V Clorici, *3. septembra 1808. Teža| I. „Slng*“ veljA pr» pošti pirjeinana ali na «lom posijlaua 5a vse leto , . . gl«l. 1.20 „ pol leta ... „ —.HO „ četrt „ ... „ —.BO Za tuje «lesele toliko ve«’., kolikor poštnina znaša. Posamične številke po H kr. dolnjo «e v Stolni, Semeniški in šolski ulici. UpravniStro : Dvorišče sv. Hilarija štev. 5. II. nadstropje. Uredništvo : Morellijeva ulica štev. 22. Ouuila na četrti strani plačajo ae za šti-ristopno petit vrsto po 7 kr. če se jedenkrat tiskajo, po H kr. i« se «1 ve krat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo. Za celoletne oglase po pogodbi. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, reklamacije in naročnino upravuištvu. Nefrankovana pisma se zavrnejo. Rokopisi se ne vračajo. »Xe«lo','a tlači — ilotfa jaéi;» tor«j -iloiirao «j! Rodoljubi slovenski! Domovina kliče nas k slogi, kor le sé slogo moremo ji pomagati iz rok sovražnikov naših ter okrepiti jo in zagotoviti ji obstanek in napredek. Malo nas je; niti poldrugi milijon, in še politična uprava razkosali: nas je nemilo na vso vetrove ter s tim oslabela nas za težavno našo narodno svi ho. Večja nesreča še za nas nego naše razkosanje, je naša mejsobna nesloga. Kraljestvo, .edino narod, ki mej sabo vo-j nje, mora propasti in poginiti, ako ne dobi do časa pomirljivih rešiteljev. Koso leta 1848. v Avstriji razsajali najhujši, državo razdirajoči viharji, nastopil je bil vladanje naš presvitli cesar Franc Jožefi, v 18. letni dobi svoje starosti z gesl«>m: „ Viribus unitis’4 (z združenimi močmi) in z združevanjem močij ukrotil je bil vse sovražnike državi ter premagal težave vladanja. Tudi naš list „Sloga“ nastopil je v najvi-harnejšil) časih domačega prepira in razponi z geslom: Stožimo se! Sloga jači, nesloga tlači — ker prepričani smo, da le delovanje po tem geslu nas reši in ohrani. Pravega in razsodnega slovenskega rodoljuba boleti mora srce, da mu oko solzi, ko vidi, kako .s« aluveiiski sinovi drug «lnizega obrekujejo, blatijo, sovražijo, spodkopujejo, preganjajo in uničujejo ter se tako nepremišljeno slabe, (lasi je nam vsaka narodna moč tako neobhodno potrebna, da bi morali drug z drugim tako postopati, da niti jednega ne izgubimo. — Za to morali bi skrbeti v prvi vrsti naši časopisi, ker oni delajo in vodijo javno mnenje. A, majka mila! kako spolu ujejo nekateri to sveto svojo nalogo? — Grozno je slišati! - Danes napadajo tega, jutri unega, vsak jim mora priti na vrsto, bodi si narodu še tako potreben in koristen — če se slepo ne uklanja njihovim nazorom in namenom. Nič jim ni častitljivo, nič sveto in nič zaslužno, če ne drvi ž njimi skoz, drn in strn. Mnogo razsodiiejših rojakov spoznava, da to postopanje je silno nevarno in ga tudi obsojujejo. Da bi se to spoznanje po potrebi in vrednosti razširilo domovini na korist, in rešitev, ustanovili smo list z namenom, da bi duhove po- mirili in združili naše rojake v složno delovanje za narod in milo slovensko domovino. Ako se nam ne posreči, da bi dosegli blagi svoj namen, ne bomo uzrok mi, ampak naši rojaki, slovenski sinovi, ki ne morejo ali nočejo razumeti, da naša rešitev mogoča je le z združenjem vseli naših moči. s popolno slogo, da smo vsi za jednega, vsak za vse; da drug diuzega spoštujemo in vsestranski podpiramo; da kar ne more storiti dobrega prvi, stori drugi, in če ne more storiti jeden, stori jili več, in če treba, tudi vsi. Ustanovili smo list, da bi razdružujoče elemente storili neškodljive. Predolgo in preveč že tipi dobra stvar. Skrajni čas je, da krenemo na pravo pot. Kdor je pravi rodoljub in ima kaj razsodnosti in srca za narodne koristi iu potrebe, pridruži naj se nam, da nam pripomore razprtije mej rojake poravnati in narodne moči zjediniti domovini v korist in slavo. Ustanovili smo tedaj „Slogo", da bomo ž njo stali na braniku naših narodnih pravic proti tujim sovražnikom in da bomo našemu dobremu, za svoj narod tolikanj vnetemu ljudstvu opisovali resnične naše razmere ter mu brez zvijač s poštenim namenom kazali pravo pot do zaželjene narodne s vrli e. V to pomozi nam Dog in zavedni, pošteni naši rojaki ! w II« Il lèi MUH 114 « I It 111111111 ! 1111111111111 M 11M 111111111111II illlllll DOPISI Iz Trsta 20. sept. piše nekdo sotrudniku našega lista : Hvala lepa, da ste mi poslali Vaš list „Sloga“. Rog hotel, da bi ž njim prišla tildi za-žaljena složnost mej goriške Slovence! Javiti Vam moram, da mnenje tržaških Slovencev o Vašem listu je različno. Nekateri sodijo, da bodo ž njim nastale na Goriškem še hujše zmešnjave in razprtije, ter da se bodo boljše moči in veljavnejsi možje še huje ukončevali nego so se do zdaj in, da naposled ne bo nikogar več mej Vami, ki bi imel kaj časti in zaupanja, da bi mogel voditi narod po pravi poti do smotra. Zopet drugi pravijo, da imamo Slovenci že tako preveč listov; da je torej Vaš list iz narodno eko- nomičnega ozira popolnoma nepotreben. Še drugim ni všeč vsebina in jezik Vašega lmta i. t. d. Nekateri pa so o slovenskih razmerah na Goriškem tako poučeni, da je bilo na vsak