S nafisop 14.000. — Sfajerc oelja za celo iefo eden goldinar. —
iO
Naročnin« za celo leto K 2-—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora .poslati v naprej.
Cena oznanil je i& 1 stran K 32—, V« »tram K 16-—, */< strani K 8.—, '/, strani K *-*v V« strani K 2—, »/». strani K 1-—. — Pri večkratnem
oznanilu je   cena posebno tniiana. -~ Za oznanila (inserate) uredništvo in upravniSlvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravniStvo je v Ptuju v
gledališkem  poslopju. — Stajerc  izhaja  vsaki drugi petek, datiran t dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. —
Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotiCne številke vposlati.
Štev. 17.
V Ptuju v nedeljo dne 21. avgusta 1904.
V. letnik.
'ga pri ali pt-
nj
21(
ti.
Itro] a 110' v ii
iju
tuju.i
odkritosrčne toda resne besede i              starišem.
Črez mesec dni se začne spet poduk na mestnih lah, ljudskih, meščanskih in srednjih.   Mladina,   ki sedaj raduje veselega časa takozvanih   velikih potnic,  bode  črez en  mesec se morala spet uka po-rijeti,  s katerim je pred  mescem dni j za postavno »ločeni čas prenehala,   da   si   malo oddahne od du-rnega napora,   okrepi  dušo  in telo v prosti božji ivi ter ju sposobna pripravi   za  vspešno  nadalje-ije učenja za poznejše življenje potrebnega znanja. Kakor  vsako  leto,  tako bode gotovo, tudi letos Slo večje število novih učencev in učenk iz dežele mestne šole. Stariši so večinoma že določili, kateri ali katera hčerka  ima iti v to  ali  uno  mestno ). Večina teh starišev pošlje svojo deco s tem na-mom   v mestne  šole,   na  bi se ta ondi česar iz-jčila, Šole  popolnoma  dokončala  ter si pozneje s ločjo pridobljenega znanja samostojno kruh Sila. Skozi mestne šole pelje  pot do  vseh  tako-lih boljših stanov. Hvale in posnemanja vredno je fnanje takih starišev, osobito  kmečkega  in  delav-;a stanu,   ki   dajejo   posebno   nadarjene ove   v  mestne šole se česar učit, kar jim pola pozneje do   —   kakor se  pravi   —   lahkejega katerega si  služijo  z glavo,  brez da  bi jim treba v mrazu ali v vročini, bodisi na polju,  v ali v delalnici vse svoje telesne moči napenjati, io da si svoj kruleč, gladni želodec potolažijo. Toraj samo nadarjeni sinovi naj se   dajo   študi-ker od teh se sme pričakovati, da bojo uk doli. svoj cilj dosegli  in stem  vročo željo svojih
starišev in drugih sorodnikov izpolnili, ako ostanejo krepostni, marljivi in pošteni mladeniči. S takih mla-deničev postanejo pozneje značajni, resni možje, ka-koršnih si bi moral želeti vsak stan in vsak posamezen človek.
Žalibog pa dandanašnji stariši na deželi svojo mladino preveč tiščijo v mesta. Komaj zna sinko za silo citati, pisati in računati, že stavijo neprevidni stariši nanj take nade, ki se ne morejo nigdar ali pa le v posebno srečnih slučajih (prav redkoma) izpolniti. Res je, da je rekel veliki cesar Napoleon L: „Pri meni nosi vsak prostak (Gemeiner) maršalsko palico v tornistru ali telečnjaku", — a ti časi so zdavnej minoli in se ne bojo nigdar več vrnili. Kateri deček ali mladenič želi dandanes dospeti v višjo državno ali zasebno službo, mora imeti v prvi vrsti kaj bistro glavico, da mu na strmi poti ne spodrk-ne in da ne zdrči spet navzdol na svoje prvotno stališče — sebi v sramoto, drugim pa v zasmeh.
Celo nespametno ravnajo tisti stariši, ki svoje otroke silijo v višje mestne Šole, akoravno ti-le ne kažejo nobenega veselja do študiranja. Prisiljena reč nigdar ni dobra in tako tudi tukaj ne. Navadno se maščuje s tem, da provzroči prej ali slej takim starišem znatno škodo na mošnji, povrhu pa še žalost in sramoto. Ne delajte si toraj prevelikih nadej in ne poslušajte priliznjenih toda kratkovidnih sv3to-valcev, ako niste dovolj trdno prepričani, da se zamorejo vaša upanja in želje verjetno uresničiti.
Manj nadarjani dečki naj toraj ostanejo doma pri starišth ter jim po dovršeni ljudski šoli naj vrlo pri delu pomagajo, bodisi pri kmečkem ali obrtnij-skem. Spopolnjujejo se naj v očetovem stanu s pomočjo knjig in strokovnih časnikov.   Pravi se,  kruh
2
višjih stanov je lahek, a vso 6 resnobo smemo trditi, da je kmečki kruh najslajši in najboljši, ako si ga kmet zna prav pripraviti in prav rezati. Natančneje bodemo -o tem spregovorili drugokrat.
Tožijo tudi kmetje venomer, kakor smo že zad-jič omenili, da jim primanjkuje delavnih močij. Resnična in opravičena je njih tožba, toda. moj Bog, tega so mnogo sami krivi. Med mnogimi drugimi je temu tudi kriv ta vzrok, da stariši na deželi svoje otroke preveč v mesta tiščijo. Vsska reč naj gre do gotove meje. Po mestih je že itak dovolj ljudi brez zaslužka in profesijonelnih postopačev, kljub temu hoče iz kmetov vse v mesta iti, nadejajoč se, da bojo jim ondi pečeni golobje v usta leteli. Da je po mestih mnogo več revščine kakor na deželi med kmeti, tega kmetje nočejo verjeti, ker so vajeni vse le po zunajnosti soditi. — Čuvajte toraj kmečki stariši, da ne bodete nepremišljeno tirali vaše otroke v mestno revščino, katero šele tedaj prav spoznajo, ko že do grla v njej tičijo in se iz nje izviti ne zamorejo. Ne puščajte v mesta mladoletnih ljudi, kojih bodočnost je dvomljiva aH pa celo sumljiva. V mestih je za telesni in duševni blagor mladine mnogo več nevarščin, kakor na deželi, kjer jo imajo stariši ali drugi razumni sorodniki vedno pred očmi. Mladina, ki je enkrat pravo pot zgrešila, jo le težko zopet najde, zgubljena je navadno za vso bodočnost.
Posebno še polagamo revnim starišem, ki nameravajo dati svoje nadarjene sinove študirat, da taistim pravočasno priskrbijo dovoljne podpore, osebno ali pa po dobrosrčnih posredovalcih, da jim ne bode treba pozneje sile trpeti in morebiti na taka
Krivo ga je sodil.
Resnična črtica iz življenja na deželi.
Bilo je v prvi polovici preteklega stoletja. K sv. Duhu nad Lučanami dobili so novega gospoda fajmoštra, ki je bil iz daljne fare obširne sekovske škofije tjekaj prestavljen. Mož je sicer bil dobra duša, toda kakor se pravi, da nobeden Človek ni brez napake, tako je imel tudi ta gospod eno, in sicer: bil je nekoliko nagle jeze ali kakor pravimo: bil je prenagel. Seveda lo ni ena največih napak, aH napaka vendar je, sosebno za olikanega človeka neodpustljiva napaka.
Koj prvo nedeljo po svojem dohodu sedel je ta fajmošter že zarano v spovednici ter odvezoval, kar so imeli njegovi novi farani zavozljanega. Manjše vozlje je dobrodušno in na kratko reševal, a pri večjih, ki so mu dajali več opravka, je včasih med pokašljevanjem tudi malo zagodmjal in nad njim zarentačil. Spovedanei so pač nekoliko trepetali, ko so poklekali v spovednico pred nepoznanega novega fajmoštra, toda opravili so svojo pobožnost primeroma na kratko in lahko, ker takrat še niso imeli .,Štajerca" na vesli, spovedniku pa tudi še ni bilo treba v spovednici za raznovrstne volitve in različne klerikalne časnike agilirati, kakor se lo godi dandanes tu in tam — ne rečemo ravno pri sv. Duhu na Ostrem vrhu.
Zadnji je omenjeno nedeljo pred novega fajmoštra pokleknil nek prileten kočar. Obtožil se je spovedniku vseh svojih grehov, kolikor mu jih je v spominu ostalo; za grehe, kojih se spovedanec ne spominja več, pa baje itak zadostuje kes ali grevenga, imenovati jih nikdo ne more.
Ko ta kočar z naštevanjem svojih grehov neha, ga vpraša   fajmošter, ali ničesar več ne ve.   Kočar odkima, da
vrata trkati, ki se jim nikakor nočejo odpretiJ Cestokrat se polasti takih revežev zacvibljanjel obup, ki jih žene v nesrečo ali celo v pogubo. 1 pravičeni ponos ali pa opravičena sramežljivosti branjuje tem siromakom vrnitev k kmečkemu deli kaj je posledica temu, to se vidi v neštetih obli in slučajih mestnega (posebno velikomestnega) i Ijenja dan na dan, o žalostnih nasledkih teb rad pišejo časniki, te razmere delajo reševalcem son nega vprašanja mnogo preglavic.
Moderni proletariat dopolnjuje se dandanes] glavitno iz ljudi, ki so se podali z dežele v mera previsokimi, pretiranimi željami in nadejami; iz H ki ne spoštujejo stanu, v katerem so se rodili, vi terem so srečno živeli stariši in morebiti vsi njilj predniki; iz ljudi, ki so se varali ali oguljnfali sj ali pa so jih z lažnjivimi besedami oguljufali ne« šeni in škodoželjni ^prijatelji" ali pa navidezni j brotniki."
Stariši, posebno vestno tudi pretehtajte in m darite, pri katerih in kakšnih ljudeh bodete najel vaše otroke v mestu stanovanje! Cestokrat J ljudje merodajni za celo bodočnost njihove rijin oskrbo izročene mladine. —
Stariši, premislite in presodite vse tukaj nI dene okolščine ter povrh še kakega izkušenega, drega   in   odkritosrčnega   moža   za   svet   vpraa predno   se odločite  dati   vašega   otroka,   vaš naj1 zaklad med zapeljivi in lažnjivi svet! —
ne, in fajmošter mu na to naroči, da naj moli grew Kočar zopet maje zglavo, kakor da bi odkimaval. Nato fajmošter vpraša, ali morda sploh ne zna grevenge ra nakar mož spet z glavo maje. Fajmošter ga nato nen resno pogleda ter reče: ,,Star si že dovolj; to kratko ■ vico bi vendar moral znati. Clej, da se je naučiš! Zal ti odvezo še dam tako, reči samo, da te grevajo vaj znani in neznani grehi!"
