Nekateri so bili oženjeni, imeli so kopico lačnih kljunov, ki so živeli od dela njenih rok. Obziri na ženo in otroke so jih vezali, da niso silili v sprednje vrste in so prepuščali delo tovarišem, katerih ni mogla roka vladajočih zadeti tako težko. Ob spominu na te družinske očete je Tonetu žarelo oko. »Treba je, da nekdo prične, da posameznike zopet zbere v četo«, je modroval Tone, ko je dobil delo v tovarni, in oprijel se je resno agitatoričnega dela. Svojim tovarišem se ni več vsiljeval na ulici in v krčmi. Obiskoval jih je na domu, in preden je minulo leto, je bila organizacija zope.t ustanovljena: spočetka šibka, a je postajala vsak dan močnejša. zavedajo se, 'da so ljudje fn da nosfjo vse človeško dostojanstvo v sebi. Plotovi in zidovi se dvigajo med ljudmi, visoki in debeli, da ne vidiš čeznje in ne slišiš skoznje. Razdelili so človeštvo v razrede, ki so si tuj! kakor različne živalske pasme. Za enim zidom je večen užitek, za drugim delo brez konca in kraja; na eni strani nikdar ne mine svetli dan, na drugi je večna noč. Kdo je dvignil te zagrade in pregrade, kdo je udaril človeštvo s proldet-stvom vzajemnega nespoznavanja In nerazumevanja? Tako je bilo pač od nekdaj, pravi trudna nevednost, ki ponavlja z brezkrvnimi ustnicami, kar so brez sodbe poslušala topa ušesa. Kakor da je bil ob začetku časov nekje hudoben bog, ki je ustvaril svet, da se bo vso večnost lahko naslajal ob trpljenju in mukah milijonov. In kdor se ne upa pomisliti nekoliko dalje in ločiti pravljico od resnice, je izgubljen. Zanj ni poti, ki bi ga povedla izza plota. Množice, ki danes praznujejo prvi majnik, so se pa s krepko kretnjo otresle teh najhujših spon, s katerimi so bili uklenili njihovega duha, pa ne verujejo na ukaz. In zato praznujejo današnji dan. Ej, tistih plotov ni bilo od začetka — ne takrat, ko je Adam z Evo užival vse slasti in krasote raja, ne takrat, ko so tolpe predzgodovinskih, komai iz živalstva se povzpelih ljudi branile svoje burno življenje brez pomoči današnje tehnike. Teh plotov ni zasadilo nobeno božanstvo, in zrastli niso iz semena sovražne prirodei, Postavili so jih ljudje. Steber, Hi ga postavi, in palačo, ki jo zgradi človeška dlan, lahko poruši človeška pest Pa da ne bi mogla podreTf onih plotov človeška roka? Ali mie pregraje so trdne, zakaj dolga tisočletja so jih utrjevali vsak dan in vsako uro. In branijo jih kakor trdnjave, zgrajene zoper sovražnika. Toda najsil-nejše trdnjave se vdajajo zmagovalcu ali pa padajo pod njegovo silo. To vedo oni, ki danes praznujejo Prvi majnik. Enak razvoj se je vršil po vsej državi. Delavci in delavski zaupniki, ki so najhuje občutili vladino pest, so postali najbolj vneti oznanjevalci socializma* Učili so delavce, da jih nihče ne osvobodi, če se ne osvobode sami. Priporočali so jim organizacijo, ker posameznik nič ne opravi proti močnemu sovražniku, v organizaciji pa tudi šibki postanejo močni, da lahko zdrobe moč svojih gospodarjev in tlačiteljev. Preden je minilo pet let, so bile delavske organizacije v državi močnejše in bojevitejše kot pa ob času preganjanja. Vlada je spoznala, da s krutim preganjanjem ne more uničiti ideje, ki je postala nov evangelij zasužnjenim in zatiranim, in opazovala je delavsko gibanje z mačehinim očesom. V kraju, kjer je živel in delal Tone, so končale štiri stavke z zmago za delavce. V vseh stavkah je bil Tone duša gibanja. Pri delavcih je užival zaupanje, delodajalci so se ga bali kot hudič križa. Delavsko gibanje, o katerem so delodajalci in mojstri sanjali, da je mrtvo in ga je vlada na vekomaj položila v grob, jo zavalovalo zanje prehitro in jih je presenetilo. Bili so nepripravljeni in podlegli so v gospodarskih bojih. V delavcih se je porodila trdna želja, da ustanove svoj list in tako vzdja- 'Ooftfvo to® vi, K odcaJaFe danes doma, čutite bedo, čeprav je marsikomu med vami že otopelo srce v njej, pa vam njena groza ne vzbuja odpornih čutov kakor vašim bojevitim tovarišem. Toda kadar pade osamljen žarek v otohli zrak vašega ponižanja, se spomnite, da je visoko nad vami soince, ki vzhaja drugim vsak dan žarko in plamteče. Ali hrepenenje ostane neplodno in zamre kakor žarek, ki se je ustrašil črne brezupne otožnosti, v katero je padel. Kam gre vaše pričakovanje, kam se jdvigajo vaše nade? Majhne in slabot-r ne se čutite, pa je tudi vaše upanje slabotno; zbegane oči iščejo in iščejo, kje bi se uprle, ušesa pa napeto poslušajo, če se ne oglasi odkod glas milosti, ki bi vam z drobtino dobre duše nekoliko ublažila trpljenje. Milost je mrtva, in v svojem grobu ne more reševati sveta. Naše upanje pa je veliko, ker vstaja na trdni podlagi našega spoznanja. Nobene milosti ne pričakujejo naše duše; ker ne verujejo vanjo, jih ne more pre-variti. Nabrušen meč vihti naše upanje s krepko roko, ne prosi za drobtine, temveč se bojuje za pravico. Mi močni in vi slabotni— ko smo vendar enako rojeni in pahnjeni v enako življenje? Tudi mi režemo svojim otrokom kruha le tedaj, kadar delajo naše roke; gospodar upravlja mošnjo, iz katere plačuje mezdo, pa jo lahko zadrgnejo njegovi prsti. In vendar! Vi ste slabotni, mi pa smo močni. Zakaj mi smo armada. Naša roka šteje milijone rok, našo dušo sestavljajo milijoni duš. Mi smo delavstvo, ne posamezni delavci. In to je naša moč, ki se bojuje: korak za korakom si osvaja svet, kamen za kamnom kruši iz zidov visoke, temne ječe in si krči pot v svobodo. Prvi majnik — danes dan boja in tipanja, bo jutri praznik slave in zmage. Svoboda pa bo plod naše volje, naše solidarnosti, ki jo poje danes trpeči milijon, zavedni milijon! Prvi majnik — dan zavednih delavcev, postane dan in praznik osvobojene- mijo Še svoje brezbrižne tovariše. Meščanski listi so ob času stavk nesramno lagali. Slikali so delavce kot razbojnike, ki hočejo svojim delojemalcem potegniti zadnjo srajco s telesa. Delavci so pričeli izdajati svoj list 5 n vse delavske strokovne organizacije so glasovale, da postane Tone urednik lista. Teme je sprejel in prva številka je izšla. Tone je bil po sedmih letih zopet urednik. Na njegovih rokah so bili debeli žulji, ki so se počasi luščili. Prišla je prva nedelja. Po hladni, vetrovni tn deževni soboti je soince zopet poslalo svoje gorke žarke na zemljo in vabilo zemljane v prosto naravo. Popoldne so se vile dolge procesije izletnikov proti polju, na katerem je lahen vetrič zibal zlato klasje, in proti bližnjemu gozdiču, kjer so meščani med visokimi, temnimi jelkami In vitkimi smrekami iskali samote, da se njih duh odpočije od tedenskega dela. Tik pred črnim gozdom, kjer sta se dotikala