način pričakovati drugega lista. O tem več o priliki. Jaz tudi odobrujem, da ste pričeli izdajati „Slogo". Saj je v obče znano, da so goriške razmere zelo nejasne in hudo, hudo zamotane. Bile so preveč proste v predrznih rokah — zato je koristno, da izhaja list, ki bode sedanje razmere še od senčne strani pojasnjeval. Dostavek uredništva. Iz Trsta smo prijeli še drugo, jasneje pismo, katero nam potrjuje naše prejšnje uverjenje. Cerkno, 12 sept. Zadnji čas govorilo se je o tukajšnji sodniji, katero bi država odvzela, ako bi ne itotela oskrbeti občina boljšega poslopja. Da se ta stvar konečno dovrši, bila je dne 6. t. m. seja tuk. starešinstva, katerej je predsedoval sam g. okr. glavar. Pri tej seji se je sklenilo na predlog g. glavarja, da se sedanje poslopje toliko popravi, da bode odgovarjalo zahtevam vlade, da pa stroški za tako popravilo ne smejo presezati svote 6.000. gld. Poglejmo zdaj ali je ta sklep, ako ga vlada odobri in do kojega so s težavo prišli v dolžili 40. letih, za našo občino dober in koristen ali pa slab iu občini v kvar ? Znano je, da so v naši občini naklade neizmerno visoke, tako da ubogi kmet komaj zmaguje davke in, ako bi bilo treba zidati novo sodnijsko poslopje, bi se naklade izdatno povišale (po predlogu za Cerkno na 100%); ako pa obvelja zadnji sklep, tega ne bode, kar provzroči, da bodo stroški štirikrat manjši. Pomisliti pa moramo, da ima občina pri tem poslopji vsako leto okroglih 40. gl. zgube. Ako se po sklepu imenovane seje porabi za popravo samo 5.000 gld. bode zguba tem večja; obresti od te glavnice zuašajo po 4% na leto 200 gld., in ker bode vlada težko dovolila večjo ua-jemnino, imela bode občina vsako leto okroglih 240 gld. zgube. Ker je pa bilo to poslopje zidano za kaplanijo, bode nam te še vedno manjkalo. Najbolje bi bilo, če bi zidali popolnoma novo poslopje ter bi se bila občina pogodila s hranilnico na temelji stavljenih pogojev. Načelstvu hranilnice je blagor občine ravno tako pri srcu, kakor m**'** *m>*m*m.•***?'** ***** m PODLISTEK (Dalje in konec) „Zato je vredno piti“ kriči pravnik. „Do malega prsta", dostavi „Bruder Štefa“ in izpije precejšno kupico. Enako so ga posnemali tudi drugi. Gospod Janko Svojtič prične, ko se smeh poleže uniovati : „Za Boga, jaz sem že mnogo pil, a da bi se tako napil, da bi ne vedel kaj delani, ali da bi kako neumnost napravil to ni mogoče". „Ej, vi ste premeten gospod", reče pek. „Pri vas je vse kaj druzega". Ostali niso priznali pravo g. Janku ter so uiu pričeli dokazovati, da vino zmede najumnejega in najmočnejega. Tako so umirili g. Janka. Pravniku je bil najdolgočasneji ta prepir. Dolgo že ni pil, zato vstane, prime čašo ter napije, Bog vé že kolkerikrat, hrvaškemu prijateljstvu iu bratstvu. Kozarci zazvene iu pravnik zapoje s hripavim glasom Svojtiču najljubšo pesen: Bili so pred rešetarji itd., v svesti si" da s tem vst.reže hišnemu gospodarju. Svojtič kot gospodar se zahvali za zdravico s polnim kozarcem, a pri tem spozna, dii mu je tako polna glava, da jo komaj drži. Pričel je kimati, oči so mu skupaj lezle, tako da je spoznal, da ni več za društvo. Uvidevši to prime se za mizo ter se počasi odšulja iz sobe pazeč na vsak j korak. Iz sobe odide na dvorišče opravljen po do- ; mače v ponočnej suknji. Na dvorišču je že vse oživelo. Lastovke so gostolele, kuretina je zapuščala svoje prenočišče. Kočijaž Miha hodi sedaj iz hleva, sedaj v hlev, med kojim delom mu uteče marsikaja kletev v dokaz, da se pridno pogovarja s konji. Na sredi dvorišča stoji v<»z polu sena, koje je prodano ne daleč od mesta in se mora še danes predpoldne odpeljati. Svojtič se sprehaja po dvorišču ter kar sreblje čisti zrak. Oh kako je to prijetno. Ali glava — težka, zaspana — a v hiši ni miru, ni počitka, kajti gostje bi ga zbudili. linei je navado, da i se je vselej skril pred gosti, kedar se ga je j preveč nasekal, a kam hoče danes? Huj d na voz. Oj, kako je krasno, kako prijetno diši seno? G. Svojtič se zlecne po senu, podvije desno roko pod glavo ter zaspi kot žrt na vozu. Spavaj mirno g. Janko ! Dobro naj ti dé sladki sen ! I/ hiše se je slišalo žvenket,anje kozarcev. Slišal seje mnogokrat tudi glas pravnikov, kije hotel peti, a glas ga je zapuščal drugi mu pa niso mogli pomagati, „Hej Janko, hej g. Svojtič!" oglasi se ta ali uni gost na hišnih vratih, ko se je spomnil, da Svojtiča ni v društvu. V sobah ga ni, kam nek se je skril? To je čudna stvar, a domačinka je znala goste potolažiti, da je to Jankova navada, kadar ga ima „dosti.