A, glej ga čuka! Kočar je spet odmajal z glavo. I trdovralnež na zopetno župnikovo zahtevanje, Daj reče, J grevajo vsi znani in neznani grehi, zopet odkimal, se fajraj nad njim tako razsrdi, da ga iz spovednice spodi z besei „(irdoba trdovratna, ne dam ti odveze in nimaš mi pri obhajilu! Poberi se!"
Ves poparjen se je kočar postavil v zadnji kot <i pod kor, medtem ko se je fajmošter podal v žagred, I obleče za službo božjo. Med oblačenjem se pritoži med nekako tako-le: ,.No, no, sem pa prišel na lepo faro. PreJ lepe farane sem našel. Že koj danes, na prvo nedeljo m] tukajšnjega bivanja, sem naletel na trmoglavca, kakorSu tukaj nisem nadejal. Prileten mož je prišel k spovedi, j grevenge ni znal moliti. Pa to bi še nič ne djalo, ko liil mož ne bil tako trdovraten grešnik. Rekel sem, da maj odvezo, samo če reče, da ga grevajo njegovi grehi. Todj koštrun ima trdo bučo, odkimal je, da ga grehi ne grevaj sicer je tudi še potem odkimal, ko sem ga vdrugič res vprašal. No tukaj še znam na la način več kaj doživeli,! duhovniku ne dela veselja.*'
Mežnar ves iznenadjen premišljuje, kdo da bi zn trdovratnež biti. Od nobenega duhovskega farana mu ni m
a
[      Izgoja v samostanih.
Kar smo v današnjem uvodnem članku starišem polagali na srce glede* njihovih sinov, to velja v obče tndi glede njihovih hčer. Akoravno se kmečka Ženska mladina v primeri z inožko le malo oddaje v mestna .izobraževališČa, vendar imamo povoda dovolj, tudi v tej zadevi nekaj besed spregovoriti, katere posnamemo iz nekega strokovnjaškega učiteljskega Časnika. iDotični članek razpravlja o odgoji v samostanih in se nam zdi zategadelj jako važen, ker je tndi med našim kmečkim ljudstvom mnogo takih jfltarišev, ki dajejo ali nameravajo dati svoje otroke jfsosebno hčerke) v tem ali unem kloštru izgojevati. Dotični strokovnjak piše med drugim to-Ie: »Poglej-|mo enkrat za samostanski zid in takoj spreleti nas jgroza. Vzgojitelj pravi: flIzgoji mladino k resnici!" | Tnkaj pa poseže poduk k laži, ker se ž njega vse j izloči in popači, kar se ne strinja z otrpljujočim j mnenjem cerkve. Važni- podučni predmeti morajo za-ostati, ker se porabi čas za učenje raznovrstnih mo-jlitev in pretemeljitega teoretičnega veronauka. Na | umetni način se nauče učenci pozemsko življenje I zaničevati in tako se jim vzame pogum za boj, kojega Uloveško življenje terja. Samostansko učiteljsko osobje [seje vsled storjene obljube samo iz človeške družbe izločilo, za svet kot mrtve izreklo in toraj kot „dru-[fitveni mrtveci" nima pravice in tudi nebi smelo [imeti dovoljenja, Žive izgojevati. Njegova modrost in [izkušnja opira se le na samostanski red, na tista [brezčutna pravila, ki ne poznajo ljubezni in prija-[teljstva. Klošter je namreč država v državi, z lastnimi postavami in z lastnim vladarjem.
pa
le ta . daa da
ajo ii esn
i, k;
nal \t r.nan<
da bi se bil kedaj v spovednici  tako  obnašal,  kakor je  ravno
(slišal, zatorej reče naslednje fajmoštru:
„Castivredni, jaz si pa ne zamorem  domisliti, kdo   bi
pal ta  predrznež  biti,  o katerem  ste  mi  ravnokar pravili."
(Pajmojster stopi  med žagradska  vrata  ter pogleda tjedoli  po
werkvi. Hitro namigne mežnarju, naj k njemu pristopi.   ,.Tam
idoli le pod   korom  pri  desnem stebru sloni uni trdovratne^'
(povc fajmošter tiho začudenemu mežnarju.
Mežnarju se je takoj zasvitalo v glavi. Razkril in razložil je fajmojštru takoj sledeče: ,,Častivredni, veste ta reč je tako: Uni mož nikakor ni kak hudomušen ali hudoben človek;
flako trdovralen človek pa že celo ni, kakoršnega si vi mislile.
[Ta revež ima namreč nadležno bolezen, kateri se pravi bolezen svetega Vida ali ..Veitstanz." Prime ga včasih tako hudo, da ne more ničesar izpregovoritr — tudi ene besede ne. Zvija
[takrat in maje samo z glavo in sicer nehotč, brez lastne volje. [Gotovo ga je ta bolezen prijela ob koncu spovedi tudi danes It spovednici, toraj revež ni kriv, da je Vas nehote razžalil in ^ujezil."
Fajmošter je bil hitro pripravljen storjeno krivico porav-, toraj reče mežnarju: „Hitro pojdi k njemu ter mu v [Bojem imenu reči, da naj le pride po maši k sv. obhajilu!" JMežnar to fajmoštrovo naročilo urno izvrši, _ toda kočar ga glasno zavrne, da je vsa cerkev slišala: „Če mi je Boga fails', naj ga pa sam ima!"
Tudi fajmošter je slišal te kočarjeve besede tje gor do (žagradovih vrat- Spoznavši, da je tega moža zares krivo sodil |n ga občutljivo razžalil, podal se je nato Se fajmošter sam k |ajemu pod kor, da ga spravi ter k obhajilu povabi. Da je ta I kočar potem res k obhajilu šel, bode še eden ali drugi naj-itarejih duhovčanov dandanes lahko potrdil. — t-------t —
Zakaj pa vendar pustijo stariži (posebno taki, ki spadajo k boljšim krogom) svojo mladino pod klo-štersko komando izgojevati? Tej žalostni prikazni se dajo različni vzroki navesti: 1. Očetje se za odgojo otrok zaradi svojih obilnih opravkov in družbinskih dolžnostij le malo ali pa Čisto nič ne brigajo, za izgojo hčer najmanje, ter prepustijo to važno nalogo svojim ženam, ki pa so se čestokrat v kloštru odgojile. 2. Mnogo starišev se za kloštersko odgojo svojih otrok da pregovoriti od priliznjenih za-peljivcev. Prižnica in spovednica, časniki in gospodar-stvena odvisnost se od klerikalcev zlorabljajo v dosego njih namena. Celo šolski poduk jim mora služiti. Svoje navidezne uspehe znajo jako laskavo hvaliti. Poduk v ročnih delih odriva druge važne podučne predmete. Vsak čas pride otrok s kako novo molitvico domu. Klošter že sam ob sebi zapeljuje neprevidne stariše. Snažnost in vzorni red upljivata očarljivo ter sta past, v katero marsikatera skrbna mati zaide. Pobožne žensko imajo ja časa dovolj in tudi izvrstno umejo, si po ceni delavne moči pridobiti in jih izkoriščati; kar je premalo plačila, to mora »Bog plati" (Bog lonaj) nadomestiti. 3. Nek-tere stariše napeljuje odločenost, bolje rečeno „ prevzetnost", — da dajejo svoje otroke v kloštersko šolo, misleč si, da ondi s siromaštvom manje v dotiko pridejo, kakor pa v drugih javnih šolah. —
To pa je ravno prokletstvo čaea, da si nekateri ljudje oči in ušesa zakrivajo le zato, da nebi videli socijalnega siromaštva; motijo se toraj samovoljno in se ogoljufajo. Komur je narava in usoda večje duševne dari in bogastvo naklonila, ta ima tudi dolžnost, te prednosti trpečemu človeštvu v prid obrniti, jih temu v službo posvetiti. Otrok naj pogleda tndi v bajto siromaštva, da se v njem od samic vzbudi najžlahtnejše čutstvo človeškega srca: sočutje, ki je mati usmiljenosti. Nobeden otrok se še ni zategadelj pokvaril, ker je sedel z otrokom ubogega delavca v šoli v eni in isti klopi ter delil ž njim svoj kruh. Jako predrzna trditev je, če kdo pravi, da se bogatinov otrok od otroka delavca le nespodobnosti in hudobije nauči. Nespodobnosti imajo vsi otroci. Vzgojitelju so nespodobnosti revnih otrok ljubše, kakor one bogatih, ker so bolj odkrite in se dajo toraj lah-keje zapaziti in odstraniti. Pri sknpni izgoji pride nekoliko v poŠtev le manjša povprečna duševna zmožnost ubogih otrok, toda ta nevarnost je ravno tako v klošterskih kakor v javnih posvetnih šolah neod-stranljiva. Kakor je telo, tako zamore biti tudi duša bolana in jaz sem tega mnenja, da učitelj, ki živi med ljudstvom in z ljudstvom in ki je povrhu sam oče družine, (imamo pa tndi v javnih šolah, hvala Bogu, še dokaj izvrstnih in vestnih duhovnikov — katehetov, ki z učitelji sporazumno skrbijo za primerno versko izgojitev šolske mladine — opomba uredništva), preje ima potrebno potrpežljivost in ljubezen in preje razume dušo revnega, bolanega otroka, kakor kaka samostanska sestra, ki se je pred svetom
4
zaklenila, ki svet zaničuje. Bajte otroku, kar je njegovega, prosto, na podlagi prave državljanske moralnosti utemeljeno šolo! Stopimo na noge in se vprejmo proti vsemu, kar taj-nostno deluje ter nam hoče naše najdražje imetje omajati, blagostanje in duševno imetje ljudstva. Kamor pade ta senca, tjekaj leže polnočna tema črez hribe in okna, na razvaline uničene sreče . . . ."
Upamo, da je vsebina predstoječih vrst pametnim starišem dovolj umljiva, toraj se zdi nam odveč, o tem vprašanju obširneje razpravljati. Spoznanje in lastni razsodek morata pritrditi: Resnica je.
Vojska med Rusi in Japonci.