les in polje, je stala stara gostilna dobrega glasu. To gostilno so posečaii ob lepem vremenu v nedeljo in praznik vsi sloji iz mesta. Bila je prava mešana družba, ki se je tu shajala, da pri čaši svežega piva ali kozarcu dobre vinske ga Človeštva, dan novega sveta, sveča svobode! Iz majskega lista ameriške »Jugoslovanske soc. zveze«. Pogled v bodočnost. Na letošnjem kongresu izvoljena Strokovna komisija je prevzela poslovanje v mogoče najkritičnejših Časih, ki jih ie slovensko delavstvo kedaj preživelo. Dogodki drve drug za. drugim s hitrostjo strele. Kar je bilo še včeraj sen-zaciionelna novost, ie danes že zastarelo, kajti pojavila so se nova vprašanja, h katerim je treba zavzeti takoj stališče ter delovanje nemudoma prilagoditi novemu položaju. Val na morju ie takoi premagan, če pluje ladja z rilcem proti njemu. Gorje pa ladji, če jo zadene s strani, kajti prav lahko zgubi ravnotežje ter se pogrezne. Današnji čas je podoben viharju na morju. Kakor mora krmar zaobrniti ladjo vedno proti valovom, tako morajo naše organizacije k vsakem novem, dogodku 2&vz£ti svflie stališče, pripraviti se morajo na vsakojaka iznenadenja in imeti morajo toliko gibčnosti, da preprečijo vse napade s strani in od zadaj. Pod zastavami naših organizacij je zbranih preko 15 tisoč članov. Silna ie odgovornost onega, ki je poklican, da to armado vodi. Kakor ta občutek odgovornosti ne povzroča v človeku najboljšega razpoloženja, tako je razveseljivo dejstvo, da sedi v novi Strokovni komisiji par energičnih mož, ki se sicer zavedajo, da bo treba za svoje delovanje polagati točne račune, ki se pa te odgovornosti ne strašijo. Že prva plenarna seja je pokazala, da se nova komisija zaveda resnosti položaja, zato je brez odlašanja, brez besedičenja prešla takoj k dejanjem. Uvodoma smo že ugotovili, da je za uspešno delovanje treba gibčnih organizacij. Gibčnost jim bo pa zagotovljena le takrat če bo vsak član vršil točno svojo dolžnost in če se bomo vsi ravnali po kapljice obdela vse važne dogodke, politične In nepolitične, ki so se dogodile v tednu. Med izletniki je bil tudi Tone. Po ozki stezi, ki je zavila s polja v ostrem ovinku, je stopal pačasi proti gostilni, nadejajoč se, da se v gostilni snide s tovariši. Takoj pri vhodu na vrt, pod košato lipo, je stala dolga miza, pogrnjena z belim prtom. Proti tej mizi je zavil Tone, ko so ga pričeli gostje klicati, naj prisede. Bill so delavci raznih strok z žuljavimi in izrazitimi potezam na obrazih, ki so se razgovarjali o svojem delu, organizaciji in ustanovljenem delavskem listu. Tone je prisedel in kmalu je bil zapleten v pogovor. Ali naekrat ga je nekaj zaskelelo pri srcu. Govoril je delavec, star kakih 24 let, ki je pri vsaki besedi naglašal, da je napreden. Kakor nož so vbadale Toneta besede, ko je delavec govoril: Sukajte stvar, kakor hočete. Dejstva ne spravite iz sveta, da delavci redimo vas... časnikarske pisa-če. S kroncami, ki jih damo za vaš list, vas živimo ... Da, da, od nas živite. Mi vas plačujemo, zato lahko zahtevamo, da se pokorite našim željam, da tako pišete kakor mi hočemo . . .« Besede so bile zaničljive, žaljive in rezale so kakor udarci biča. Tone je sklepih’ odbora, katerega smo si izvolili. Komisija ie takoj na prvi seji dokazala. da se tesa zaveda ter je soglasno sklenila, da bo z vsemi sredstvi onemogočila vsako kršenje discipline. S tem se ie odločno Dostavila na stališče: kdor ni z nami ie proti nami Posebno pozornost hoče posvetiti komisija socialni politiki, ki je v naši državi vsak dan v večii nevarnosti Pomnožila bo shode, na katerih bodo govorniki razi tožili velikansko važnost tega vprašanja in v svojem listu bo posvetila tei zadevi vso pozornost. Naj večje zlo. ki delavstvu najopas-nejše grozi, ie pomanjkanje izobrazbe. Da pridemo temu v okom, bo komisija izboljšala in zvečala svoj auarat ter. spo-oolnila list tako, da bo pričel meseca junija zopet tedensko izhajati. Zalibog ie z izboljšanjem uprave zvezano vprašanje večjih stroškov, vendar moramo premagati tudi te težave, kajti brez dobre uprave pa organizacije svoji nalogi ne bodo kos in ramj bi toieJozeio drago plačevali. Cisto pravilno je stališče, naj žrtvujejo Sani kakšno kronico več na mesec za svojo organizacijo, zato bodo pa njihove dnevne plače toliko primernejše. List bo veljal odslej 40 par izvod, kar znači sicer podraženje, vendar je pa »Delavec« še vseeno najcenejši list v celi Jugoslaviji, List se bo na ta način lahko poooft* iti tako, da bo temeljiteje vršil svojo mu togo, ki je vsekakor ena najvažnejših. Tudi kvota se je zvišala na 50 par sečno za člana, kar vsekakor ni veliko. S tem, da rešimo finančno vprašanje, smo storili prvi korak k izboljšanja najti organizacij in ni več daleč čas, ko bo to seme rodilo obilo sadov, katere bodo znali ceniti tudi oni, Id se danes še ne zavedajo, da je treba za nabavo semena žrtvovati, če treba tudi srrižljaJ od ost ker sicer ne bo nikofi žetve. Komisija je sprejela še droee važne sklepe, o katerih bomo še podrobneSe spregovoriti. Za enkrat ie najvažnejše to, vstal, pogledal dlan na svoji roki, na kateri so bili še žulji, debeli kakor podplati. Vj njegovi glavi se je rodila misel, da bi bito najbolje, če bi priložil gorko zaušnico izzivaču, ki je pristopil v strokovno organizacijo le radi tega, da dobiva boljšo mezdo in ima krajši delavnik. Neki notranji glas mu je rekel: »Tone, ne smeš, urednik si, meščanski listi bodo pisali o uredniških surovinah pri delavskih listih, surovinah, ki se pretepajo v gostilnah«. Neki drugi glas mu je pa šepetal: »Tone, udari. Na take podle in izzivajoče besede je edini odgovor pest. AH te niso njegove besede huje zadek, kot če bi ti bil priložil zaušnico?« — »Ne, ne smeš udariti! Premagaj se, s pestjo ne dokažeš nič«, se je oglasil zopet prvi glas. Ton§ se je vsedel, krog usten mu je zaigral zaničljiv smeh in pričel je z zbadajočim glasom: »No fant, ali so odborniki pri strokovni organizaciji tudi Vaši hlapci . . .