“ Pri tem je ostalo. Gostje so veselo pili da zora, a Janko je mirno spal na vozu. Že je bilo popolno jutro» kader so gostje odšli. Domačinka prične iskat) Tanka, a ker ga ne more najti odide, da tudi | sama nekoliko zaspi, misleč da Janko je v gotovem skrivališči; kader se prespi, se že vrne. Solnce je bilo že visoko, moralo je biti med 7. in 8. uro. Na cesti med sv. Duhom iu Stjevenico premiče se voz sena, peljeta ga konja g. Svojtiča, koja vodi kočijaž Miha, kadeč iz kratke svoje lulice. On hodi poleg konj, da bi jih ne preo-bložil. Kaj pa je ono pisano na vozu? Ti solnce, da bi moglo govoriti, reklo bi nam, da je nas stari znanec Janko Svojtič. Da, on je, on, ravno takšen kakor smo ga videli, ko se je vlegel na voz še v svojem dvorišču v Ilici. G. Svojtič spi. Spi tako, da je Bogu milo ki ga od zgoraj gleda. Jutranje solnce prijetno ga ogreva, nebeške ptičke pevajo nad njim ter vsa jutranja priroda ga še bolj usniva. Zdaj pa zdaj zarenči mimo njega kaki „šti gejs", kterega zakriči kmet iz vasi Stenjevice, nad svojimi vo -lički, s k« j i ini pelje kamenje za zgradbe v Zagreb. Svojtiča to nič ne moti, a v suu se mu pozdeva, da sliši od daleč glas zvoua. Dalje uga- starešintvu. Iz ponudbe je razvidno, da hranilnica ni iskala dobička in občina poplačala bi bila stroške zidanja polagoma brez občutnih naklad, Cerkno pa bi se olepšalo in povečalo za jedno poslopje. Ii Pfdgtre, 12 sept.: Mnogokrat prigodi se pii nas nesreča, da pride kak otrok pod voz. Uzrok so nekoliko sta-riši, ker puste otroke na cesti, največ pa vozniki, ker prenaglo vozijo. Enak slučaj primeril se je pretečeno nedeljo. Prišel je pod voz nek deček; sreča je vendar hotela, da se mn ni zlega pripetilo ; danes hodi že okrog. Omenjeni dan prigodil se je drug slučaj. Dva dečka pričela sta se med seboj prepirati in tepsti. Prišlo je do kamenja in eden je vrgel drugemu kamen tako nesrečno, da mu je oko razlil. Ubogi revež ne bo nikdar več videl na to oko, druzega pa bode gotovo vest pekla, da je to naredil, dokler bo živel. Il Tanila 21. sept. — Danes se je vršilo tukaj navadno obdarovanje konj. Živine je prišlo precej in večinoma samo lepi konji. Vidi se, da se naši kmetje jako zanimajo za konjerejo; a treba bi bilo, da bi vlada nekoliko bolj pazila in poslala v Tornili in Kobarid lepše žrebce. Že nekaj let sem ni pri žrebcih kaj izbirati, ker prav lepih ni. Edino kar pomanjkuje našim konjerejcem je to, d& se skrbi jako malo kako bi se ložje razprodalo izrejeno žival. V celem Tom inskem okraju ni niti enega živinskega trga ; zato morajo goniti naši kmetje svoje konje na trge v bližnji Videm ali pa čakati, da pride kakošen kupec v hišo, kar se pa redkokedaj primeri. Občiue, skušajte oživeti svoje trge/ Il Kdkarlda, 11. sept, — Letos nam so prepovedali trg 9. sept. radi kolore. Ta božja kolera res hudo straši in prebiti moramo radi nje marsikojo sitnost, ki je niti pri mestu ne občntijo. Da se ovpravlja od hiš gnoj iu drugo nesnago, je prav; da se tudi drugače : pastopa proti njej, je tudi prav ; a postopati bi motali dosledno. Akogre kedo od nas na Italijansko, ostati mora na povratku ločen od druzih 5 dni, ako pa pride kedo iz Italije knam, lahko tu med nami opravi vsa svoja opravila in potem se vrne, ne da bi ga kedo nadlegoval. Ali ne zanesejo lahko tudi Italjani k nam kolero? Nedosleduost jemlje ljudstvu zaupanje. Is Burili», 10. sept. : — Čuden slučaj prigodil se je včeraj po noči nekemu vozniku. Peljal je svoje blago z namenom, da gre v Kobarid na trg razprodajat. V klancu pod Ročinjem ustavi se konj in noče peljati. Gospodar ga je poganjal, a konj je odskočil tako nesrečno, da je vrgel gospodarja pod cesto in pai za njim še sam. Oje se je odlomilo in voz je ostal na cesti. Gospodar je vendar tako srečno padel, da se ni nič poškodoval. V trdnem prepričanji, da je konj mrtev, ker se ni zganil, šel je gospodar drnzega konja iskat. A glej čudo! ko se vrne, dobi svojega konja na nogah. Peljal ga je v Ročinj, kjer se je prepričal, da je le lahko ranjen in vozil je na povratku zopet ž njim. Is Brd. — Dne 11. t. m. prišla je v posete nepričakovana, dasi že dolgo zaželjena »Sloga". Daši je prišla nenadoma, vendar nismo se je nuje kje bi to zvonilo, razume se vse to v snu, a domisli se. da je to zvonec stolne cerkva, koji vabi kanonike k molitvi brevirja in ob enem tudi uradnike v urad. G. S voj tič, revni pisar, hoče se prebuditi, strah ga je, da ne zakasni, ker v tem slučaju bi ga pričakal strogi ravnatelj, tujec razume se, z ukorom : „Wo stecken s* deni)? . . wie kanu malin weiter kominen, wann man die Amts-stunden nicht einlialtet? Ubogi Janko poskusi da pokliče v snu svojo ženo, da ga zbudi.------------------ Marica! Marica! misli, da kriči. Nikdo se ne oglasi, samo nek tajinstven šum mu teži dušo. Naposled se vender usmili Bog siromaka, od silne brige in razburjenosti se zbudi. Na prvi migljej zapusti ga pamet; za nekoliko časa pride k sebi iu tresoč se, prične se ogledovati. Nad njim nebo, spodaj njive, travniki a on se maje. »Kaj je to“ zann ili 1 ja ter sede. Mane si oči, ne ve ali sni va ali bdi. Prekriža se v silni stiski. Vidi v daljini zvonik Stenjeviški, ki ga je že neštevilnokrat videl v svojem živlenji, a vendar ga danes v silni zadregi ne pozna. Kobacaje priplazi se na kraj voza, a kaj vidi? — Njegovi konji peljejo voz, a poleg njih možko stopa kočijaž Miha. Ves je presenečen, a v isti čas prične razinišljevati. Na enkrat se nekaj domisli in pomrmra; „Res, res — tako je." Domislil iu spomnil se je, kako se je to zgodilo. — Ubogi Miha, kako se je