Poveljnik ruske posadke v Port Arturju naznanil je svojemu čaru, da so Japonci v dnevih od 26. do 29. julija s suhega Port Artur na celi vrsti napadali. Število sovražnika ceni na 70 tisoč mož. Perve sovražnikove naskoke so Rusi srečno odbili in padlo je baje pri teh napadih 10 tisoč Japoncev. (Nekatera poročila celo trdijo, da je v imenovanih dneh našlo smrt 15 tisoč Japoncev, kar pa ni popolnoma verjetno). Z velikim naporom so se slednjič Japonci vendar-le polastili važne točke, takozvanega „Volčjega hriba." Rusi so se jim morali umakniti in so sedaj v trdnjavi popolnoma zaprti. Japonci neprestano bombardirajo ruske utrdbe in tudi mesto. Težke kroglje in Šrapneli neprenehoma letijo iz velikanskih topov v mesto in posadka ima vedno dovolj posla z gašenjem ognja, katerega provzročujejo japonske granate in šrapneli.
Japonci trajno pomnoževajo svojo armado pred Port Arturjem in mikado (japonski cesar) je baje-strogo zapovedal svojim poveljnikom, da se morajo te trdnjave na vsak način polastiti, naj stane, kar hoče. Celo od severne armade maršira baje velik del (2 diviziji) na jug pred Port Artur, da ga tem preje premagajo. Rusi so si zaradi te važne trdnjave v velikih skrbeh in pravi se, da je celo poveljnik posadke sam že obupal in si vsled tega življenje vzel. Pred Port Arturjem imajo vsled najnovejših poročil sedaj Japonci blizo 100 tisoč mož, 400 topov ali ka-nonov in 50 možnarjev in tej sili se bodejo Rusi pač težko dolgo upirali.
Ruske bojne ladje so nedavno poskusile uiti iz pristanišča pred Port Arturjem, a na širokem morju so jih japonske ladje napadle ter na vse vetre raz-škropile; nekaj jih je ušlo nazaj pred Port Artur, druge pa so iskale zavetja v neutralnih pristaniščih. V tem boju je našel smrt ruski admiral W i 11-hoft, na kojega mesto je stopil knez U c h-t o m s k y. Portaturško pristanišče namreč za ruske ladje ni več dovolj varno, ker Japonci že tudi s suhega nanje streljajo. Kaj radi bi se Rusi pa tudi združili s vladivvostoško eskadro, kar pa se jim do-sedaj še ni posrečilo.
General Kuropatkin zbira svojo glavno armado pri Liaojangu, kjer se misli Japoncem v bran postaviti.   Tamkaj imajo Rusi nakupičenega obilno živeža
in streljiva in bodo to mesto seveda do skrajno« branili, da ne pride ta zaloga — glavni pogoj njil vega obstanka — sovražniku v roke. Vsaj tako dolg) se mislijo v tem utrjenem mestu vzdržati, dokler jij ne pride po sibirski železnici z domovine zdatuefl pomoč, da se zamorejo sovražnemu prodiranju krep keje upreti in v odločilno bitko spustiti.
Ta vojska je zopet svetu razkrila, kakšna I rupcija vlada na Ruskem, posebno v ruski vojni itei dan turi. Mnogo najviših vojaških dostojanstveniki goljufuje državo kar le more. V sporazumljenju z feranti vojaških potrebščin slepari in poneverja, i je groza. Uradniki društva rudečega križa so skori sami goljufi, ki hočejo vojsko izkoristiti za svoj že ter črez noč obogateti. Verhovni ruski poveljnik, g neral Kuropatkin je se baje carju sam v nekem pij mo pritožil črez ta poneverjanja in goljufije, kil baje ne6la od poČetka vojske dosedaj tem predrzni; in nesramnim sleparjem okrogih 45 milijonov rublje Car je baje vojnega ministra na to poročilo preti pošteno oštel in vskliknil: „Vsi me goljufajo!u Prtj tolikej množici goljufov sicarne vegomagati;.preveč je pobit in potrt vsled neugodnih poročil, ki mu nepij stano dohajajo iz bojišča; v višjih uradniških in m niških krogih pa Čisto prostodušno pravijo: „Cw pa je vojska, ako nimamo od nje nobenega dobička Lepa tovaršija je to, kaj ne ?!
Tudi vladivvostošča eskadra je odplula iz svojj pristanišča, toda pri otoku Tiušima naletela je i japonske bojne ladje. Začela se je huda pomori bitka, v katerej so zopet bili Rusi premagani. Izj bili so več ladij, mnogo oficirjev in na stol možtva.
Spodnje-štajerske novice. 1
Odbita prošnja. Nj. Veličanstvo presvitli cesdj prošnjo dr. Brumen-a za milost oprostitve kai 14 dnevnega zapora odklonil in mora toraj imenoJ obsojenec to kazen popolnič odslužiti.
Čuden pankert se je poklotil pred štirinajsti dnevi v Kamniku na Kranjskem. Krstili so gal ime „Slovenski Štajerc"; z ozirom na njegove m telje, botre in dojnico (amo) pa se glasi njegovo"! polno ime: »rimski, slovenski-kranjal Stajerc." Taka dolga imena se pa težko izgojj jajo, posebno pa se jih pri večkratni rabi človek ■ izogiblje, toraj ga bodemo mi, dokler bode nsf temu revčekn pripustila v tej dolini solz hirati, j kratko „k r a n j s k i pankert" imenovali. Kal se ničvredna ženska potukne v kak skrit tuj kri da se iznebi sadu svojega razuzdanega in pregrešni življenja, v ravno takih okolščinah je tudi ta panlj luč sveta zagledal, ako ne spada med tiste vrstel valij, ki svoje mladiče slepe povržejo. Dojnica ti pankerta je nam dobro znana oseba in z ozirom J njeno vsled preobilno zavžitega alkohola (žganja) hi omajano zdravstveno stanje lahko brez pomisli trdimo, da bode dojenček kaj slabo vspeval in U kone v kratkem svoje mlado življenje končal, poseli
imajo v njegovem rojstnem kraja toliko borovičke rk), da jo   celo  daleč  na okoli po sveta razpoši-Ta  okolščina pa je za  dojnico jako  zapeljiva nevarna — neposredno tadi za dojenčka.  — Jako Ijiva  je   glede" njegovega zdravja tudi okolščina, je  njegovo   rojstvo  bilo  pred   časom, kajti t je bil še le baje pred kratkim — na politič-romanju   v   Brezje.   Pregovor  pravi:    Grehi arišev  se  kaznujejo  nad   otroci  in d  otrok   otroci — in   ta se bode   tudi na pankerta uresničil.   Veselja boš malo užival na | ker dnevi življenja ti kratki so šteti.   Zvesti naročniki in somišljeniki, vsakdo izmed Vas ve, mu je storiti, ako ma pride ta   nebodigatreba v e ali v hišo. Nazaj se pravi francoski: retour! Svarilo pred sleparji. Po raznih krajih na Spod-jerskem se potepajo sleparji, ki se izdajejo   za sadja ali knpce hmelja,   nekateri   pa za  poo-nce ali agente večjih eksportnih tvrdk. Kmetje, te toraj pozorni in previdni! Nesreča grede iz sejma. Dne 5. t. m. peljal je iz V e r š i Č, veleposestnik in krčmar v Spodnjem vleka, občina Pacinje, z deskami   težko   obložen iz ptujskega   Ožbaltovega  sejma   proti domu. V jih se je voz tako nesrečno pre vrgel, da je Ver-prišel pod njega in je vsled težkih notranjih po-b na licu mesta mrtev obležal. Na vozu je zra-: Veršiča sedela kovačeva  žena iz  Spodnjega Ve-jeka,  Marija   Sever,  ki je  ob tej   priliki  tudi [močno   poškodovana.   Veršič,   kateremu  je  šele 14 dnevi žena Liza Veršič umrla, zapnsti dvoje pok (deklici) starih 4 in 12 let.
Pri   kopanju — smrt   našlo je letos   že   dokaj
Resničen je pregovor,  da   najboljši   p r e-
a č pride  slednjič  ubit,   na j spre t-
i plavač pa utone. Prevelika zanesljivost
tne   telesne   moči je že mnogo korajžnih Ijadi
fala in pogabila. — Nedavno se je v Dravi pri
(pod   Mariborom) pri kopanju   vtopil 12 letni
s E f e r 1,    viničarski sin iz Leitersberga. Nje-
brata  Karol   in  Jož^k  sta bila priči  njegove
— V nedeljo dne 7. t. m. šel se je v Dravo
Lembacha kopat 14 letni Vincenc S ern e c,
mizarskega   mojstra z enakim imenom.   Voda ga
»la v globočino, kjer je takoj utonil. — Žalost
v je v obeh slučajih nepopisna. Naj bi služile
nesreče vsaj drugim v svarilo!
Pes, ki ima 4  tisoč kron letne  penzije. Mislili
te, zakaj to ne postavimo med „zunanje   no-
ker  to bode vendar najbrž  zadevalo   kakega
;lavega  Angleža  ali Amerikanca.   Pa tema ni
j- stvar je  čisto  spodnještajerska.
:pej H. v Hočah pri Maribora zgubil se je že
star kužek, kateremu je bilo ime  „Cinci.tf V
ibčinah mariborskega okraja dala je   gospa   po
(plakatih) opisati zunajnost svojega nepozab-
nbčeka ter občinstvu naznaniti,   da dobi tisti.
lobro plačilo, ki ji begunca na njen dom   pri-
Kakor se pravi,   povpraševali   so celo žandarji
Snci"-ju. Ta psiček pa ima tudi imenitno   zgo-
dovino. Bil je nekdaj last neke bogate gospe, ki je v svoji oporoki (testamentu) določila 4 tisoč kron letne plače tistemu, ki bode po njeni smrti za „Cin-ci"-ja skrbel. Obitelj ki je tega „penzijonista" v oskrbo prevzela, je sedaj v kopališču Reichenhall, in ker tam ne trpijo čveteronogih gostov," čeravno bi bil kak „penzijonist" med njimi, ga je dala začasno na letovišče gospej H. v Hočah, ki je stara znanka obitelji. Ko je BCineia zginil, je vse ostrmelo, kar v Hočah leze ino gre. K sreči so našli 4. t. m. aCin-ci"-ja v št. Jurju ob Pesnici. Mož, ki je psa na njegov dom pripeljal, dobil je od gospodinje tega pen-zijonista 140 kron plačila. — Resnična pasja dogodba v pasjih dneh.