« »Da, tudi,« mu je segel mladi delavec v besedo, še preden je končal stavek. »Odborniki pri strokovni organizaciji so to, kar ste vi . . . Ubogati morajo . . , »Le počasi, fant, po vaši logiki delodajalci rede delavce*, je pcuvnJ bese- da ne ostanejo ti sklepi le na papirju, temveč da jih točno izvedemo. Besedičenja se morajno odvaditi, veliki časi, v katerih,živimo. zahtevajo dejanj in mož. Pokažimo se. može! Socialno-politiena zakonodaja. Po členu 130 Vidovdanske ustave je vlada dolžna predložiti yse začasne zakone, uredbe, pravilnike, odločbe ministrskega sveta zakonodajnemu odboru v pregled. Odbor, razdeljen na sekcije po strokah državne uprave, sklene, ko izvrši pregled vseh zakonov, ur_edb itd. najpozneje v petih mesecih v plenumu, kateri se izpremene in kateri so ukinejo. Nepredloženi začasni zakoni, uredbe, pravilniki in odločbe ministrskega sveta in drugi akti in odloki z določenim rokom trajanja, zakonskega značaja, prestanejo veljati. Odborske odločbe se proglase za zakon. One, o katerih ne izda odbor v postavljenem roku nobene odločbe, veljajo še nadalje v celoti, dokler se ne izpremene redno z zakonom. Gornja določila vsebuje — Vidovdanska ustava — temelj državnega življenja. V smislu teh določil je obravnaval zakonodajni odbor tudi vse do sprejetja ustave obnarodovane socialno-politične uredbe in naredbe. V treh smereh se naj giblje socialna politika države in drugih družabnih organizacij in sicer: 1. da ščiti delavno silo, 2. da jamči delavni zaslužek in 3. da varuje osebnosti. Sredstva, ki jih uporablja navadno država, da dosega svoj socialni namen, so predvsem delavsko varstvo in socialno zavarovanje, kakor tudi, da ustvari socialno delavno pravo. V tem pravcu je zakonodajni odbot združil vse do takrat veljavne uredbe in ■aredbe, ki se tičejo delavskega varstva, v dva ftmdamentaina zakona: zakon v zaščiti delavstva in zakon o zavarovanju delavstva. To svojo nalogo je izvršil zakonodajni odbor na temelju ustave; ustave, ki nai utrdi življenje, razmah in moč meščanski družbi, meščanskemu redu. do zopet Teme.« Vi trdite, da tisti redi delavca, ki ga plača.« »Ne, tega ne trdim,« je malodušno odgovoril mladi delavec. »Tega ne trdite? Dalo prej ste rekli, da redite urednike pri listu in odbornike pri strokovni organizaciji, ker jih plačate,« je govoril sarkastično Tone. »No, to sem rekel, ali urednik, odborniki so nekaj drugega kot pa delavci . , .« »Prav nobene razlike ni med njimi,« mu je segel Tone v besedo«. »Urednik in odborniki delajo za vas. Plačate jih za njih delo, ki koristi vam.« »To je res, ali . . .« »Nič ali!« je Tone nadaljeval z rezkim glasom. »Vi prištevate sebe med napredne delavce. Kako naj ima delavsko gibanje izgled, da zruši kapitalizem, če se nahajajo v delavskih vrstah ljudje, ki se prištevajo med naprednjake in ki vise z vso silo na misli, da morajo biti na svetu dvoje vrste ljudje; eni ki zapovedujejo, drugi ki ubogajo. Kaj naj (pričakujemo od delavcev, ki vidijo v svojih duševnih prvoboriteljih navadne hlapce? . . . Res je, da mora urednik delavskega lista vsak dan oznanjati načela, ki jih nosi njegov list na svojem čelu, če noče postati izdajalec. Ali to so načela, v katera .verjame, ker drugače bi ne sprejel ured- Meščanski mentalitet je živel v Zakonodajnem odboru in odsev tega mentaliteta sta tudi oba zakona. — Toda: do-čim je zakonodajni odbor sam do skrajnosti ščitil in varoval interese posedujočih, ie vendar reakcija zakona odklonila in se postavila na povsem protizakonito protiustavno stališče. Po preteku petih mesecev ni razglašen niti zakon o zaščiti delavstva' niti zakon o delavskem zavarovanju. Kovači ustave, ki naj čuvajo ustavo kot svoje dete, jo kršijo in gazijo, ker sta zakona premalo reakcijonarna in nudita vsaj drobtinico delavnemu sloiu. Organizirano de1avst\^> bo torej moralo zahtevati, da spoštuje meščanska vlada meščansko ustavo. Važno je vprašanje, zakai odklanja buržuazfia oba zakona, pa rajši krši svojo ustavo in ustavna določila. C e premotrimo najvažnejša določila obeh zakonov, bomo videli, da dajejo posamezna določila vendar nekaj večjih svoboščin. Videli bomo, da pomenjaio posamezna določila korak, četudi kratek in plah, naprej k izgraditvi popolne social-no-političns zakonodaje. Ravno tako pa so na drugi strani določila, ki jemljejo delavcu že dobljene, že priborjene pravice. Zakon o zaščiti delavstva ureja delavni čas, delavsko interesno zastopstvo in posredovanje dela. Premotrimo in proučimo najprej določila o delavnem času! Po zakonu o zaščiti delavstva ne sme traiati delavni čas v industrijskih in rudarskih podjetjih nad 8 ur dnevno, odnosno 48 ur tedensko. Industrijska podjetja so ona, v katerih je zaposlenih najmanj 15 delavcev. V principu je torej obveljal 8 urni delavnik vsaj za industrijska in rudarska podjetja, toda: Č.e izjavijo delavci teh podjetij prostovoljno, da se podaljša delavni čas, se sme delavni čas podaljšati v rudarskih podjetjih za eno in v industrijskih za dve uri na dan. To podaljšanje delavnega časa pa velja takrat, kadar glasuje za podaljšanje vsaj 'U v obratu zaposlenega delavstva. niškega mesta. Ah urednika označiti kot | hlapca čitateljev, pomeni toliko, kakor i napraviti iz njega topega kulija in pripustiti, da list postane dolgočasen, prazen ' in pust. O celi vrsti važnih problemov je lahko sodba različna, vendar pa lahko pri tej sodbi vsak socialist ohrani svoje socialistično načelo. Ali naj urednik pri vsakem važnem vprašanju da na splošno glasovanje čitatelju, kakšen članek naj piše? Proti temu bi se ne uprla le samozavest urednika, ampak nastala bi zmešnjava, ki bi bila kmalu začetek konca delavskemu časopisju . . . Rekli ste, mi vas plačamo. S tem ste hoteli povedati: plesati morate, kakor vam godemo. Ali je še katero mnenje bolj kapitalistično in fili-strsko? Ali ne pritrdite s t’em kapitalizmu, če zahteva, da mora biti gospodar v svoji hiši, da se morajo njegovi služabniki v socialnih in političnih nazorih ravnati po njepi? . . . Ali se more človek, ki je samozavesten in verjame v načela, ki jih oznanjuje, ponižati tako globoko? Res mora sprejemati plačo za svoje delo, ker mora uživati hrano, oblačiti se in nekje tudi stanovati, če hoče obdržati svoje moči sposobne za delo. Ali ne poplača vse z obrestmi, ker ustvarja vrednosti, ki so več vredne kot goljufivi denar, s katerim se vendar ne more kupiti vse? . . . i rČe se bo deiavsfvo zavedalo svojih pravic, potem je izključna VB večina za podaljšanje delavnega časa in 8 urni delavnik bo obveljal in v naprej v vseh industrijskih in rudarskih obratih. 