preplašil. Stresel se je kot da bi ga strela iz jasnega neba zadela. ustrašili, temveč z veseljem smo {o pozdravili: »dobro došla!" Obljubila nam je, da nas hoče obiskat vsak mesec dvakiat; a ustregla nam bi zelo, če pride vsak teden, da bi ž njo večkrat kaj pokramljali. Si\j jej radi povrnemo stroške. Drznemo se jo naprositi, naj za časa odhaja iz Gorice, da bo gotovo ob nedeljah pri nas, ker le ob nedeljah imamo dovolj časa — da se kaj pomenimo. Bog daj srečo! Il Kobarida, 9. sept. — Gosp. urednik ! izrazili ste v Svojem programu, da se hočete pečati poleg politike tndi z gospodarstvom, obrt-nijo in trgovino. Opozoril bi Vas' še na neko drugo stroko, kojo so naši časopisi do sedaj preveč prezirali. Vse opisujemo, tudi prepiramo se v časnikih za malo različno mnenje, za malenkostne besedice, a noben časnik ne donaša gospodinjskih dopisov. Pregovor pravi: „Dobra gospodinja podpira hiši tri vogle"; a kako vzgoju-jemo dobre gospodinje? Jako malo se piše o tem in hči zna le toliko gospodinjstva, kolikor ga je videla pri svoji materi. Ako je imela mati šepavo gospodinjstvo, kakošno more imeti hči? — Hči se poroči in mora liavaduo precej prevzeti gospodinjstvo. Kje naj se ga tedaj nauči? Treba je torej, da bi se v katerem listu tudi to razpravljalo in bi one, ki nimajo priložnosti praktično se v tem doma izučiti, lahko kaj čitale o tem. Popolnjevale bi se s tim tudi dobre gospodinje. Prepričan sem, da imamo vsaj toliko izobraženih gospodinj, ki bi o tem lahko kaj napisale. 9. septembra bil bi tukaj trg, a prejšni dah prepovedalo ga je glavarstvo radi kolere. Mislili smo, da je bilo naznanjeno vsaj sosedujim glavarstvom, iu da se je to naznanilo in razglasilo po druzih občinah. Trgovci so svoje dolžnosti izvršili, ko so prišli po svoji stari navadi, a prišli so zaman. Trga 9. mar. in 9. sept. bila sta ustanovljena kot živinska trga, a bilo ni še nikdar živiučeta na trgu. Treba bi bilote trge oživeti, pa kako? Prodajalci ne priženejo živine in kupovalcev tudi ni. Županstvo naj bi priporočalo lastnikom, da priženejo živino na trg. Ko bi bilo parkrat dosti živine na trgu, gotovo bi prišlo s časom tudi dosti kupovalcev. S tim bi bilo mnogo prihranjeno ubogemu kmetu. Pomislimo le, koliko konj moramo gouiti v Videni na trg, ako jih hočemo prodati in koliko stroškov imamo pri tem. Dostavek uredništva. Srčna hvala za opomin glede gospodinjstva. Jako radi bomo sprejemali sestavke tudi o tem in prosimo naše slovenske .gospodinje da bi se blagovolile oglašati s primernimi spisi o gospodinjstvu. Mi jim jako radi rdpremo predale svojega lista. Politični razgled. Z razglasitvijo izjemnega, stanja v Pragi in okolici si menda vlada ni pridobila posebnih zaslug. Posledice te razglasitve bodo gotovo v marsikaterem oziru osodepolne. Zagrebški »Obzor" priobčil je članek, v katerem vpraša po vsej pravici, kako bode glasoval Hohenwartov klubo izjemnem stanju, ter izraža misel nekaternikov, da m m m m-m- —wwMPir r r -r~-r- — —— — ^^ ^ Iz ust mu je padla mala lulica, obstal je kot oka-menjen, obstali so tudi konji. »Pomagaj mi dol !“ zapove gospod Janko s posiljenim smeham. »Kaj nisi zapazil jaz sem doma gorej zlezel, da se skrijem pred gospodo, pa sem zaspal." »Joj, joj — gospod — pa kako ste ravno tu gor splezali" čudi se Miha pomagajoč gospodarju z voza. »Pa kako pojdete v »šlafroku" sedaj po dnevi domu?" pristavi kočijaž v skrbi za čast svojega go-podarja. »Pojdi se mi soli! Uni naprej !" odreže g. Svojtič jezno ter skoči v njivo turšice ki je rastia ob cesti. Miha ves začuden požene konje, a Svojtič gologlav v ponočnej suknji udari jo preko njiv vinogradov in travnikov domov. Imel je mnogo sitnosti. Psi so lajali za njim in neka mlekarna se ga je tako vrstrašila, da jej je padel jerbas z mlekom raz glavo. »Sv. križ božji ga kaznuj"! zadrla se je nad njim, a on ne oziraje se na to, jo vdere napred do svojega prijatelja, ki je bil na letovišči, da mu posodi obleko. Ko se preobleče vdere je naravno v pisarno ne oziraje se na to, da mu je prijateljeva obleka mnogo prevelika. Dospel je tje okrog 9. ure in ker je ta dan ravnatelj tudi nekoliko zamudil, bil je oproščen vsake neprijetnosti. Arniče Jernej je imel dosti osem dni o tem pripovedovati in pek se je prepričal, da tudi pametnega vino omoti. bi mogel klub o tej priliki propasti. Kaj in kako bode v tem pogledu, pokaže prihodnost; toda mi smo uverjeni, da ni zavednega Slovenca ne zavednega Slovana, kateri bi ne obsojal tega vladinega koraka. Kako pošte vajo Nemci poštenost, sve-dočijo nam glasovi raznih listov, kateri prinašajo novice o izgredih na Češkem. Ti listi trde namreč, da so Nemci toliko „usmiljeni,“ da sami zamazujejo cesarske orle na račun Cehov, o katerih bi razširili radi mnenje, da cela Češka ni druzega kot tabor veleizdajcev. Sicer niso spravili Nemci s temi svojimi Čini nič originalnega na dan, temveč posnemali so je ljubljanske svoj somišljenike, ki so si priborili o priliki vsesokolske slavnosti pri Zelenče-vem spomeniku jalovih zaslug. Sicer pase pretepajo tudi goriški