V  Skrbeh SO si klerikalni kolovodje zaradi verskega gibanja, ki se je pokazalo v novejšem času. „Laž Dom" ali „Fihpos" toži o odpadu od katoliške cerkve; resnično ima tndi vzrok k temu. Mi na to le odgovorimo: Naj bi bili v s i duhovniki taki, ka-koršnega nam v današnji številki opisuje dopisnik iz št. Lovrenca, potem bi bilo pa vse drugače; ne bilo bi slišati klicov »proč od Rima", pa tudi ne klicov „proč od Gradca," „SYoji k svojim" itd., ravnali bi se po geslu našega presvitlega cesarja: „S združenimi močmi!" Tako je in ne drugače.
Proti leskovškemu konzumu vložila se je kazenska ovadba, ker so upravitelji tega društva prodali pivne sodčeke (Bierfasser), ki niso bili last društva, temuč so slišali neki pivarni. Akoravno baje vsa fara tarna zaradi neprimernega odkladanja ovsa in drugih poljskih pridelkov, vendar tamkaj še ne more biti tako slabo, ker si je g. nadučitelj priskrbel lepo novo kočijo še pred, ko je nova šola dogotovljena.
Viak je povozil dne 10. t. m. na Železnični progi blizn Brežic posestnika Jožefa Cvetko iz Gaberj. Kolesa so ga tako razmesarila, da ga po nesreči ni bilo moči več spoznati.
Krava usmrtila je 10. t. m. 70 letnega prevžit-karja Martina P i n t e r i č-a iz Bizeljskega. Gnal jo je v Brežce na sejem, a ni je mogel prodati. Na pota domov se je zgodila omenjena nesreča.
Strela Ubila je 10. t. m. pod Merzlico blizu Hrastnika premožnega kmeta Svinseka in ob enem tudi enega vola, ki je bil ondi na paši.
Vrla moža, zidarja Karol B a k š in Miha Curaja, ki sta 18. aprila t. 1. pri nekem požaru v Podčetrtku iz plamena rešila dvoje otrok in sicer v nevarščini lastnega življenja, prejela sta od ces. kr. štajerskega namestništva postavno darilo po 52 kron.
Stariši, pazite na otroke! Strašansko se množijo slučaji, da s žvepljenkami se igrajoči otroci za-trosijo ogenj, ki napravi Čestokrat neznansko  škode.
—  Nedavno pogorela viničarija Janeza Osojnika v Janživrhu pri Vnrbergu; zažgali so   otroci.
—   Dne 8. t. m. so pogorela poslopja Franca Raj šp in njegovega soseda v Podvincih; zažgali 6 o otroci, itd., itd.
V  Dravi utonil je 20 letni Franc Kaiser, sin ptujskega podžupana. Šel se je s svojim prijateljem dne 8. t. m. v deročo Dravo v KarČovini kopat, pa
G
je našel pri tem prerano smrt, Žalo&t obupanih sta-rišev je" nepopisna pa tndi umljiva.
Deželnozborske volitve se bližajo in toraj našim somišljenikom nujno svetujemo, da si priredijo po vseh krajih volilne shode, na katerih se bodo o bodočih volitvah pogovorili ter se medsebojno navduševali k složnemu in energičnemu postopanju. Volitev se bode vršila tajno, nikomur toraj ni treba se ozirati na kakšna razmerja odvisnosti, ker nikdo ne bode izvedel, kogar je eden ali drugi volilec volil. Kandidate bcdemo Vam pravočasno naznanili. Opozarjamo, da je nasprotna Btranka kot kandidata nastavila dr. M. Ploja, o katerem smo Vam že dosti-kaj sporočili, posebno pa smo njegove »zasluge" primerno označili. Volilci, bodite previdni!
Vlada je prepovedala izvoz krme, kakor so n. pr. seno, suha detelja, slama, pleve, otrobi, koruza, oves, bob, lupine, krompir itd., ker se boji, da bi ji vsled izvoza manjkalo za vojaške potrebe.
Požari. Dne 3. t. m. pogorelo je hišno in gospodarsko poslopje vdovljene posestnice Treze Maj er v Spodnjem Gašteraju (okraj št. Lenart v Slov. gor.) Posestnica, hlapec in dekla so si komaj življenje rešili, ker so že spali, ko je začelo goreti. Zgorelo je posestnici tudi troje krav in devet svinj ter sploh vsa premičnina. — Istega dne pogorela je hiša posestnika Jožefa Levart v Kotu, okraj Konjice. — 5. t. m. zgorel je kozolec Antona Rossner-ja v Braslovčah. Zažgal je nek deček, ki se je ondi s žvepljenkami igral. — Ravno tega dne zgorela so poslopja zakonskih Pflegarič v Drste-Ijih, okraj Ptuj. Ogenj ee je tako naglo razširil, da ni bilo na rešitev misliti in je toraj vse do tal pogorelo.
Koroške novice.
Utonil je dne 27. m. m. v Krki pri Mostiču 56 letni sedlarski mojster Yalentin Pogačnig, doma iz Ovic na Kranjskem. V krčmi BNeuhofu je mož nekaj pregloboko v glaž pogledal in je potem na potn proti domu zaspal, kjer ga je več ljudi videlo. Ko ga le predolgo časa ni bilo domu, šla ga je žena iskat, a našla je na mestu, kjer je popred mož počival, samo njegov klobuk in napol izpraznjeno žganjično fJašo. Žena je to naznanila žandarjem, ki so nato Šli Pogačnig-a iskat in so ga tudi našli — toda v Krki utopljenega. Mogoče, da je šel prostovoljno   v smrt,  ker je večkrat   govoril o samomoru.
Na Karavankah ponesrečil je neki neznan, okoli 35 let star mož, katerega je našla ubitega stara žen-kica, ki je v planinah zdravilna zelišča nabirala in korenine kopala. Mrlič je imel na sebi gosposka oblačila, a prtljaje se nobene ni našlo pri njemu, ker jo je najbrž vsled deževja močno narasli potok Zelenica odplavil. Najdenega mrliča so spravili v Spodnji Ljubelj ter ondi pokopali. — Nekaj dni potem se je ravno na istem mestu ubila una ženska, ki je tamkaj omenjenega ponesrečenca našla.
Cigani   so  se  pred nedavnim   priklatili v P1 i-
berk, kamor jih že dolgo let ni bilo. Ondotna žanJ darmerija gre takim potepuhom namreč hudo na kapo in toraj rujave klateže ni mikalo se ž njo seznaniti. Toda ta ciganska tolpa je vendar hotela enkrat Indij prijazni Pliberk obiskati, pa pozorni žandarmerijekj stražmešter g. Drobež jo je „pri delu" zasačil, pr ter sodniji izročil. Nekaj ciganov pa je ušlo p Sloven jgradcu.
Samomor Starca. 70 letni Bastanovnik (ofar)] Avguštin H a p p e se je 30. p. m. v svoji sobi j Lipi z britvijo prerezal goltanec in nato še s kuhj skim nožem vrat prebodel. Happe je bil hud šnopsaij Dva dni pred smrtjo je v pijanosti natolkel sv gospodinjo, da mu je ušla, kar ga je tako razkačilo] da si je raje življenje končal.
Strašanski požar uničil je tri   četrtine Id pega trga Smohor v Zilski dolini.   Ogenj je nastali pondelek dne 8. avgusta ob 5. uri popoldne v poštJ nem poslopju.   Gorelo je celo noč in še drugi daaJ Na pogorišče   so   prihitele   požarne  brambe  od  blin in daleč,   a kljub   njihovemu požrtvovalnemu naponj zgorelo je nad 100 poslopij,  t. j. skoraj tri četrtiD§ vsega trga.   Zgorela je tudi   cerkev, okrajno glav stvo s vsemi listinami i. t. d.    Človeških Žrtev aicl ni obžalovati, a zgorelo je mnogo živine. — Vrlo tM se pri  gašenju   obnašali vojaki   17.   pešpolka, ki fl ravno sedaj tamkaj na vojaških vajah.
Smrt v valovih Drave našel je 7. t. m. 16. letu-l sin   Anton   posestnika   Tomaža  S c h m i e d,  p. „Cek"  v Pesji  ve si,  ko se je šel v isto ko] Tovariši,  ki  so  bili navzoči,  ga niso zamogli rešit Truplo ponesrečenca se našli ne daleč pod unim stom, kjer je utonil. — Istega dne je jahal 14 let Franc   P e č n i k   domačega konja k Dravi, da bi| ondi opral. Ker je hladna voda konju ugajala,  set celi vanjo vlegel in tako je tudi deček v vodo prii Revček pa plavati ni znal in je toraj  utonil.   Ut Ijenca, ki je bil najstareji sin posestnika p. d. „Traj v   Reki  blizo   št.   Jakoba   v  Rožni   dolini,   kli Bkrboemu iskanju Še dosedaj niso našli.
Dopisi.
Od sv. Jurija pod Tabrom se nam piše 11. številki je Gospodarjev sinček, po domače ,:Fibp( imenovan, prinesel lažnjivi odstavek, ki je skovan navadnem klerikalnem kopitu. Kakor je to že nji gova navada, poskuša tudi s tem člankom smeSI čitatelje naprednih časnikov. Med drugim pravi: Od plava visoko v zraku in vidi, da pri nekem ml sedijo ljudje, ki nRodoljuba" prebirajo ter se k] čejo. Zatoraj, ti slepi orel si slabo videl, ali pa popolnoma slep; pri omenjenemu mlinu že eno ne berejo »Rodoljuba", ampak „Štajerca.* — Ne merim Fihposovemu uredniku, temuč lažnjivemu pisniku, ki je ta članek skoval ter ga lahkoverni uredniku doposlal. Nadalje skuša smešiti ta emrkai dopisnik našo požarno hrambo kot nepotrebno drnš« Celo veseli bi bili- ko bi pri sv. Jurju ne imeli fl kega bolj nepotrebnega društva  kot je naša požanB«

tamba, kije dne 2. julija t. 1. vnovič pokazala, ko-ike vrednosti da so taka hvalevredna društva, ki ne njo na svojo korist in dobiček, temuč pritečejo na svojemu   bljižnemu,  kadar je ta v nevarščini Grozen   požar   nastal je  namreč omenjenega v vasi Dornava v župniji Gomileko.    Upepelil je poslopij in najbrž bi se še hujše razširil,   ako bi jprihitele na pomoč bližnje požarne  brambe ter s \w možko srčnostjo zabranile nadaljno   razširjanje Snega  ognja.   Mnoge družine  se   imajo  zahvaliti lole tem požrtvovalnim in srčnim možem, da jim ni  uničil  vso  njihovo imetje,   kakor  se je to zgodilo njihovim   nesrečnim sosedom. Molčite vi nemirni nasprotniki tega društva ter ga raje opirajte, kakor se to vsakemu poštenemu državlja-ipodobi.                                                    P. M.