1. maj pa naj bo dan zakletve dan prisege, da bo čez le.to dni prapor 8 urnega delavnika še svetel in čist. V vseh ostalih podjetjih, torej v mali obrti pa sme trajati delavni čas 8—10 ur dnevno, upoštevaje prirodo in težino posla. Za malo obrt je 8 urni delavnik torej pokopan. Kdo pa ve, če ni pokopana tudi mala obrt? Navedena določila pomenijo izrazito poslabšanje delavčevih delavnih pogojev. Le krepke, močite in solidarne organi zaerie proletarijata pa bodo ubile ta za delavca kvarna nesprejemljiva določila. Na drugi strani pa poklicale v življenje ostala določila zakona o zaščiti delavstva. ki delavca vsaj deloma ščitijo pred brezmejnim, surovim izkoriščanjem s strani kapitala. Predno pa rešimo vprašanje, naj li pustimo, da ostaneta zakon o zaščiti delavstva in zakon o zavarovanju delavstva le na papirju, le mrtve črke, ali na, da prisilimo meščansko vlado, da jih razglasi, moramo rešiti nastopno pijncipijel-no vprašanje: Nai li počakamo, da bo zavladal socialistični red v naši državi? Naj li pustimo, da uganja meščanski red svoie orgije nad brezpravnim, sestradanim in izmučenim proletariatom, dotlej da preneha njegova moč, Ker bije proletarijat danes svoj živ-ljenski boi. ker bije moletarijat boj za eksistenco, zato zahteva proletariat polno zaščito svoje delavne sile, svojega življenja. Zato zahteva tudi, da postaneta v zakonodainem odboru sprejeta zakona o zaščiti delavsva in o zavarovanju delavstva takoi meso in kri. Ta zahteva bodi geslo letošnjega prvega maja! Zakon o zaščiti delavstva ustanavlja dečie domove. V vseh industrijskih podjetjih, v katerih je zaposlenih nad 100 delavcev, ki imajo vsaj 25 nedoraslih ot- Svoje znanje, vse svoje moči žrtvuje, da zmagajo ideje, ki bodo napravile konec vsemu hlapčevstvu. Zaklicati človeku, ki je svoje življenje posvetil duševnemu boju za osvoboditev proletariata: »Ti si naš hlapec in moraš pokorno izpolnjevati naše želje, pomeni toliko, kakor ponižati veliko idejo — socializem v kramarstvo in ukrasti vsak izgled na končno zmago proletariata.« »Bravo, dobro sl povedal Tone,« so se oglasili delavci pri mizi. Tone se je ozrl po mladem delavcu, a ni ga bilo nikjer. Tekom govora je izginil in daleč doli na polju je bila videti njegova senca v večernem solncu, ko je s sklonjeno glavo šel proti mestu. Tudi Tone se je poslovil pri mizi in odšel vzravnano, oči so se mu zopet iskrile v mladeniškem ognju, polglasno pa je govoril sebi: »V vsako veliko gibanje se vtihotapijo mevže, ki ne spadajo vanj .... Povsod so pleve in tudi v delavskem gibanju jih ne manjka, kljub temu pa delavstvo nevzdržema koraka naprej proti svojemu cilju,« in njegov korak je postajal trdnejši in odločnejši . . . role, morajo pod jetniki preskrbeti za primerne prostore in zadostno osobie. da se ustanove dečii domovi, kjer bi se negovali in varovali otroci delavca za čas dela v obratu. Res je. da je to določilo uneseno v Zakon le vsled tega. ker je zakonodajni odbor računal na to. da bosta morala na delo i mož i žena, oče in mati. Naloga delavskih organizacij bo, da zasigura delavcu, družinskemu očetu tako mezdo, da bo i delavska mati sama vzgajala svojo deco. Vsekakor pa so za enkrat dečji domovi za delavca potrebni; In, ker po-inenjajo obremenitev podjetnikov, zato zadržujejo razglasitev zakona tudi vsled tega. Precej na široko, delavskim zahtevam vsa! delno odgovarjajoče ureja zakon o zaščiti delavstva tudi higijenske pogoje dela. Zakon pravi: Pomožno osobje (delavci) sme biti zaposleno v podjetju le takrat,- kadar delavnice niso kvarne delavčevemu zdravju in življenju. če pa so podjetniki zavezani dati delavcu i stanovanje, sme uporabljati delavce le takrat, kadar jim nudi tudi povsem zdrava stanovanja. (Tovarna kon-serv na Vrhniki!) Podjetja, ki bi teh določil ne upoštevala, se brezpogojno zapro. ______________________(Dalje prihodnjič.) M. ČOBAL: Ali je res strok, gibanje brez političnega ozadja za proletarsko bojevanje koristno? V zadnjem času se bavi en del meščanskega časopisja s tem, trdeč, da naj bodo strokovne organizacije brez političnega .ozadja. Ravno tako imamo tudi del levičarskega proletarskega časopisja, ki poudarja, da ie vpliv političnega stremljenja v strokovnem pokretu škodljiv. Vsled tega smatram za potrebno, da to vprašanje načnem v našem strokovnem listu upajoč, da se pozneje tud kdo drugi oglasi, da se razjasni to vprašanje v proletarskih vrstah. Danes se hočem omejiti samo na dva slučaja, ki .sta se izvršila v teku enega leta in ki kažeta, da ni vse tako. kakor se trdi od tistih, ki so mnenja, da mora biti strokovno gibanje brez politične smeri, če pogledamo za eno leto nazaj na strokovno gibanje, ne moremo prezreti dveh velikih stavk rudarske stroke, in sicer v začetku leta 1921. veliko stavko angleških rudarjev in zadnjo stavko rudarjev v čehoslovaški. Državna preiskovalna komisija »Sankey« na Angleškem je ugotovila, da je bil položaj in obstoj angleških rudarjev med vojno in po voj® do leta 1921. tako slab, da ie nedostojno za tako velik narod. Kljub teinu pa ie stavka, Id ie izbruhnila vsled trgama plač od strani rudniških podjetnikov, propadla. Od tega časa ie gospodarski obstoi teh rudarjev dnevno slabejši. Na podlagi mednarodnih strokovno komisijskih poročil so se vsled krize dohodki rudarjev znižali približno za polovico njihovega zaslužka v letu 1919. Podjetniki so dobili tako moč, da so se zadnje mesece postavili proti uredbi zakona, ki določuje nekaj varstvenih ukrepov za življenje rudarjev pri delu. Vlada pa mirno Kleda to protidelavsko postopanje rudniških lastnikov. Kapitalisti so postali gospodarji situacije In se maščujejo nad delavstvom, čeravno jih Je zgoraj navede- na komisija že preje obsodila, da so ravnali nečloveško z rudarji, ko so bili dohodki še za polovico boljši. Rudarska stavka na Čehoslovaškem je izbruhnila približno ravno pod istimi gospodarskimi razmerami, kakor na Angleškem. Na Angleškem se ie pričela kriza radi previsoke valute v začetku leta 1921., na Čehoslovaškem pa koncem leta 1921. vsled naraščanja čehoslovaške krone. Na Angleškem so .podjetja s svojo reakcijo porazila delavstvo, ki je jako dobro strokovno organizirano, medtem ko so podjetja na Čehoslovaškem morala opustiti misel na znižanj e delavskih mezd, ker je delavstvo strokovno in politično močan faktor v državi. Ti dve stavki dasta precei jasnosti, in sicer na eni strani angleška stavka, z močno strokovno solidarnostjo, ki je bila podprta z materi-jelno podlago, a brez politične moči, na drugi strani pa stavka na češkem, ki je imela poleg svoie strokovne organizacije tudi močno politično zaslombo socialistične stranke, vsled česar je bila vlada prisiljena poseči v stavko ter prisiliti podjetja na pametno poravnavo, ki je rudarje obvarovala odtegljajev na olačah ter preprečila tudi drugih škodljivih ukrepov, V naših strokovnih organizacijah se je pričelo v zadnjem času opažati precej antipatije do politike, in sicer vsled tega, ker se je zadnja leta odigralo pri raznih strokovnih organizacijah orecei nerodnosti vsled prevelike ekstremnosti, vsled česar smatra marsikdo, da je škodljivo, če se strokovno organizirani delavci prištevajo h