lahoiii na račun goviških Slovencev. Moravski namestnik vitez Loebel je mislil odstopiti, a ker grofu Taafteju v sedanjem kritičnem času to nikakor ni ljubo, se je udal Taaffe-jevi prošnji in ostal na svoiem mestu. Vojaške vaje vršile so se te dni na Oger-skem okclu Kiska. Razven našega cesarja udeležilo se jih je mnogo zunanjih gostov, tako nemški cesar, saski kralj, angleški princ in vrhovni zapovednik angleške vojske vojvoda Con-nanglit. Poveljnika tem vajam sta bila podmaršala Reinlander in Schonfeld. Rusija ustanovila je brodovje, katero ima ostati stalno v Sredozemskem morju. To ne godi marsikomu, posebno Nemcem ne, kateri gledajo s pisanim očesom približevanje med Rusi in Francozi. Na francoskem ustavilo je delo nad 35.000 promogai jev. Oni upajo trdno, da bodo kmalu odnehali podjetniki ter ustregli njihovim terjatvam. Domače in razne novice. Premembe učiteljstva: Izprašani kandidati in kandidatinje nastavljeni so podučiteljem-ljicain : gg. Rudolf Visititi» v Grgar, Alojzij Trampuž v Rihemberg, Jožef Bitežnik v Kal, Frančišek Sre-berilič V Dornberg, Irma Klavžar v Statuirà*, Ernesta Schaup v Renče, Alojzija Gulili v Miren. — Prestavljeni so gg. Jožef Balič iz Avč na pripravljalnico v Proseku, Fr. Bajt nadučitelj iz Plavi v Ajdovščino, Fr. Kotnik iz Kojskega v Plave, Ida Vergna iz Rihemberga v Kamenje, Elizabeta Krsnič iz Renč v Opatjeselo in Marija Komac iz Kamenja v Kojsko. — G. Andrej Draš-ček, odlikovan nadučitelj v Vrtojbi, šel je stalno v pokoj; g.čna Olga Fabiani podučiteljica v Črničah odpovedala se je učiteljstvu. Za Stogine zavode darovali so gg.: F. K. l kr. 20 bel., M. P. v Gorici 1 kr., A. F. v Gorici 1 kr., narodnjak na deželi s pristavkom: »Bog blagoslovi Vaše podjetje," 50 bel., I. J. »za seme" 40 bel. Skupaj 4 krone 10 beličev. Za podružnico sv. Cirila iu Metodu v Gorici darovali so G. Likar, trgovec v Gorici 4 kr., M. P. v Gorici 1 kr., Ivan Soprani, posestuik v St. Martinu, za srečno dovršifcev orožnih vaj 1 kr., N. N. z geslom: »Z združenimi močmi, 1 krono. Skupaj 7 kron. Vabilo. — P. n. gg. društveniki slovenskega narodno-političnega društva »Sloga" se uljiulnù vabijo k občne m u z b o r u, ki bo v četrtek dne 12. oktobra ob 11. uri predpoldne v prostorih goriške Čitalnice z naslednjim dnevnim redom: 1. nagovor predsednikov; 2. odborovo letno poročilo; 3. društveni letni račun zal. 1893. in proračun zal. 1894.; 4. morebitni predlogi; 5. volitev predsednika, 9. odbornikov in 5. namestnikov. — Kar ima priti na dnevni red po nasvetu društvenikov, mora se pismeno poslati ali ustmeno sporočiti predsedniku vsaj osem dnij pred občnim zborom. — Društveni račun je 14 dnij pred občnim zborom pristopen vsem društ-veiiikom. — V Gorici, 21. septembra 1893. Dr. A. Gregorčič, predsednik. Ponatisnili! Italjanski listi pričeli so v zadnjem času prav pridno obirati Slovence ; kost je menda jako sladka, kajti ni številke, (la bi ne vedeli kaj uo-vega povedati. Naše pošteno, tiho in mirno ljudstvo v okolici začeli so slikati, kot da bi bilo druhal izprijenih ljndij. Dobro nam je še v spominu afera štirih Goričanov v Solkanu; ker pa je »olikancem" izpodletelo konstatovati napad belijo si glave, kako bi se mogli drugače odškodovati. Fantazija igra velikansko ulogo v človeškem življenji, a večje menda ne na celem svetu, kakor v Corrierovem uredništvu. Raztrobili so bili v svet kmalu po omenjeni aferi novico, da so nekje v Solkanu napali policijskega komisarja, toda zamolčali so, da napad ui bil druzega kakor, da sta dva mladeniča vsklikniU: živio! slava! Kako so bujuo okrasili napad na neko gospo, «tam je že znano, a dovolj jim še vendar ni ! Drzno hodijo lahončki v okolico izzivat naše ljudstvo, da bi se pač kdo Slovencev toliko iz-pozabil ter nasrkal se vsaj toliko njihove „avite culture” in jim povrnil jednako z jednakim. Nekoliko takih izzivalcev je našlo, da je bil na na produ ob Soči s kamenčki sestavljen napis: „Precleti taliani”. Jasno je vendar že iz napisana samega, da Slovenec, kateri ume citati in pisati, ga gotovo ni sestavil. To pa nikakor ne gre goriški gospodi v glavo; samo da je nekaj, slovenske ortografije ui tako treba znati vsaj v blaženi deželi ne, da hi vedeli ločiti zrno od plevela. Se nekaj! Dogodilo se je, da so odnesli v Solkanu g. Leiiassiju naznani lopovi puško. In kaj je takoj razupil gosp. Corrile v svet! Dru-zega ničesar ne, kakor da je Solkan roparsko gnjezdo! No, ubogo revše še dandanes ne ve vsled svojega fanatizma, da se prišteva take uzmoviče k mejnarodnim faktorjem. Nameu takih pisarij uvidi vsakdo, a da posnemajo tudi nemški listi goriško gospodo, to se ne bode tudi nikomur čudno zdelo. Sapienti sat! »Carriere” od 14. t. m. pravi: »Chi capisce la lingua della »Sloga” itd.