Od sv. Janža na Dravskem polju se nam sledeče „Dragi   nam   „Štajerca,  odkar si   poročal   o u   vojaka   na Božičnem dopustu,   nismo či-nobenega dopisa več iz naše fare. Omenjeno polo je   bilo   čisto   resnično,   ker je   naš   kaplan v ii rekel,  da   ne   gre   v  hlev   svetih   zakramentov Danes hočemo Vam, dragi Štajerčevi bralci, im Bčastivrednemtt gospodu nekaj   več pisati,   da obširnejši   krogi   izvedeli,   kakšni   so  nekateri LDČeki. Naš kaplan Fianc Go6ak je namreč eden duhovnikov,   kojih stan se le po njihovi obleki lati da, kajti po njegovem obnašanja in dejanju li nikdo ne zamogel prištevati dušnim pastirjem, pa lušnim   kavalirjem.   Kakor   kakšni   posvetni Sjak  povabi   včasih   naš   kaplan   več  ali   manj lic"  v farovž, da jih tam napaja, ž njimi burke ja ter okrogle — ali prav za prav — klafarske prepeva,   kakor  n.   pr.:    „Je   pa  davi   slanca
,......kaj je men' za drobne rožce,  če jih
pomori,   men'  je   le   za  dekle   mojo, fme   ona   zapusti."   —   Prav   lepa  pesem, {ne, posebno,  ako se  sliši v  farovža  v   ženski .bi iz ust duhovnika.   To neprikladno   kaplanovo anje pa tudi našega vobče spoštovanega in pri-ega gospoda fajmoštra in zlatomašnika često-iako užali, da sivolasi starček, kateri je na očeh itak jako oslabel,  bridke   solze  toči,  medtem ko d tisto streho razlega   hrup in  trušč razposaje-in vsled   pijače razvnetih   burkežev v ženskih in h oblekah.   Častitljivemu g. župniku ta brezob-f kaplan prizadene, kolikor največ more. Nedavno je od hiše odjedel hlapca,   (ki je g. župniku kot mu gospodarju in stricu   skozi celih   13  let poči in zvesto služil,) in to   samo   zaradi tega, ker lapec   nekej  osebi povedal, da se kaplan in ari ca   rada   vidita.1*   No,   naj pa kaplan krmi, to opravilo pa v hlevu vsaj ni prepovedano. — lovo priredil je naš kaplan — naš Gosak — s svo-,devicamiK takšno maškerado, da so se morali kpo-ti došli ljudje samo smejati, namesto da bi mo-ikdar še namreč niso videli na tako čuden napravljenih   „devic",   kakor   na ta dan.   Zasluga kaplanu  in — čast,   komur   čast!   Pametna  de-se bi pač ne smela dati komu v zasmeh zape-
ljati, čeprav je dotičnik št. Janžki kaplan, kajti nikdo jih na ta način ne bo imel za pametne device, temuč leza— Gosakovo goske. „Štajerc" je našemu kaplanu trn v peti. Radi mu verjamemo, da mu „Štajerc" ni po godu, ker ta resnicoljubni list take sorte ljudi, kakor je naš kaplan, brez ozira in brez usmiljenja biča in po njih udriha, ne meneč se za njihove domišljene predpravice in njihove žegne, kojih itak niso vredni, ^udno se nam zdi, kako da se to strinja s šolskimi postavami, ako kaplan take otroke, kojih stariši „Štajerca" berejo, domu nažene in ti otroci skozi cele tedne ne pridejo v šolo, vkljub temu pa se starišem ne dostavi opominjski list?! Ali je morebiti kaplan posredoval pri šolskem vodstvu, da se dotični izostanki niso po predpisu naznanili okrajnemu šolskemu svetu? — Konečno še g. kaplanu kličemo: Veselite se letošnje brnje! Prevzeten berač sme upati le na mali dar ali pa na nobenega. — Kurokipaktihn. —
Iz št. Lovrenca nad Mariborom. Velika in splošna žalost je zavladala v našej obširni fari, ko se je raznesla novica, da nas zapustijo naš v obče spoštovani in priljubljeni gospod fajmošter Franc Moravec. Ta gospod sicer niso bili dolgo vrsto let med nami, vendar so si znali srca v6eh svojih faranov pridobiti. In kdo pa bi tudi ne bil udan takemu gospodu duhovniku? Kdo bi mu nasprotoval? Mislim in celo trdim, da ga ni v našej fari človeka, ki bi se znal Šteti za nasprotnika tega po vsej pravici vse časti vrednega dušnega pastirja. Ljnbeznjivo, kakor pravi apostol Kristusov, so občevali z obema tukaj-šnima narodnostima, Slovenca kakor Nemca so sprejeli enako prijazno, vsak je videl v gospodu fajmoštru le svojega pravičnega farnega očeta, kateremu je vsakdo bil kakor ostremu poveljniku pokoren, akoravno so z nami prav po prijateljsko občevali. Političnih spletkarij g. Moravec niso poznali, izogibali so se jim vestno a tudi uspešno, akoravno so se jim stavile od nekaterih strani zanjke, — Našo žalovanje je pa olajšala nadaljna novica, da so č. g. Franc Moravec od mil. g. knezo-škofa povišani za župnika mestne stolne cerkve v Mariboru. Častitamo iz dna srca blagemu gospodu k temu imenovanju, katerega so pa tudi vredni. S tem imenovanjem se je pokazalo, da znajo in želijo naš mil. g. knezoškof zasluge svojih podložnih duhovnikov prav oceniti in jih tudi dostojno poplačati, kajti novoimenovani gospod stolni župnik mariborski je mož, ki bode delal tudi temu, primeroma visokemu mestu le čast in ki si bo pošteno prizadeval, da si pridobi srca svojih novih faranov ravno tako hitro, kakor srca svojih za zmiraj mu zvesto udanih št, Lovrenčanov. Častitamo toraj tudi vernikom mariborske stolne fare k novoimeno-vanemu g. župniku! Z veseljem naj pozdravijo svojega novega gospoda fajmoštra, kateremu smejo vsi enako zaupati, so-li Nemci ali Slovenci, ali po mišljenju ali po rojstvu, kajti č. g. Moravec je le k a-toliški,   ne pa slovenski   ali nemški d u-
8
hovn i k. — Svoj prav fini takt so mil. g. knezoškof Mariborčanom pokazali 8 tem imenovanjem; pokazati hočejo, da so kot višji duhovni pastir vsem prebivalcem svojega stolnega mesta enakomerno naklonjeni in da želijo imeti med njimi mir in red, ka-koršnega zamore napraviti ali ohraniti le resnično miroljuben duhovnik, kakoršen je n. pr. č. g. Moravec. S tem imenovanjem pa so mil. g. knezoškof še v drugem oziru v črno zadeli. Marsikateri kričač v črni suknji, si je" že prste lizal po tej dokaj dobri in imenitni službi. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Tokrat pa so obrnili mil. g. knezoškof. Poklicali so na ugledno mesto stolnega fajmoštra moža, ki je živel dosedaj tiho na svoji fari, moža, o katerem se ni slišalo dosti kaj govoriti; vtikal se ni v politične zadeve, kakor mnogo njegovih vročekrvnih tovarišev. Glejte vi hujskači, vi politični mata-dorje, vaš škof dobro spoznajo, kateri izmed vašega stanu kaj velja, in kateri ne; kateri je pravi duhovnik in kateri je far. Zapi š i te si ta m ol če danškofov nauk za ušesa ter se poboljšate, da bodo tudi vaši verniki do vas imeli tako spoštovanje in ljubezen, kakor imamo d o č. g. Fr. Moraveca vselej mu udani — št. Lovrenčani.
Iz št. Jakoba v Rožni dolini. Občinske volitve. TukajŠni klerikalci, kojim stoji na čelu naš gospod fajmošter Ražon, si na vse kriplje prizadevajo, da bi si občinsko gospodarstvo prav močno utrdili ter si za vse bodoče čase svojo gospodatvo in premoč zagotovili. Že drugič je morala politična oblast način postopanja pri volitvah ostro zavrniti, ker volilski imenik je bil vsakokrat tako sestavljen, da postavnim predpisom ni odgovarjal. Volitev od dne 28. januarja se je razveljavila, ker je bil imenik vo-lilcev pomanjkljivo sestavljen in se volilcem ni na primerni način na pogled razpolož;I. Fajmošter Ražun in občinski predstojnik Kobenter sta si namreč bila silno v skrbeh, da bi prišlo večje število napredno mislečih volilcev v imenik vpisanih. Nova volitev se bi imela v kratkem vršiti, pa imenik volilcev je bil Še vedno po starem kopitu sestavljen. Kaj toraj začeti? Pomagati mora zvijača iz zadrege. Da bi ljudje kolikor možno malo o tem nedostatku izvedli, poiskala sta imenovana moža za pribitje (prilepljenje) volilnih oglasov (naznanil) take kraje, kamor le red-koma kak človek pride, ali pa morebiti tudi nigdar. V Podgorju se je pribilo volilno naznanilo na zadnjo stran neke kramarske hute, v Podrožici pa na straniščna vrata nekega delavca. Resnično, gospodje so zviti. Seveda je našlo to postopanje pri oblasti zopet resno svarilo, kar je tndi v polni meri zaslužilo. Klerikalci se še pač vedno držijo jezuitskega načela in^ pravila: Smoter posvečuje sredstva. Zalibog, da se še vedno da velik del naših volilcev od imenovanih dveh gospodov za nos voditi, akoravno vidijo, da se za občino ničesar ne stori. Ti zaslepljenci so pač kakor ovce, ki na slepo za koštrunom-vodnikom v vodo po-
skačejo.   Gradba železnice (Bahnbau) se bode don šila,   brez  da bi  bljižni posestniki imeli od nje d< bička;   na slabšem bojo,  kakor so bili preje. mesto da bi se bilo poskrbelo,   da  bi  se vožnje f zgradbi železnice domačinom prepustile, oddale eo tujim Židom ali judom.    6.  občinski  predstojnik ssl veda si je pri tej   priliki  lepega   denarja   zasluži! sme toraj zadovoljen biti, toda zadovoljen je od dol mačinov   edino   on,   drugi   so   morali   in   še ro< rajo skozi prste gledati.   Kmetje,  volilci,  bodite z vedni ter se ne dajte nadalje  slepiti ljudem, katj nikakor   niso   vneti za Vaš blagor,   temuč   le skrbi za svoj aržet (žep) in svoje gospodstvo.    Skrajni iS je že, da jim pokažete hrbet,  saj niso vredni, da jim še nadalje zaupanje skazovali  ter jih   kot avcj gospodarje spoštovali.                                       Y—Xj
Zunanje novice.