kaki politični stranki. Smatram nasprotno, da mora biti sicer strokovna organizacija pri svojem notranjem delu edino strokovna, ker tudi po zakonu ne sm izvrševati nikakšnih političnih akcij, pač pa mora pri svojem izobraževalnem delu vedno skrbeti, da se nieni člani tako izobražujejo, da tudi na političnem polju ne nasprotujejo razredno zavedni delavski socialistični politični stranki. Kajti le tar\ kjer se izpopolnjujeta politična in strokovna organizacija med seboj, ie pričakovati zadovoljivega uspeha na strokovnem polju. Kakor ie prišlo na Angleškem in Ce-hoslovaškcm vsled naraščanja denarne vrednosti od strani podjetij do napadov na delavske mezde in do velikih bojev, tako se bo zgodilo tudi pri nas v Jugoslaviji takoj, kakor hitro se bo pričela dvigati ndsa denarna vrednost. Reakcionarna podjetja bodo podvojila svoje napade*. ki se jih že sedaj lahko opaža in gospodarski obstoj delavca bo še slabejši. Delavstvo si mora vsled tega ustvariti enotno strokovno fronto, zavedati se mora svojega položaja in pomisliti kam spada delavstvo, ki hoče biti razredno zavedno. Brez politične zavednosti pa tudi razredne zavednosti ni. Op. ured.: Vprašanje, ki ga je člau-kar načel je tako važno, da ne bomo mogli mimo brez, da ga zadostno razčistimo. Sodrugi, ki žele k razčiščenju kaj prispevati. naj se le pridno oglašajo. MEZNARIČ IVO: PozaMmo naj? Vojna —• vojni! Nikoli ne smemo pozabiti! Zato moramo, dan z dnevom, na ves glas govoriti o brutalnosti prejšnjih vojn in njih posledice slehernemu predočiti. Tako bomo dosegli, da spomin vojn ostane neizbrisen akt, da nam in bodoči generaciji odpre oči, da nas ta spomin obvaruje neposrednih katastrof, ki z vsako vojno prete milijonski družbi sveta. Spomin! In če hočemo s tem, saj v nekoliko koristiti človeški družbi, nam veleva vest, vedno in povsod zavzemati se za stvar, ki omogoča vsestransko odkriti blaznost prelivanja krvi in brato-morstva na korist mednarodnega kapitalizma Pozabimo naj na lastnosti vojn! Pozabimo naj čez noč na milijone mrtvih, na milijone razkosanih in razmrcvarjenih človeških teles? Pozabimo naj na isto število vdov in sirot? Pozabimo naj na goreče vasi in mesta, na glad in trpinčenje? Ljudje, ki so vsled vojne čutili bedo, na fronti v strelskih jarkih, v ujetništvu, njih družine pa istočasno trpele gorje in muke v zaledju, naj pozabijo kaj pomeni doneči glas vojne? Ljudje, katerih usoda je igrača kapitalistične družbe, morajo znati ceniti razredni boj, ki ga zavzemajo napram njej! Še bob’ pa zna ceniti, tiger, — mednarodna buržoazna kapitalistična zveza, vrline in koristi vojne, pozna nje lastnosti. Zaveda se, da bratomorstvo vodi do medsebojne mržnje narodov, kar pa je predpogoj za razkrojitev edinstva izkoriščanega sloja celega sveta. Zaveda se žrtev, ki padejo v breme te družbe, toda vsled. svoje velike moči ima možnost zvaliti od sebe vsako odgovornost. Predobro ve, da s težkim trudom, ali pa sploh ne more kriti saj deloma storjeno škodo ali poškodbo pojedincu, ki je bil edinica fronte ali, zaledja. Pozna boje v notranjosti_ svojih držav, na političnem kakor tudi na gospodarskem polju, ki vedno po vojni delajo splošno notranjo zmedo. Vse to, da ne navajamo posameznih’ težkoč, ki narastejo z vojno pojedinih držav, ali pa celega sveta, nam daje su-nek^ za sunkom in vsiljuje vprašanje — ali je to res vse dovoljeno? Ali je res, da obstoji še kaka sila, ki sme kratiti svobodni razvoj milijonske družbe, ki ustvarja in od katere je odvisen celi svet? Ali je to res, da je mogoče kopici zlata vegetirati in diktatirati 90% močni proletarski družbi celega sveta? Vse to bi človek, ki ničesar ne misli potrdil, da res drugače biti ne more! Ironija usode delavskega sloja! Ironija vseh onih. ki si stavljajo nalogo, — samo garati in ne revidirati plod svojega dela. Ironija vseh onih, ki še za tre-nptek dvomimo, da niso opravičeni nastopiti javno, ter pomagati in krojiti pravičnejši družabni red! Ironija vseh onih, ki mislijo, da bo prišel kdo iz oblakov in kristaliziral položaj izmozgane proletarske družbe. Vsi ti so na zelo slabih potih! Vsi tl naj si zapomnijo, da škodujejo ne samo svojemu položaju, marveč škodujejo tudi milijonski armadi svojih sotrpinov, ki pričakuje odrešitve, odrešitve izpod šap tiranskega kapitalizma. Nezavednost in nerazumevanje je krivec, krivec buržuaznega sistema. Ironija širše mase je kriva, da je bestialnost buržuazne politike vsadila korenino sramotnega izkoriščanja v srca ljudi, ki so prespali svetovne krvave dogodke! Ironija ljudi, ki z žulji vzdržujejo svetovni aparat, se ni preobrazila, ni hotelaa* postati aktivni borec in ni se hotela postaviti v bran vzdigujočemu se orkanu, danes zmagovitemu in kapitalističnemu sistemu. Potlačena in skoraj vpepeljena Vžcfi-huje ta masa pod pritiskam umetne stiskalnice, povzdigajoč svoje oči k Bogu pravde, proseč milost za, že z naravnimi zakoni, odobrene pravice. Jok in stok za pravico pa ne najde odmeva. Heroji buržuazne nadvlade gredo preko tega ter jih pri delu ne ovira ni jok ni stok, onih ljudi, kateri so dali in dajo vse svoje življenje za nje. Svetovno klanje je dvojno okamenilo njih srca, ker so s svojo taktiko šli do zaželjenega cilja — združiti in ujediniti mednarodno izkoriščanje celega sveta. Samo slep in človek brez* občutka bi zamogel staviti vprašanje — zakaj pa se bojujete zoper vašega gospodarja, ki za yas in nas očetovsko skrbi? Tedaj bi morali položiti roko na srce in povedati: Nič manj nismo mi (proletarci) krivi, kakor naši gospodarji, da se je do danes z vsem ponosom razširil in udejstvil sistem izkoriščanja in braio-morstva. Ne ubij bližnjega je učil Kristus! Ves svet se je pustil kot nedolžno orodje izrabljati. Sel je, razven generalnega štaba buržuazne politike v vojsko, da podari svoje življenje. Dresiralo se je ljudi kakor divje opice, streljalo se je na povelje, drug na drugega, brat na brata, a sarm niso vedeli zakaj. Mrzlo bodalo si moral na povelje zariniti v prsi brata, ki se je v smrtni borbi zgrudil na krvava tla z zadnjim vzklikom: bratomor-stvo! Ysi oni, ki so žrtvovali svoje življenje, so ga dali na povelje buržuazne politike in ti ljudje ročni in duševni delavci so bili popolnoma nedolžni. In to naj pozabimo?. Borba celjskih kovinarjev. Peti tgden se bore celjski kovinarji za svoje najprituitivnejše človeške pravice. Povišanje plače zahtevajo v toliko za kolikor je zrasda draginja. Me puste, da bi njihovi zaupniki bili ob službo, ker niso ničesar zakrivili. Storili so le svojo dolžnost kot zaupniki, zahtevali so v imenu vsega delavstva