“ ter zabavlja proti našemu političnemu društvu »Sloga”, ker je sè slovenskimi lepaki oglasilo pričetek poduka v svojih zavodih. Na to odgovorimo goriški „židinjiM da oni jezik je slovenski, kojega morajo umeti vsi Goričani, posebno pa trgovci, ako hočejo dobro izhajati. Kedor nam tega ne veruje, prepriča se lahko posebno o tržnih dnevih. V istej številki nazuaja Židinja, da je trgovec Mulič (MulitschJ podaril za Legine zavode 10 gl. Lahko, saj so mu lih dali Slovenci iz če-povana (!), ki kupuj jo pri njem želczuino. Inženir Congedi umrl je pred kratkim na Dunaju. Prislužil si je dokaj lepega premoženja pri raznih izdelovanjih železničnih prog. Rojen je bil — Konjedic v Plaveh. V Velikovcu nn Koroškem je nmrl odvetnik Dr. Josip Messner, vrl narodnjak in branitelj pravic našega jezika v tožnem Goro tunu. Graška Tagespost je že doprinesla notico, v katerej pripoveduje, da sta v Velikovcu oba odvetnika Slovenca, ter opozarja uemške odvetnike na izpraznjeno mesto. Prepričani smo, da se bodo cedile sline po tem mestu marsikateremu nemškemu odvetniku a upamo, da ostane le pri slinah, v kar pomozi Bog! 0 orožnih vajah nam piše domobranec, da so pričele letos 19. avgusta in so trajale do 15. septembra. Goriški bataljon št. 74 imel je prvih 6 Unij vaje v Gorici potem se je odpeljal v Cerknico na Kranjskem, kjer se je sešla cela brigada. Vsled hladnega vremena bile so vaje prijetnejše od drugih let. V Cerknici in družili vaseh v okolici bilo je jako živahno, ker vsaki kotiček je bil napolnjen z vojaki. Cerkničarji, se bodo gotovo hvaležno spominjali teh vaj, katere so jim prinesle marsikak tisočak. V obče niso bili vendar ljudje s postrežbo tamošnjih gostilničarjev preveč zadovoljni. Želeti bi bilo, da se odpravi v prihodnje neljube nedostatke. — Mimo gredé naj še omenim, da vojaki, ki so na vajah oboleli, morali so se jih vendar vdeleževati. Kaj takega hi ne smelo hiti, kajti dogodilo se je, da so nekega bolehnega domobranca še le po končanih vajah pustili v goriško vojaško bolnišnico, katero težko več kedaj zapusti. ' Fotograf A. Jerkič se je vrnil od orožnih vaj m posluje v svoji izdelovalnim redno kakor popred. V dolanji Vrtojbi ulomili so 20. t. m. okolu 10. ure zvečer o času najslabšega vremena nepoklicani gostje v hišo g. Maraža; a ker jim je bilo tukaj grozdje prekislo, napotili so se proti Sentpetrn, kjer so se oglasili pri g. Brumatu. Gospodje ulomoviči bili niso res izbirčni, kajti odnesli so, kar jim je prišlo v roke. — Ker se je pred časom že dogodil jednak slučaj pri g. Batističi v goranji Vrtojbi, sodi se, da so to ljudje, katerim je kraj dobro znan, v zvezi s katerim prebrisanim »mojstrom” v t1 vseh stranij in različnih stanov. Prisrčna hvala na izraženem zaupanju iu spodbujanju k novemu podjetju. Narodno - gospodarske stvari. Kovanje norega denarja točne napreduje, odkar je Dunajska peneznica začela kovati na debelo. Do 10. t. m. bilo je izgotovljenih 6,323.071 zlatov po 20 kron, 24,984.500 »rebrnih kron, 28.518.750 niklovih komadov po 20 vin, 27,872.100 niklovih komadov po lo vin., 32,865*004 bronastih komadov po 2 vin. iu 19, 947 213 bronastih komadov po 1 vinar. Nakovalo se je torej za j 63 2 milijonov gld. drobiža, kateri poslednji je i večinoma že v prometu. Glede zlatih in broua-; stih novcev se je že nakovalo toliko, kakor je bilo namenjeno za letos, istotako bode z niklo-vimi novci. S kovanjem »rebrnih kron pa je zaostala peiioznica in ne bode mogoče še letos iz gotoviti namenjenega števila 50. milijonov in »e bode zaostanek koval še le v bodočem letu. S. N. Nekaj o lisici. — Vsak ve kako radi lovci preganjajo lisico. Ni dosti, da jo streljajo celo leto, ampak nastavljajo jej skopce in celò strup. Vse to delajo oni le vsled tega, ker lisica jim mogoče polovi in poje nekaj zajcev. Mi hočemo jo pa ogledati iz kmetijskega stališča. Ako opazujemo lisico prepričamo se, da se ona živi z črvi, mišmi, podganami, zajci in če jej je mogoče dobiti kuretino postreže se tudi s to. Prve živali so gotovo škodljive našemu polju iu lisica, ki jih lovi in pokončuje opravlja le del našega posla Lovci bodo vsi zagovarjali zajca, a mi kmetovalci se bodemo vselej potegovali za lisico. Zgodilo se je že v nekaterih krajih, da so sé strupom skoraj popolnoma zatrli lisico, a črvi, miši in podgane so se tako zaplodile, da so skoraj ves pridelek pokončale. Zatorej kmetje čuvajte vsaj vi lisico. «MIMI I UMI I1ÌII+M4II rimili III Hilli III II M IN III114« MitiI lili 11II Razne vesti. Za denar se vse dobi ! — V nekem ameriškem listu natisnjen je inserat, s katerim naznanjata dva zdravnika v Gvajakvilu v republiki Ekvador, da iščeta človeka, kateri bi se hotel za nagrado 5000, dolarjev podvreči nevarni operaciji. Ukaželna zdravnika sta v svojem oglasu tudi povedala, kaka je operacija, katero mislita izvršiti. Da bi namreč preštudirala funkcijoniranje želodca, nameravata človeku prerezati trebuh, izrezati luknjico v želodec in vanjo utrditi steklo, skozi katero bi mogla opazovati prebavljanje itd. Za to operacijo, katera bo gotovo stala življenje, oglasilo se je 142 oseb. Zdravnika imata tedaj na izbiro! Idila iz Amerike. — Blizu Chikaga napadlo je deset razbojnikov vlak. Napadovalci so z raznimi znamenji prevalili strojevodjo, da je vlak ustavil, potem pa začeli streljati na osobje. Strojevodjo so ubili, kurilca in