Sestanek  vladarjev.   Naš  presvitli  cesar  Fraij Jožef I. je nedavno obiskal v Gostinjskih toplicah Solnograškem saksonskega kralja Jurja I. — 16. t. nj obiskal je  naš cesar angležkega  kralja Edvarda! Marijinih varih na Ceskem, kjer si zadnji krepi svq omajano zdravje. — Sestanek je bil na obeh kraji jako prisrčen in sijajen.
Ruski car in Kuropatkin.   Ruski  car Nikolaj je   dovolil   Knropatkinovi   družini   36   tisoč   rnblj letne dotacije :  toliko plačo   namreč je   imel   genei Kuropatkin kot bivši ruski  vojni   minister.   —   Ki vrhovni   poveljnik   ruske   vojske   vleče    ta   genei 200 tisoč rubljev na leto (namreč tako dolgo, dokl^ vojska traja.)   Pri odhodu na bojišče dobil je Kur patkin od carja darilo v vrednosti 500 tisoč rublj (Rubelj velja v našem denarju okoli 3  krone* tem premoženjem pa menda Kuropatkin Japoncev ne zadušil!
Grozna nesreča na železnici. Ko je dne 7. t.
pripeljal osebni vlak na most pri Edenu, osem mi od Puebla (Colorado, Sev. Amerika), se je m< zrušil in trije polni vozovi so padli v narasle valoi Utonilo je pri tej pri tej priliki baje   125 oseb.
Nečloveški sin. 80 letna, premožna Jožefa He vat  v Segedinu na  Ogrskem razdelila je  vso bt( premoženje  med svoje otroke pod tem pogojem,! jo mora zapored vsak otrok po dva meseca pri sej imeti in preživeti. Ko je prišla vrsta na sina Mihei je   ta  ravnokar  došlo  mater  takoj   zaprl   v   svinji hlev, kjer se je reva morala s svinjami za živež riti, ker druge hrane ni dobila.   Cela dva meseca! morala uboga starka med svinjami in s  svinjami veti. Šele črez 2 meseca so prišli sorodniki tega roveža obiskat ter zvedli za grozno hudodelstvo, tero so nemudoma oblasti naznanili.   Zdaj so sei začeli še ostali otroci   matere braniti;   dati je morala oblast ubogo revo v hiralnico. —   S^arišii zanašajte se preveč zaupljivo na podporo vaših ol Ni dobro vsega blaga pred smrtjo med dediče deliti,
Pogrezujoča se polja. Pri Ogrski Kaniži ■ reke Tise ee je pred kratkim pogreznila velika na nekega kmeta s setvijo vred črez 5 metrov glo-Ko v zemljo. Zgodilo se je to ob svitu in slišalo ■je močno bobnenje. Sosednjim poljam preti enaka ■urnost.
Spominjski kamni na lakoto. Vsled prevelike snše se vodotoki v takozvanem Spreewaldu na Pruskem 10 čisto posušili. Blizo vasi Trebač so našli na i rova velik kamen z napisom (nemškim): „Kadar tete ta kamen   zopet zagledali,   bodete   se jokali; & nizko   je   stala   voda  v   letu   1487."    Podobne une  z   enakimi   napisi   našli   so  tudi   po   drugod, i n.  pr.   enega   pri Rotensee-u blizo Madgeburga letnico   1631.    Ondotni   prebivalci   imenujejo   te we „Hungersteine"  (kamni   lakote),   ker  spomin-ma lakoto,   ki   je v prejšnih stoletjih bila nepo-idna posledica velike snše. Morilec Čedinek, ki je  v  oktobru  leta 1902 v jenbergu    pri    Gradcu    umoril   in   oropal   vdovo ■ichweit  in   zaradi   tega  hudodelstva  bil  na  smrt ■cjen a od presvitlega cesarja  pomiloščen   in nato Idosmrtno ječo  obsojen, je dne 5. t. m. v Graški ■milnici na jetiki umrl, 23 let star. I Tuj deček.   Na nekem berolinskem sprehajališču ■nedavno našli dečka, za katerega se ne ve, odkod ■je. Deček govori neko mešanico, ki obstoji iz treh Kov:   ruskega,   poljskega   in  nemškega,   Zvedenci Ko, da je rojen Avstrije, a gotovega se ničesar ne ■dognati.   V kratkem   časti je došlo na merodajno Ihst okoli   sto   pisem od zakonskih ljudi, ki želijo ■enega fantiča za svojega vzeti. I Nasledki velike suše.   Iz vseh delov Evrope do-ijo poročila o velikih gozdnih požarih, ki so Yeči-fta posledki   prevelike  letošnje vročine.   V  okolici ■ta Dessau na Nemškem je pogorel nedavno gozd, Ije meril 4 tisoč nemških joh ali oralov. IPoneverjenje   da  je  vredno.   Neki   Blnmen-■il, višji Rothschildov uradnik v Londonu, po-■eril je blizu 8 miljonov kron ter pobegnil. Roth-Kd ga   oblasti  niti   naznanil   ni. Se   mu pač ni Hno zdelo. I Nov političen umor na Ruskem. Okrožnega prednika,   podpolkovnika plem.   Boguslovsk i-ja, Bivmalinu v   Ruski   Armeniji, so politični roji v  Idgara   pri belem dnevu   umorili.   Pravi Iriiec odnesel je pete.
I Lastnega očeta umorila sta brata Gotthard Jasi G j a r v a r pri Sopronjn na Ogrskem zate-Krlj, ker se je stari mislil zopet oženiti.
I Krvav Človeški lov. V Kamenici pri Pečuhu ■Ogrskem vršil se je nedavno redek lov. Žandarji ■zasledili ob robu ondotnega gozda nne tri roparje loorilre, ki so pred kratkim ušli iz kaznilnice v ■nhu in vnovič dva kmeta umorili in oropali. Ko liandarje   zagledali,   bežali   so proti   Donavi,   ne
^Hč se za njihov klic. Poskakali so V6i trije v m ter jo   hoteli preplavati,   toda žandarji   so jih
^Btrace postreljali. Bili so: Janez Grubovič, Štefan
Orgenič in Jtirij Šipanovič, sami jako nevarni hudodelci.
(jospodarstvene in gospodinjske
stvari.
Proti obadom in brenceljnom obvarujemo našo
živino, ako jo s pomočjo kurjega peresa namažemo s kamenim ali brencljevim oljem. (Stein- oder Bremsenol.) Ako je to olje pregosto, primešati se mu mora petroleja.
Uporaba sadja. Naši kmetje bojo letos precej sadja pridelali in pričakovati smemo, da si bode marsikateri sadjerec ž njim znatno opomogel. Mnogo je pa še najti kmetov, ki tega božjega daru ne znajo prav uporabiti ter si s svojim ravnanjem nehote in nevedoma delajo veliko izgubo, štajersko sadje je po vsem svetu na jako dobrem glasu in v nekterem oziru presega celo sloveče francosko sadje. Iz navedenih okolščin se toraj sme sklepati, da bode tudi letos prišlo v naše kraje več tujih kupcev sadja, kakor se je to zgodilo že v prejšnih letih. Da pa se vam posreči s temi dobro ali vsaj povoljno kupčijo skleniti, morate se njihovim zahtevam in željam tudi nekoliko ukloniti. Prvič je dobro, da vaše sadje, katerega mislite prodati, sortirate, to se pravi: raz-berite ga na več kupov; vsaka sorta naj se kupca posebič ponudi. K večjemu smejo se na eden kup odbrati take sorte, ki so si sorodne glede* njihove velikosti, zrelosti in trpežnosti. Rano sadje ne sme biti s poznim (zimskim) zmešano, tako mešanico kupci navadno le po ceni slabejšega sadja plačujejo. Katero sadje ni za prodajo, tisto si shranite za domačo potrebo, ako je trpežno. Če se pa sadje (posebno hruške) ne priporoča za shranjitev, tedaj napravite ž njega mošt (ali toklo), ki se še tudi da, ako je primerno napravljen, prav dobro v denar spraviti ali pa za domačo potrebo uporabiti. Da se mošt za dalje časa dober obdrži, mora se pred prešanjem vso gnjilo sadje skrbno odbrati in pri tem delu sploh največa snažnost opazovati. Prezrelo (premehko) sadje ne da mnogo mošta, toraj je dobro da s stiskanjem ne odlagamo, temuč ga pravočasno opravimo. Tudi posušeno sadje pride pri hiši kaj dobro v prid in se da za leta shraniti. Za sušenje velja sicer mehko, a ne gnjilo sadje. V sušilnicah se da sadje hitro in dobro posušiti, za silo pa tudi v krušni peči. Za sušenje odbrana jabolka se morajo olupiti, ker le tedaj se dajo lepše in hitreje posušiti. Razrezati jih moramo na manjše in kolikor mogoče enako velike krhlje, da se enakomerno sušo, in da nam ni treba tolikega prebiranja.     (Dalje prihodnjič.)
Pisma uredništva.
Gospod J. Kabolčnik v Turocz Szt. Marton: Hvala Vam za prejeto naročnino! Plačana je sedaj do 1. marca 1906. Pozdrav !
Dopisniku iz Vnzenice: Nisfe nam naznanili vzroka, zakaj da doticna dva gospoda iz Vuzenice odideta. Ako Viize-niCani — njun odhod obžaljujejo je lepo za njih, a kaj je po-
10
vod tej žalosti, nam tudi niste razjasnili? Ako loraj želite, da o tem kaj poročamo, tedaj nam blagovolite vse okolščine natančno „dokijati"! DoyoIj jasna in resnična poročila bodemo vsigdap radi sprejeli, kar velja za Vas in vse druge dopisnike, ki naj sprejmejo na tem mestu na?o iskreno zahvalo in prijateljski pozdrav!
Dopošiljatelju iz Gornje Polskave; Bravo! Naredite s vsem  tako ter tudi drugim ta način priporočujte!
Neudorf pri Mariboru, štev. 119: Vi ste pac nam naznanili Vašo preselitev iz Trsta na sedanjo bivališče, toda niste pisali Vašega imena in tudi ne Številke na okiepku, toraj Vam lista ne moremo doposlati, dokler tega ne storite.