zboljšani© delavskega položaja. Njihov podjetnik ne mara zvišati dače, dasiravoo se tudi -od zaveda, da ie šla draginja navzgor. On se tudi po tem ravna, a le pri — sebi V času med zad-mim pogajanjem za zvišanje delavskih plač. pa do danes je on zvišal ceno svojim izdelkom za več kot 308 odstotkov. Zanj le šla dragima navzgor za delavce na ne! Dobro je »snova* načrt »Zveze indnstrijcev«, ki gre za tem. da sp delavcem v kiub naraščajoči draginji ne zvišajo plače. S tem mislijo prisiliti delavce v tata) pomanjkanje, da bodo sami prišli' prositi podjetnike, naj jfcndovoiijo delati nadure. * S tem bi sami pogazfli svoj 8 umi delavnik. Se jim bo ta načrt posrečil?? ♦ Zbirka za celjske kovinarje lepo napreduje. Delavstvo se zaveda kaj stavka pomeni. Ko bomo pričeli objavljati nabrane svote bodo nasprotniki obstrmelL Obstrmeli bodo pa tudi tis£ sodrugi, ki ne bodo storili svoie dolžnosti, kajti videli bodo. da so v manjšini. Vsi v naših organizacijah organizirani delavci imajo žrtvovati zaslužek dveh ur na teden. Kovinarji imajo izjemo v tem, da žrtvujejo le dve Štiri ure na teden Vršite svojo dolžnost, kajti poti sta zmaga ali propast! Genovska konferenca. Na dnevnem redu so senzacije in razburjenja. Dolgih pet let je bila pozornost celega sveta obrnjena na Evropo, ki se je valila v krvavem metežu, po tem smo obračali oči na Rusijo in njene preobrate, skratka ves svet je kakor elek-triziran. Vse dogodke zadnjih let pa delimo lahko v dva dela in sicer v igralce in gledalce. V svetovni vojni je bilo ljudstvo igralec, kajti ono se je moralo med seboj pobijati, ono je trpelo glad in pomanjkanje, ono je umiralo. Kapitalizem in buržuazija pa sta bila pri tej igri gledalca, ki sta se naslajala na človeški krvi, ki sta se veselila, ko sta videla kako ljudstvo strada. Po svetovni vojni, ki je razrušila vse, kar se je razrušiti dalo, pa so vloge zamenjane in tako vidimo danes kapitalizem in buržoazijo kot igralca in ljudstvo kot gledalca. Je pač tako. da mora biti ljudstvo vedno tisto, ki trpi in ki je molzna krava kapializmu in buržoaziji! Popolnoma upravičeno bi bilo, da bi danes ljudstvo samo odločevalo o svoji usodi in da bi si samo kovalo svojo bodočnost Da pa temu ni tako, nam je jasen do**-genovska konferenca, ki se je otvorila dne 10. aprila t. 1. V letovišču Genova se bo torej sklepalo o ljudski bodočnosti, tam se bo morda vendarle končnoveljav-no razvozljal vozelj, ki še vedno drži Evropo v mrzlični napetosti. Tja prihajajo sedaj delavci v ponošenih oblekah, mrkih in bledih obrazov, tja prihajajo tisti ki so žrtvovali svoje zdravje in imetje in družine izkoriščevalcem, tja so prišli sedaj, da bodo obračunali z verižniki, vojnimi oderuhi in z krivci vojne. Z vseh koncev sveta so prišli tja in zbirajo se pod rdečo zastavo . . . Ha, kako lepe so te sanje! Človek bi hitel vun, v prosto naravo, zatikal bi iu pozdravljal prerojeni svet! Toda, proč z iluzijami, proč s sanjami, ki nas varajo, ker realno, praktično življenje nas bo pripeljalo do zmage. V Genovi niso zbrani delavci, temveč veliki državniki, diplomati, ki so »zdipkanatizirali« vojno, ki so zapirali oči pred dejstvom, da je ljudstvo umiralo in gladovalo. V Genovi se ne zbirajo pod rdečo zastavo ^svobode, temveč pod zastavami imperializma. V Genovi se ne bo razpravljalo, kako naj se zatre korupcija, verižništvo in izvoznlčarstvo, temveč tam se bodo sklepale nove vojaške konvencije in trgovske pogodbe, tam se bo utrdil zopet stari imperializem birokratizem, v genovski konferenci bo našel kapitalizem svojo oporo in garancije za bodoče izkoriščevalno delo. Zaboji starih diplomatičnih aktov se vlačijo v Genovo in na podlagi teh se bodo vr-tile razprave. Kaj more pričakovati proletariat od genovske konference? Kakor pri nas, tako vlada tudi drugod le tisti, ki o ljudskih težnjah nima smisla, ki ne ve, kaj se pravi garati od jutra do večera za borno mezdo, ki ne ve kako se vzgaja narod in kako ljudstvo živi. Okrog 200 gospodov bo odločevalo o milijonih ljudstva. Gospodarske in politične izpremembe bo izzvala ta konferenca in ljudstvo bo štelo sklepe genovske konference in » slrlepi na papirju se bo moralo žacfd-* voljiti. Konferenca bo sklepala tudi d sovjetski Rusiji. Čerin in Lenin bosta sta-la napram mnogo močnejšemu reakcioi namemu imperializmu in branila svobodo in neodvisnost Rusije. Rusija je za* padno evropskemu kapitalistično-biro-i kratičnemu režimu kakor trn v peti. Tu-di Vranglovci bodo morda v konferenci našli svojo oporo, kajti jasno je, da za-padno evropski kapital ne bo miroval preje, dokler svojih pogubnih niti ne bfl spredel tudi v Rusiji. Gospoda v Genovi bo najbrže še dolgo zborovala, zadostila bo zahtevam visoke politike, zadostiti pa ne bo mogla proletariatu, ki je zainteresiran na njej, ker gospoda noče in ne more razumeti proletarskih teženj. Ne zaupamo v bogove pri zeleni mizi. Sto in stoletna zgodovina nam kaže, da bo moral proletariat zaupati le samemu sebi in svoji moči, če se bo hotel otresti jerobov, ki mu diktirajo pot po katerem naj stopa v življenju. Naj sklepajo bogovi o usodi človeštva! Zvalili so se v prah stari grški in rimski bogovi, ni jih več, le zgodovina jih opi .oje, zvalili pa se bodo tudi bogovi, ki hočejo s teorijo in popisanim papirjem rešiti svet. Genovska konferenca pokaže dejanja, reši svet pogube, reši ga kapitalističnega suženjstva, če si zmožna! Ti molčiš, ker tega ne razumeš! Mi, proletarci, bomo tudi imeli svojo konferenco, kjer bomo povedali kaj hočemo in zale a j se borimo. Na praznik Dela poglejte po svetu, bogovi, in videli boste rdečo zastavo — in te se bojte! Jedilni Ust. delavske družine, obstoječe iz treh čla-r—\ Oče, delavec, ima mesečnih dohodkov K 3000. 1. zajutrk, obstoječ iz prežgane iuhe in žgancev. Za pripravo tega ie potrebno: 30 dkg koruzne moke po K 20.8 K 6.24 1 2 300 100 masti bele moke premoga drv sol » » 100.— » 1,-» * 2620 » 0.52 q » » 105.— » 3.15 » » » 101.— « 1.01 » * 11.60 * 0.20 2. obed. obstoječ iz nezabeljenih žgancev in zelja. Zato je potrebno: Vi. kg koruzne moke po K 20.80 K 10.40 % » kislega zelja » » 24— » 18.— 7 » premoga q » » 105.— » 7.35 1 » drv » » » 10L— « 1.01 » » 11.60 » 0.30 3. večerja, obstoječa zopet iz nezabeljenih žgancev in zelja. Stroški torej kakor pod točko 2. . . . K 37.06 Ce prištejemo Še stroške za slabo stanovanje dnevno ... K 3-20 dobimo stroške za hrano in stanovanje na dan . . • • ■ • K 89.44 Ce pomnožimo to vsoto s 30, dobimo za mesec K 268320. Ce odštejemo K 2683.20 od mesečnih K 3000 ostane K 316.80 za vse druge potrebščine v celem mesecu. Naštejmo jih vsaj nekaj: 4 1 petroleja 10 Skat vžigalic dimnikar 2 kg mda 1 škatiia globina 2 kg sode brivec po K 20.