nekaj kondukterjev pa t ižko ranili. Ker niso mogli poštnega vagona odpreti, sprožili so postavljeno dinamitno patrono in natvorili v blagajni dobljenih 250.000 dolarjev na pripravljen voz ter ž njim zbežali. Neki potnik je prevzel mesto ubitega strojevodje in vlak srečno pripeljal do bližnje postaje, od koder 9e je takoj odpravilo nekaj vojakov iskat razbojnikov. Vojaki so napadalce došli in jim po krvavem boju odvzeli ukradeni denar. Sl. N. Kako se v Ameriki nagradi rešitev življenja. — Neki mladenič, imenom Franch Smith, rešil je dve mladi deklici, ki sta bili v skrajni smrti nevarnosti v kopališči Rockway blizu Novega Joika*. Nekoliko dmj pozneje sedel je Smith r hotelu pri obedu, ko se ustavi pred hotelom elegantna kočjja in bogato livriran lakaj pozove g. Smitha, da se ž njim popelje. Mladenič se odpelje res v vilo g. B. Einsteina, jednega izmej naj bogatejših novojorških industrialcev. V vili obkoli ga cela družba mladih gospodičin, hvalečih njegov pogum in njegovo požrtvovalnost. Na to stopi pred njega gospodična Einsteinova in ogovori vši ga mu izroči prekrasno zlato uro bogato obloženo z biseri. Na vnanji strani pa je bil urezan primeren napis v spomin vrlemu rešitelju. To krasno darilo je baje vredno nad 5000 dolarjev. Sl. N. IZJAVA. Tiskar Obizzi, naš urednik, ima svoje otroke v slovenskih šuiah, o čemur se prav lahko vsakdo prepriča tukaj na deški šoli in dekliški vadnici. Starejša sinova ima pa na tukajšnjem gimuaziju in oba sta upisaua sé slovenskim maternim jezikom ; nadalje pa je tudi vsa rodbina o priliki zadnjega ljudskega štetja upisaua na goriškem magistratu za slovensko, kar je tudi mogoče posneti iz ta nošnjih aktov. Naslovi pa, katere smo mi za odpošiljate v prve številke uporabili, so še kolikor toliko iz ■«Jurijevih časov", to je iz 1. 1885. namreč od takrat, ko je bil naš urednik lastnik , Jurija s pušo". Toliko v pojasnilo ! Listata uredništva: — G. Resnicoljub! Vas spis „Nolli me tangere" je vseskozi izvrsten in resničen za označenje sedanjega goriškega „po- ; veljništva", a z našim načelom ,,sloge" se ne sklada, zato blagovolite oprostiti, ker ga ne priobčimo. — Drugim gospodom, ki nam pišejo, kako naj odločno — „udarimo", povemo za vselej, naj ne tratijo papirja in časa za spise, ki zbadajo, žalijo, provzročajo razprtije in sovraštvo. Potrudijo naj se rajši, da nam spišejo kaj pomirljivega in združljivega, kaj poditčljivega in kratkočasnega; za kaj tacega jim bomo hvaležni. Kar ima kdo s kom navskrižnega, obračuni naj ž njim dostojno doma. Kedor ne more drugače, nego da se z neljubimi mu osebami javno trga in uničuje, ni naš; obrne naj se na drugi list. Mi hočemo delovati za stvar, ne za osebe, pa tudi ne skrajno proti njim, ampak le toliko, kolikor zahtevajo strogo narodne težnje. Anton Kuštrin v Gosposki ulici v hiši dr. Lisjaka št. 23 prodaja razno jestvilno blago. Priporočamo ga vsim, ker vemo, da prodaja dobro blago na drobu o in na debelo po jako zmernih cenah. Andrej Čermelj na trgu Koren št. lo ima stanino jestvilnega blaga ter skrbi, da ceno in dobro postreže. Slovenci ne pozabite nanj in obiščite ga, ko kaj rabite. Teter Draščck v Stolni ulici št. 2 ima bogato založeno štacnno je n vin ter poleg tega proda ja tudi razno tabačno blago. Skrbi, da postreže se svežim blagom. (On prodaj tudi naš list). Ant. Fon klobučar in gostilničar v Semeniški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Franc Povšič mizar na Šentpeterski cesti št. 9. priporoča se slavnemu občinstvu za razna mizarska dela. Bizjak Franc, Josip Hvala Via ponte nuovo st. 12. ima zalogo raznovrstnega lesa za zgradbe in druge mizarske potrebe. Voifm-Hien Jerneja Kopača S o Ì k a n s I: n c e s ta št. 9. gostilničar pri Orlu v ulici sv. Ivana št. 6 priporoča se slavnemu občinstvu. Toči prava domača vina ter postreže z okusnimi jedili. Ima prenočišča in hlev za živino. v Gorici, Priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvam ter slavnemu občinstvu pristne ter garantirane s v e č e iz č e b e 1 n e g a vosku in sveče nižjih vrst za pogrebe. Nakupuje med in surovi vosek. Cene primerne in jako točna postrežba. Novič Franc, krojač v ulici sv. Klare št. B izvršuje razna naročena dela iti prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah. Martin Poveraj, Nesnažen dimnik, nevarnost ognja. Priporočamo vsled tega domačega dimnikarja Bartolo Ferdinanda na trgu sv. Antona št. 7/11, ki izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela za primerno ceno. Bajt Ivan krojač na Placuti št, 31 priporoča se slavnemu občinstvu in še posebej velečastiti duhovščini v blagovoljno podporo. Karol Makuc v Rabatišču št. 20 voditelj izdelovaluice vinskega octa. Andreja Makuca priporoča se vsim Slovencem. Izdeluje edino le vinski jesek, ki je jako okusen in zdravju neškodljiv. Kedor se enkrat prepriča o dobroti tega octa gotovo se ne bode nikdar več posluževal jesihov napravljenih z raznimi esencami. Cene jako zmerne. trgovec in krojač na Travniku poleg vojašnice, prodaja narejeno obleko in blago za