G. g. dopisnikoma iz Radgone in iz Domove: Ni bilo mogoče, toraj prosimo: Ne zamerita! Prihodnjič. Pozdrav!
VeČini dopisnikom: Tokrat nemogoče. Brez zamere!
Raznim prašalcem: Na željo priskrbi dovoljenje za prodajo  „Štajerca"' naSe upravnistvo.
Loteryske številke.
Gradec, dne 15. avgusta: 70, 78, 28, 66, 58. Trst, dne 23. julija:              82,    21,    41,    56,    37.
Na prebavljalne organe se mora pa/itl, kajti ni nobenega drugega organa v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja tako obširno vplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe, ako si prizadevamo njihovo delo olajšati stem, da vzbujamo delavnost prebavljanja in podpiramo čistilne funkcije pre-bavljalnih organov z milo odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer Že 40 let najbolj znano dr Kosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Pobiva pa se tudi v tu-kajSni lekarni g. Behrbalka.
Zahtevajte
v svoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v zavojih zvarstvenoznarnko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh   manj   vrednih  posnemkov.
„Brzojav" (TelegrammJ
Vsakovrstni   obrtniški   delavci,   ki so   brez ali ki bi hoteli svoje dosedanje mesto premenitij morejo   takoj   delo   dobiti,   in   sicer se jim  da svrho jako dober nasvet za trajen in dober pose)
Po   največ   se   iščejo:   krojači,   mizarji,   koj sodarji,   sedlarji,   remenarji,   kranarji    itd.;    naj spretne kuharice, sobarice, natakarice itd. Zglasitvije sprejema in nemudoma odgovarja
Ivan Z. Rebrek,      J
pooblaščeni posredovalec obrtniških delavcev in raznovrstnih služabnf
278                                               Belovaru (Hrvatski
Angležke svinje (prasei
čistega jorkširskega plemena, stare od 2 mesecetj 1 leta, med   temi   tudi en mlad   plemenski  mrji (Zuchteber),   se   prodajo   na   graščini    Dobi (Neustift) pri Ptuju. Več se izve pri g. Franc I
v Ptuju.
-Usnjarija (Lederei)
Julija Krall v Ptuju ima bogato zalogo   vsakovrstnega usnja: in  rujavega gornjega usnja in modnih podplatov, vse nizki vredni ceni. Kupce uljudno vabi Julij Krall, usnjar v Ptj DravsVa ulica Štev. 6.
UT
p.'
za
za
i
»z I
Spreten   manufakturist,
izurjen   prodajalec,   zmožen  tudi
slovenskega jezikadobi takoi dobro
službo   pri   Prane  Huth-u  v
Velikoveu.           2S2
Planinske brusnice
(Karntner Alpenpreiselbeeren) iz Koroškega priporoča v najboljši kakovosti po jako nizki ceni proti postnemu povzetju (Post-Eilgut-sendung) Othmar Goli, trgovec v Meži, (Post Miss a. d. Drau.) 276
4 pare čevljev
za samo 5 kron
dobi se zaradi nakupa velike množine obuval Se kratek čas za to jako neznatno ceno in sicer; 1 par možkih in 1 par ženskih čevljev za vezati, iz rujavega ali pa Črnega usnja, z močno podkovanimi podplati; nadalje 1 par možkih in i par ženskih modnih čevljev; vsi tri pari so po najnovejšem kroju jako elegantno izdelani, močni, ter stanejo skupaj samo 6 kron. Velikost v centimetrih. Blago se pošilja proti naprej vposlanemu denarju ali pa proti postnemu povzetju. Zamena je dovoljena ali pa se denar vrne brez vsega "govora. Trgovina s čevlji: A. lAh&n v Kra-kovi atev. 79.          279
Učenca
s povoljno Šolsko izobrazbo, ki je sin poštenih starižev in ima veselje do pekarije, sprejme takoj v uk: Johann Baumgartnar, pekovski mojster pri sv. Marjeti ob Pesnici,               274
Vinogradsko posestvi
ležeče '/» ure hoda od Loč, f| legi, obstoječe iz hiše z dv sobama, kuhinjo in kletjo, dar.skcga poslopja in velike i
J z   močno    nemško    stiskahl »/« orala rodovitnega vinogi 7>/j   orala   gozda, 3 oralov I nikov,   1   orala   njive  in !ep sadunosnika,    se    po    doj takoj proda. Vprašanja naj sflj slovijo na: gospod J. Lang, i učitelj v Vojniku   (Hochencgj Cilli).              I
Lepo vinogradsko po-j sestvo
je na prodaj, ki leži pri sv. 1 fenku blizu Središča, od cen na vzhodnjo stran, kjer rasi vrstno vino. HiSa je zidana,« kuhinjo in 2 gobi, zraven s9 hlevi in Skedenj, lep 2 orala segajoč vinograd in lep nik. K posestvu pelje zložna vw|l pot od velike ceste. Vse to sd proste roke proda. Več pflj lastnik: Alojzij Bicman, p« nik na Kajžaru, poŠta sv. Mu pri Ormožu. (St, Nikolai b« dau).
mmm
Kovaški pomocnq
se takoj sprejme k prvemu on I'o   novem   letu zamore dobi kovačnico tudi pod upodnimiJ goji v najem vaeti. Naslov pjJ upravniStvo »Štajerca". i
11
Razsrlas.
t
I
(tje šolsko leto deželnega ženskega učiteljišča ikim podnčnim jezikom v Mariboru začne se [septembrom t. 1.
prejemne zglasitvije se sprejmejo dne 15. sep-od 9. do 12. ure predpoldne in od 3. do 6. poldne v ravnateljevi pisarni tega zavoda (Tap-latz Nr. 1). Tiste učenke, ki so že prej ta obiskovale, imajo prinesti samo spričevalo od ;a tečaja, od drugod došle prosilke pa se imajo ti a sledečimi listinami: 1. krstni ali rojstveni 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. od uradnega mika izdano zdravstveno spričevalo o telesni nosti za učiteljski poklic; 4. v slučaju da do-prosilka ni prišla neposredno iz kake šole, mora i spričevalo o zadržanju (Sittenzeugniss), ki biti po tozadevnih predpisih izdano. Razun e mora v lepopisju, risanju in ročnih delih Ijena izurjenost dokazati s predložitvijo lastno-izdelanih spisov, risb in ročnih del.
IProsilke   za sprejem morajo imeti dovršeno
iiato  leto starosti ali pa   dovoljenje od ces. kr.
sga  šolskega   sveta   v Gradcu, da smejo   pred
ijetim   letom v ta  zavod vstopiti,   katero   se iz
posebno tehtnih vzrokov   do 6 mesecev (pod petnajstim letom) podeli.
V dokaz potrebne dosežene izobrazbe bode se 16. in 17. septembra vršila predskušnja in sicer iz sledečih predmetov: veronauk, nemški podnčni jezik, zemljepisje in zgodovina, naravoslovje, prirodoslovje (fizika), račnnstvo, geometrično oblikoslovje, lepopisje, risanje in ženska ročna dela. Gledalo se bode tudi na to, ali so prosilke v godbi dovolj podačene, ali njihov muzikalični posluh in ritmični čnt da v godbi povoljnega vspeha pričakovati. Pri enakem izidu pred-skušnje se da prednost tistim prosilkam, ki so dosegle popolno postavno starost.
Pri vpisanju se ima položiti sprejemna pristojbina v znesku 10 kron; šolnina znaša za mesec 10 kron in se ima v naprej plačati.
Primerno utemeljene prošnje za znižanje ali popust šolnine imajo se na štajerski deželni odbor nasloviti ter do 28. septembra ravnateljstvu tega zavoda predložiti.
Ponavljalne skušnje se bojo vršile dne 17. septembra. Udeležba neobligatnih podučnih predmetov, kakor sta slovenski in francoski jezik, mora se pri vpisanju naznaniti.
V Gradcu, dne 6. avgusta 1904.
277
Od štajerskega deželnega odbora.
30 dni na poskus
pngi-jev mojega cenika, toraj brez navarsclne za nnrocltolja pošljem proti petnemu povzetju mojo ..Velkafreund-Harmonika No. 663" da se zamore vsikdo o njenej iz-n<ti prepričati Ta harmonika nin a garantirano nezlomljiva spiralna peresa samo za tipke (Tasten, temuu tudi za baae in zračne ZAklopnlce, nadalje ima 10 tipk, 2 registra, po Tgla-bo (Duppclslimmung) na 4»   glasov, 3 vrste   trompet. jo mahagonijevo politirana, ima črne obrobke   *  barvano bordo, niklaste okove, dvojni meh in dtiaj, velikost
31 krat 15 cm ter stane komad aaoto 4 goldinarje.
Sola za samonk (Selbathroschnle) se doda vaaeej harmoniki zastonj.   Ceneje in man)'« liarmnnifce za
uk  \ igr. »ju   tova  instrumenta,   posebn" za   otroke poSljem za gold. 1 HP, 2*—, 2-20 In 2'40.    Kincjše
harmonike za gold. 4*50. 5*^, $'—-, ".— la 8'— s-e dajo iz moj^a kataloga razviueti,
Na moje harmonike ni nobenih colninskih stroškov leer so vse češkega izdelka in prosim, da vzamete to v poštev.
Novost!
*
Pihalni Blas-Accordeon
na katerega zamore vsakdo brtz ubltelja, brez uka in brez znanja sekiric (nol) lnk<>j ijrrnti potmi, korae-Bloa (marše) in plete. iVsebiio se priporoča M izlete in \ alice. To godalo ima io tipk (Tasten), 20 giatov, 2 zaUopnki za ha* ter stana komad a iolo (tiotami) vr«4 samo gold 150, 3 komadi 4 gold
Nemiko-amerikansko kitara-citre
,,Co|umblt" znajo se od vsakogar s pomočjo p dložjivih not takoj igrati. Glas je čaroben, Btehaji in ljubki, p i tem pa krepak in sola. Rabi se jih že ve£ kakor 100.000 Cena: komplet s šolo (noiami) in a v«) pripravo gold. 5-50 Velikost 49 krat 35 on. Album >,a noto stan« "5 krajcarjev. Noben rlilko, ker je zamena dovoljena ali pa te denar vrne.