— K 80.— » > 1.80 » 18,— » 6.— » » 64—t » 128.— » 7.— » » 6.60 » 1320 » 2&— šolske pofreb'. za enega otroka » 60.— obraba čevljev » 40.—■ sokaitec » 10.— skupaj K 390.20 Obleka, perilo, kruh. meso, mleko, zdravnik itd. je seveda luksus. Ker pa ima za to na razpolago kvečjemu K 316.80, mu zmanjka že pri teh izdatkih K 73.40 na mesec. S tem je menda natančno dognano, kafko danes delavec živi. če ima letnih preiemkov K 36.000. — In od tega bi še naj davek plačal. Delavci, ki stavkajo pri tvrdki Westen v Celju so vsi še mnogo slabše plačani Stavka že traja pet tednov. Kaj porečete k temu? Ali res sme inozemski krvoses naše slovensko delavstvo .tako izženiati. Vsak kapitalistični ljubitelj reda se zgraža nad nemarnostjo ter neuspešnostjo današnjega delavca. Nai poizkusijo naši hi tujenarodni krvosesi enkrat živeti samo en mesec po gorenjem receptu in takoj bodo spoznali, zakaj škripljeio stroji delavske energije. Tako piše »Naprej«, mi nimamo pristaviti druzega kakor nasvet, naj vsak zaveden delavec, kadar sliši opazke o »predobrem življenju delavcev« itd. pomoli dotičnemu ta jedilni list pod nos. —tr—f—p«—a———i'"***—iTiffriv Kongres Občega radnickega saveza Jugoslavije v Zagrebu. Po dveletni burni dobi. v kateri je ta Savez pod najtežjimi pogoji vršil svo-ie zvišeno poslanstvo, se le vršil dne 16. in 17. aprila v Zagrebu njegov kongres. Opči radnički savez pomeni za Hrvaško to. kar Strokovna komisija za Slovenijo. V predvojni in medvojni dobi ie bil ta Savez edini predstavnik razredno zavednega proletariata. V teh časih, ko je v Hrvatski divjal besen narodnostni boj, ko je bila velika večina naroda po tem bonu tako zaslepljena, da se ni brigala za razredni delavski boj, je ta organizacija zbiTala pod svoje rdeče zastave cvet Proletariata ter ga vežbaJa in utrjevala za boj boljše bodočnosti — socializma. V teh razmerah ie organizacija le po-•časl napredovala, zlasti še, ker ni bilo večje, industrije. Po končani v.ojni je pa kakor povsod tudi na Hrvaškem pridrvela v organizacije velika množica proletariata, prebujena po svetovnem klanju. Število članov ie v tistih časih naraslo od 6 tisoč (v predvojni,dobi) kar na 45 tisoč glav. Ta silna množica pa po veliki večini ni poznala težavnega organizacijskega dela. Ni bila razredno zavedna, bila je le prevarana od obljub svojih meščanskih bogov, ter je instinktivno iskala le novih bogov, boli poštenih, bolj idealnih, nego so bili prejšnji. Teh pa v razrednih organizacijah ni, če pa so, so organizacijam le na škodo. Mesto posameznih takozvanih »rodoljubov« so tu statutarni odbori, voljeni in nadzirani od Članstva. To se pravi, organizacije ne vodijo Posamezniki, temveč .člani sami. Ker pa vsi ne morejo voditi, vodijo potom izvoženih odborov. Sladke obljube posameznikov se tu umikajo treznemu In vztrajnemu delu. Ni čuda, če Savez ni imel zadosti tfioči, da mišljenje te silne množice preobrazi iz meščanskega v proletarsko, zlasti še ob dejstvu, da so se poleg poštenjakov urinih v organizacije tudi temni elfeni£nti, ki so iskali v organizaciji le osebnih koristi, zato so članom pripovedovali to. kar le bilo članom najbolj všeč in njihovemu mišljenju najboljše. Ti ljudje so izkoriščali meščansko pojmovanje množic, da se jim prikupijo, da jih dvignejo potem te množice na svoj hrbet ter ponesejo k uživanju. Delovanju teh izdajic se je končno posrečilo, da so to silno množioo pridobili zase ter razbili Savez tako, da mu ie v prvem času ostalo le kakih tisoč članov. S tem se je začel križev pot hrvat-skega proletariata, kajti edina resna organizacija le bila razbita v prah. Počasi se razmere tudi na Hrvaf-skem ozdravljajo in sredi zmešnjave, ki tu vlada, vstaja sicer počasi, pa stalno zopet ta organizacija, ki je ldiub vsem klevetam, kljub katastrofi, ki io ie zadela ohranila svoje zastave čiste. Na kongresu je bilo zastopanih 35 podružnic (71 delegatov) s 176 glasovi. Poleg delegatov iz Hrvatske in Slavonije so bdi tudi delegati iz Vojvodine, Bosne. Srbije itd. Strokovno komisijo za Slovenijo ie zastopal njen predsednik s. Fran Svetek, ki je burno pozdravljen nagovoril kongres v imenu slovenskega razredno zavednega delavstva, želeč mu obilo uspehov. Značilno je dejstvo, da so bile vse debate vrlo trezne in proti vsemu pričakovanju zelo mirne. Referati lepo izbrani in stvarni, kakor tudi resolucije. ki so bile vse soglasno sprejete. Kongres bo zapustil globoke sledove, ki ne bodo le na korist hcvatskega delavstva, temveč bodo zapustili dobre posledice za vse jugoslovansko delavstvo. V upravo so bili izvoljeni sami poznani bojevniki, med dragimi, kot predsednik s. Vilim Bnkšek, kot tajnika ss. Haramina in Kot ur. Iz strokovne komisije. Plenarna seja Strokovne komisije je na svoji seji dne 22. t. m. sklenila, da se zviša pavšal Strokovni komisiji mesečno od dosedanjih 30 para na 50 para za vsakega člana. Ker se list »Delavec« vsled vedno naraščajočih tiskarskih in upravnih stroškov ne more več vzdrževati, se je naročnina zvišala od dosedanjih 20 para na 40 para za izvod. Z junijem bo pričel list izhajati zopet tedensko. »Kres«, štev. 8.. je pred par dnevi izšel. Prinaša naslednjo vsebino: Nadaljevanje Cerkvenikove »Prostitutke Zoše«, zadnje nadaljevanje ored koncem: Tiranovo »Zgodbo o zlati lasnici« s krasno pravljično snovjo: Suchega staroindijsko pripovedko »Kaznovano pohotnost«; da-lie dve pesmi starega, znamenitega kitaj? skega pesnika Li-tai-peja, ki je živel začetkom 8. stoletja po Kristusu. »Gavrani kriče« in »Prekletstvo vojne«. Vestnik prinaša med drugim nadaljevanje Gospodinjstva iz zadnje številke, mnogo drobnejših vesti, poziv na pomoč gladujoči Rusiji, predvsem pa članek teoretičnega pripravljanja naših bodočih delavskih telovadnih enot, nekako tak začetek, kakor je bil pred tridesetimi leti na Češkem, ko se danes silovitemu delavskemu telovadnemu gibanju postavljali temelj s požrtvovalnim delom in članki v socialističnih kulturnih obzornikih. »Kres« kaže torej veliko iniciativnost in resno voljo do dela. zalo zasJuS, da se ga delavstvo še bolj oklene, kot se ga je do sedaj. Škoda bi bik) naših besed» če ne bodo naši zavedni sodrugi takoj šli na delo, da ga razširijo in priporočajo proletariatu, naj ga bere. Marsikdo bi sLJielel pri »Kresu« še tega ki onega, ampak ne to in ne ono se ne bo zgodilo, če boste nanj gledali z apatijo in ga ne boste podpirali vsestransko: s prispevki z vseh vei našega kulturnega gibanja, s točnim odračunavanjem