nmžko oble- | ko ter naredi obleko po meti. Cene primerne z blagom iu ne boji se nobenega tekmovanja ptujili tvrdk. Cjau Ivan, krojač v Nunski ulici, št. 13, vreden je tudi podpore vsih Slovencev, ker izdeluje natančno iu po primernih cenali. UÈ1IKE sprejme v stanovanje gospa Karolina Makuc na Franc-Josipovi cesti. (Corso Francesco Giuseppe) št. 38 ITI. nadstropje. Zagotovi ja zdravo stanovanje in hrano ter materinsko skrb. G. Likar m Semeniški ulici h. št. 10 prodaja šolske in mašne knjige, sv. podobe, tiskovine za duhovnije in županije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po najnižjih cenah. Blaž Špacapan v Robatišču, št. 5, priporoča svojo gostilno. Toči le edina pristna domača vina po zmernih cenah. Peter Birsa Anton Urbaučič trgovec z drobni no in tkanino v Raštelu št. 20 prodaja tkanino za možke iu ženske obleke ter razno drobnino, ki je k temu potrebna. Vreden je posobne podpore, ker drži se tudi on načela »Svoji k svojim" iu naročuje blago le od slovanskih tvrdk. Cene po mogočosti nizke in primerne k blagu ter ne upraša se nobenega več kot za kolikor se misli prodati, zato odpade skorej vsako pogajanje. «Corte Caraveggia" toči izvrstna domača vina kakor njegov oče v Rifenbergu in postreže tudi s hrano. Ima tudi hlev za živino. Ivan Howanski čevljar v Gledališki ulici št. 15 priporoča se in zagotavlja jako solidno postrežbo Cene jako nizke primeroma k blagu, a nikakor naj se ne primerja s tvorniškim blagom, ki je malenkost ceneje, a več kot polovico slabeje. Živec Alojz, ključavničar v Robatišču št. 23, priporoča se za dela v njegovo stroko spadajoča. Izvršuje dobro in ceno. Saunig & Dekleva i’ Nunski ulici š. 10. Edina slovenska zaloga dvokoles (biciklov) in raznih šivalnih strojev in lovskih pušk. Sprejemata v popravo dvokolesa in vse druge stroje. Prodajata in izvršujeta vsa dela gotovo ceneje nego naši nasprotniki ; zato podpirajmo jih ! Ivan Dekleva Karol Draščck, pek na bregu Korna št. 4 ima vsak dan dvakrat sveži kruh. Podružnico ima tudi v Semeniški ulici. Njegov kruh je po primerno nizkih cenah in vedno zdi ava jed. Kdor hoče pošilja mu ga tudi v stanovanje. Simon Piožanc, krojač* v Vrtni ulici (Via giardino) št. 12 priporoča se slavnemu občinst vu za razna v njegovo stroko spadajoča dela. Jakop Nardin, prevošček stanujoč na Placuti št. 18. ima vozove št. 14 in 93 ; priporoča se slavnemu občinstvu. Sprejema tudi vožnje po deželi za primerno ceno. Franc Brezigar, v ulici Dogana št. J 6 iu na Iiibskem trgu prodaja domač sir po jako zmernih cenah. g.-—--=j—. -- — — -—1—_■ ~ — - ~ - -- =_.'.L- trm Cej Ivan, gostilničar v ulici Ascoli toči vedno jako dobra domača vina. Postrežba točna in cena primerna. Josip Ušaj, prevošček na Tržaški cesti št. 13 ima vozove št. 39, 44 in 82; priporoča se za razne prevožnje. Anton Cotič pek v ulici Dogana št. 4. priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarijo. Postreže kolikor mogoče ceno in točno. Prva slovenska tiskarna AtVh 1, tlim v Gorici, za mesnicami štev, 22 « lastni hiii urejena je po najnovejših zahtevah tiskarske obrti. .Te povsem nova zategadelj se ne boji nobene konkurence. JV va slovenska tiskarna izdeluje vse tiskovine za duhovske, županske, šolske, c. kr. in druge urade; dalje za odvetnike, trgovce in obrtnike, za društva in zasebnike, kakor: posetnice ali vizitnice, voščilne in poročne liste, naznanila, osmrtnice in drugo. Cene so zmerne — izdelki kolikor mogoče ukusno opravljeni. Kolikor bolje bo delovala tiskarna, toliko bolj se bode razvijal naš časopis Priporočevaje svoje podjetje vsem gg. prijateljem, znancem in čitateljem, bilje-žim se sé spoštovanjem in mirnostjo A Sr^m Mm OBIZZ* tiskar in odgovorni urednik 9Us iDf r» j veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina, bela iu črna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratu! ulici. Prodaja na debelo. Idloffa Vrlilep piva pod vodstvom Joška Rovana v Rabatišči št. 18. prodaja pivo v sodčkih in steklenicah. Ne boji se konkurence ne glede cen in ne glede dobrote piva. Steklenice so napolnjene že v pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi le dobro uležano pivo. Černigoj Jožef, edini slovenski stolar v Gorici v ulici Morelli št. 31 priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje nove stolice ter popravlja tudi stare in se ne boi} nikake konkurence. Kavarna „Alla Fartuna" na Starem trgu (Piazza St. Antonio) priporoča se Slovencem za obilno obiskovanje. Gostilna „Kikeriki“ V Nunski ulici, lastnina Štefana Kofola, toči jako zvrstna domača vina. Dobe se tudi vsak čas gorke in mrzle jedi. Cene zmerne, postrežba snažna in primerna. Anton Jerkič fotograf v ulici sv. Klare št. 5 v vrtu izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Fotografile z nova, posnema po starih neskaže-nih fotografijah in tudi povečuje, ako je potreba. Cene primeroma k delu jako nizke. Za dobro izvršitev jamči.__________________________ Izdajatelj iu odgovorni urednik: Anton m. Obizzi — Tiska »Prva slovenska tiskarna" Ant. m. Obizzija v Gorici.