naročnine — kar je glavni pogoj za redno izhajanje takega lista! — z agitiranjem in nabiranjem novih naročnikov. Premislite nekoliko ta mala navodila! Razno. Cerkven! zaklad! v Rusih. Najznamenitejši zaklad v Rusiji je kip »Naša ka-zanska gospa« v enakoimensfci cerkvi v Petrogradu,. Ta kip je iz, čistega zlata In tehta deset funtov. Kot kinč ima 3089 di-jamantov in nebroj dragih dragih kasne-nov. V cerkvi Sv. Petra in Pavla je kip »Sveta jeruzalemska gospa« iz čistega zlata, ki ima 38 karatov velikih, 30 karatov srednjeveških in 13 karatov malih di-jamantov. V tej cerkvi je še 24 kipov, kateri ma skoro vsak enako vrednost. Cerkev Sv. Izaka v Petrogradu ima 215 predmetov, ki vsebujejo 81 funtov zlata in 4788 funtov srebra. Padanje cen v Ameriki Cene živilenskim potrebščinam v Ameriki sa padle v zadnjih 3 mesech za 8% do 30%. Le cene stanovanjem še rastejo. Drago telefoniranje. Nujni telefonski pogovor med Dunajem in Genovo velja 16.875 nemško-avstrijskih kron. Gospodarstvo. Kaj zmore varčevanje? Po prevratu je bil češki finančni minister Dr. Rašin. Ta mož velja med Čehi za enega prvih poznavalcev narodnega gospodastva. Na nekem shodu ie povedal strmečim poslušalcem sledeče: »Prijatelji, vsakemu človeku, ki kupi v današnjih časih le eno pomarančo, bi morala država postaviti jeroba...« Kaj je hotel s tem povedati? Reči je hotel, da moramo izdatke do skrajnosti omejiti, kupovati le resnično potrebne reči, postaviti celo življenje na sistem varčevanja a ne razsipanja. Reči pa ie hotel tudi, da kupujmo le. ono robo. ki zraste na naših lastnih njivah, ki se izdeluje pri nas doma in ne v tujih državah. Ali so ga Cehi razumeli, Da, pa še kako! Zato pa stoji danes češka krona naprarn naši kakor 1 napram 6. To je uspeh varčevanja. Poglejmo sodrugi. ali mar nimamo tudi mi v svojih izdatkih »pomaranč« in še več vrst »pomaranč«, ki nas pritiskajo k tlom? Poglej, Sodražica gospodinja, ali so tvoji izdatki res nujno neobhodno potrebni, li ni v njih »pomaranč«? O čisto gotovo. Opustimo take izdatke, odvišne denarce, in če je tudi le en dinar mesečno, pa nalagajmo v svoje zadružno gospodastvo. Konsum-no društvo za Slovenijo ima danes skoro 20.000 članov, leto pa ima 52 tednov. Izračunaj, prijatelj, koliko krone dobi na leto če vloži vsak član tedensko le K 4. Poznaš številko? Letno znaša to,4,160.000 kron. Ali naj varčujemo? Varčujmo!! Mrtev kapital. Narodno gospodarstvo ie nekaj tacega, za kar bi se moral zanimati vsakdo, Žal tega pri nas še ne razumejo tako. kakor bi bilo želeti. Nas za enkrat veliko boli zanima vprašanje, kje se točijo dobra vina, kje se delajo izborne klobase, kje so fest ženske: Prijatelji, vse to je prazno in nima za vrednost gospodarstva nobene cene, nasprotno tako na-ziranje je krivo, da naš denar pada, da našg. dava boluje, da naši udje odumirajo. Naše zanimanje bi moralo marveč iti v d rušo smer, da bi sc vprašali, kolikor je pridobitvena moč kmeta, delavcev te ali one tovarne, tega ali onega rudnika, tega ali onega podjetja. Preračunati bi bilo, koliko je čistih dohodkov na leto, ter rešiti vprašanje, za koliko se je v enem letu narodno premoženje izboljšalo ali poslabšalo. Po tam bi morali vse te številke primerjati s številkami drugih narodov. Tako bi se pokazalo razmerje med nami in drugimi. Narodno premoženje vseh Nemcev se je leta 1913 pomnožilo za 11 miljard mark, Angležev za 6, Francozov za 3. Slovencev taki registri tedaj še niso poznali. Bili smo sami zase mrtev kapital. Oživimo in stopimo v gospodarski koncert drugih narodov. Prvi pogoj vstajenja je varčno, pametno in trezno življenje. Za vstoD pa je treba gospodarske solidarnosti. Ta se pa kaže v hranilnih vlogah delavskih podjetij: Vsak krajcar, ki ga imaš odveč, vloži v hranilnico Konzumnega društva, blagoslov pride prav gotovo. V. imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik: Ivo Meznarič. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Nalbolfito in nalvarneiie naložite svoje prihranke v Poštni predal st. 13. Telef. Int. št. 178. Post. ček. rac. št. 10.532. Brzoj. nas!. „Kodes“ Ljubljana. Ihshkr inštva m Sira! Ijslijna. Obrestuje hranilne vloge po ^ I2 lo vloge proti V2 1. odpovedi po jo brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potom položnic v CGSJlraSS v Ljubljani ali pa v podružnicah: Celje, Štore, Rogatec, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Črna I., Črna II. Hranilni kapital SC 4,000.030. Vlagajmo prihranke le v lastno hranilnico! Več tesaner ii lesarskih meilara sprejme takoj Ivan Zakotnik mestni tesarski mojster parna žaga Ljubljana Dunajska cesta 46. Splošne Mitno droštvo v LinUjiini reglsirm zadruga i omejeno zavezo ■prejema hnuUln« vlog-« vsak delavnik od 8. de 14. In Jih obrestuje po «s«h 0«- 4% Rentni davek plača drufttvo Iz svojega. Obrcali se kapilallaliajo polletno. Večje In stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje svo|im zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštva ali zastavi vrednostnih paplrtev. Menica CHII\T% POMADI ZA KAST ILAS kropi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhat, prerano osivelost i. t.'d. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poStnino 80 K. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jedne&a predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24K; Brkomaz 10K; najfinejši He^a-puder Dr. Klugera v velikih originalnih škatuljah 40 K; najfinejši H ega zobni prašek v patent škatljah 40K; puder za gospe v vrečicah 8 K; zobni prašek v škatljah 12K: v vrečicah 8 K; Sachet dišava za perilo 12 K; Schampoon za lase 8K; rumenilo 12 listkov 48K; najfinejši parfum po 48 in 60 K; Močna voda za lase 80 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebej računa. EVGEN V.FELLER. MaHM, STUB1CA dona Elsatrg št. 252. Hrvaško. KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA. 1 Poštni predal st. 13. — Postni ček. rač. st 10.532. — Telefon in ter. št. 178. — Brzojavni naslov „Kodes Ljubljana0. j .iHhUttlmaui« si~CBr~-l^-'T~TrinCBa£HCn 1» I' ■».T!T7I'» ^g!~5e5 UD A \TTT \TT nFbrVFTT TTIT sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge ni\xA.rN li-JlM 1 do dne dviga po 4*|a °fo, večje vloge proti polletni od- povedi po s^lc. Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa podružnice: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Črna L, Črna II. Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes — nad 3 milijone kron. ============^^ Pristopnina K 10‘—. Clan društva postane lahko vsak! Delež K 200.—. Pristopati se zamore v vaeh gori imenovanih podružnicah.