Pošilja se proti poštnemu povzetju od „Erzgebirgische Musikwaren-Versand-Haus
HANNS ■♦- KONRAD
v Brix-u štev. 949 (na Češkem).
pik, bogato ilustrovan cenik (katalog) z vec kakor 800 pododami se na zahtevanje dodošlje vsakomur
zastonj in poštnine prosto.                                                         166 C
12
Tovarna za poljedelske stroje
C. Prosch-a v Celovcu
priporoča
izboljšane
vitale (Gopcl) mlatilnice
z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče.
Dalje stroje za reza nico delati, trijerje in mline za šrot. m
Kupcu   se postavi  vsak   stroj  na   njegovo   železnično  postajo   voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo poštnine prosto in
zastonj.
Brata Slawitsch
v Ptuju
priporočata izvrstne Šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A .   .   .   70 K - ■ h Singer Medium    90  „ Singer Titania   120   „ Ringschifchen .140  „ Ringschifchen za
krojače .   . 180  „
Minerva A............100  „
Minerva C za krojače in čevljarje .   -   .160   „ ■ Howe C za krojače in črevljarje  ...   90  „ ■
Cylinder Elastik za čevljarje.....180  „ •
Dell (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje-   Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno.      98
Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje.
Stanje   vlog interesentov dne 31. dec. 1902  K Vloge od 1. januarja 1903 do 31. decembra
1903 z obrestmi vred Od tega je odračuniti:
9,808.551-21 4.312.950 22
K 14,121.501-43 Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1903 vzdignile.....,   .   K   3,264.66130
Stanje  vlog  interesentov dne 31. dec. 1903   »   10,856.84013
Hipotekama posojila.....•.....K  6,2f£.fi45"43
Mejnično stanje.............>      85.126 —
Posojila na vrednostne efekte.  ....,.>      16.32983
Efektni zaklad     .............»  3,458.858-—
Posestva...............   .   >     183.000 —
Imetek,   katerega ima hranilnica za dotacijo
pri kreditni zadrugi........>    317.000*—
Vloge pri kreditnih podjetjih.......»    330.425 20
Slanje blagajne Jkasej..........»      91.22963
Glavni reservni zaklad..........>    564.881-88
Posebni rezervni zaklad za kurzne diference  >    315.353-92
Zaklad za penzije............»      32.448-21
Visokost za obresti:  Pri vlogah 4°|0 in se plača
rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne  vloge  se sprejmejo.
1041
Red Star Line, Antwerp
v Ameriko,
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez pri danja v New York in v Philadelphljo. — Dobra hi — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne ci
Pojasnila daje:
Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dui|
ali
Kari Rebek, konc. agent v LJubljani, Kolodvorske ulice Štev. 41.
Pravo domače platni
za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah:
Cela sešita (rjuha) za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, v< 1 gld-.  oziroma 1 gold. 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkej mačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr.
To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer volja, je platno   160 cm Široko, meter samo 75 krajcarjev. —   Domače, za   „Strozoke"   velja   meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 ali
Brata Slawits« trgovca v Ptuju, Floriansf
V najem
se da ali pa proda posestvo, tik glavne ceste blizo mesta Pli-berk na Koroškem. Posestvo obsega 20 birnov njiv, lepe travnike in gozd (les), vse v ravnini. Poslopje je v najboljšem stanu. Več pove: Jurij Šercer, p. d. Kr;žnik, poŠta Šmihel nad Pliberkom,
KoroSko.               243
Trgovski učenec
z dobro šolsko izobrazbo, zmožen
slovenskega   in   nemškega jezika
se sprejme v trgovini z mešanim
blagom: J. Wouk v Hrastniku.
^^^                      251
Lep vinograd
z dovršenim novim nasadom, samo Četrt ure od farne cerkve sv. Barbara v Halozah oddaljen, se s vsem zemljiščem vred (okoli devet oralov ah joh) po vredni ceni proda. Posestvo obsega vinograd. travnik, njive, sadunosnik in gozd. Letošnja trgatev sliši kupcu. Vprašanja naj se naslovijo na gospoda: Ogorelec, nad-učitelj pri Sv. Barbari v Halozah, 259
Hiša
z dvema sobama in dvema kuhinjama. s shrambo za jedila, kletjo, svinjskimi hlevi in pripadajočim zemljiščem >!t orala, se da za mesečoo najemnino 20 kron takoj skupno v najem ali pa tudi vsako stanovanje posebič. Jožef Treff V Ragoznici pri Ptnju.   209
Veliko presenečenji
Nikdar  v   Življenja   ni v«
priložnosti 500 komadov za 1 gld. 9fl
Ena   krasno   pozlačena  pre ura, katera točno teče in zal se 3 leta jamči, z jako prii verižico, ena moderna zidana vata za gospode, 3 jako fini robci,   en  prstan   za   gospo imit. žlahtnim kamenom, 1 k: mošnjiček. 1 jako fino žepnoa 1 par manšetnih gumbov, 31 za  srajco,  (3</o dubla-zlal); tentiranim zaklepom,   1 jakijfl tintnik iz nikelna, 1 fini alb ?6   najlepšimi   slikami,  1 broša  za   dame  (novost), 1 bouton s simili-brilantom, ličnih  smešnih  reči   za s'al mlade, 20 različnih reči za fcon denco in Že 400 drugih radi stvari, katere se rabijo prii so za vsakogar potrebne  V se  pošlje   z   uro vred,  kataj sama tega denarja vredna,! 1 gld. 95 kr. Razpošilja se poštnemu povzetju ali če se<
pošlje naprej. Dunajska centralna razpošilja P. Lu3t,  Krakov (Krakau) št NB, Za neugajajoče se denar;
Etna-rizling-vil
jako priporočljivo za prime* lahkemu in kislemu vinu. pp hektoliter po 22 goldinarje?
Jožef Kravagna v Pti
Prodajajo ?e ondi tudi vinski) Štertinjaki in polovnjaki.

i

13
s m ti die hasten.
[Brusilne (ostrilne) kamne
iz najboljšega brusnega kamna, zavoj s 15 ko-
franko K 2.25,   100 komadov K 8' — ,   iz fita-
jitij,a pošilja   proti poštnemu povzetju   j.   Raz-
boršek, Šmartno pri Litiji (Kranjsko).        138
172
Ca pnšk (Gewehrfabrik in Ferlach, Karaten)
izvrstne puSke, kakor   puške  za šrot in krofflje, najizbornejša
za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane ce-
podobami   pošiljam vsakomur, kdor,   mi posije 15 kr. v markah,
flioe proBto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval.
gj z mojim blagom no bil zadovoljen,   tistemu ga zamenjam ali pa
vrnem denar. Moja zaloga je jako velika.
rva štajerska tovarna srebrn in /Iainin in verižic s parnimi stroji
rane Paccbiaffo
■B v Celju,
ces. in kr.  dvorni liferant
tovarna:                                   Prodajalnlca
jališka ulica,       4> 4)            glavni trg,
štev. 4.                                      štev. 4.
stna delavnica za popravila iu zavod za graviranje,
Dela se vse na novo, vdelujejo se kamenčki po Sh in risbah. ttro-galvanično pozlačenje in posrebrnjenje.
[oga vseh reči za vsakdanjo rabo.
| in učenke z   dovršenim   14. letom se sprejmejo V lik.                                 j58
V. Leposcha na Bregu
in v Ptuju
priporoča svojo veliko zalogo Por ti an t o-vega cementa (Judendorfer Portlant-Zement) ter vsakovrstnega špecerijskega in železnega blaga po naj-nižili cenah.
255
S spoštovanjem
V. Leposcha.
Pozor
bieiklisti, krojači in šivilje]!
Popravila   bicikelnov,   šivalnih strojev in poljedelskih
strojev se najbolje in najceneje izvršijo. V zalogi imam vedno nove vsakovrstne dele (Bestand-
teile) za stroje. Prodajam   poljedelske,   gospodarske stroje na obroke
iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem
že v Ameriki in na Angležkem. Tudi imam vedno v zalogi že rabljene in dobro  Ohranjene bicikle od 30 gold, dalje.
S spoštovanjem
Anton Fink ««
mehaniker v Ptuju, Postgasse štev. 14.
Štev. 352.
Mestni šolski svet v Ptuju.
Oznanilo.
Za šolsko leto 1904J5 se bojo kakor lani otroci iz tujih šolskih okolišev v tukašnjo deško ljudsko šolo, dekliško ljudsko in meščansko šolo sprejemali proti položitviji osmih kron kot doneska za šolska učila.
Stariši naj se oglasijo z otroci in s zadnjim šolskim naznanilom pri vodstvih omenjenih šol, nakar se ima imenovani znesek takoj položiti pri mestni blagajni (Stadtamtskasse), ako šolsko vodstvo proti sprejemu ne ugovarja.
Ptuj, dne 11. julija 1904.                               239
Repno seme
(pravo gorenjsko) in
rudečo deteljo
(inkarnatko) ima naprodaj                 213
Josip Kordin, v Ljubljani.
14
Zaračunjeni natakar,
(Verrechneter Kellner) Be išče
za jako dobro službo v obilno obiskovani gostilni na Spodnjem Štajerskem, ki ima 16.000 kron letnih dohodkov. Prednost imajo tisti, ki so oženjeni pa brez otrok ter nemškega in slovenskega jezika zmožni. Kavcije je položiti lOOOkron. Ponudbe 262              naj se vposljejo upravnislvu  »Štajerca«.
Izvrstni, od       llTfii^lf llAlI se 'ma zanva"1' svojemu nikogar doseženi iii-vl clHIUIl vprovspehu proti nikotinu
edino impregniranju dotičnih zelišč. Ne povzroCuje glavobola ter daje tobaku jako prijeten duh. Paziti je treba na varstveno znamko in na ime „M$rathon".
rilavno Talno*«! • Jožt* Kiiiiig v Celju. Kjer lXl<L>llcL    AaiU^iJ. ni  ssaJožišcd, od tamo dobijo
naročniki   poSiljatev   v paketih   po 10 komadov  (10   Stiick)
2-52 kron.
Theodor Morath v Gradcu.             176
XMu*u*uxu*unnun*uxn*u*
Vozičke za otroke
v katerih lahko otrok sedi. pa tudi take za ležati, iinata vedno v zalogi in priporočata
Brata Slawitsch  v Ptuju. Cena 12, 16, 20, 30, 36 do 40 kron.
Vozički   so   lično  in   močno izdelani,   cena pa je jako" nitka. Pismenim naročilom se točno ustreže.             106
Veliko presenečenje.
Nikdar Yefi v življenju se ne ponudi taka priložnost.
600 kosov samo i gld. 80 kr.
Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, S jako fini Žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim Žlahtnim karnenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom), 1 eleg. brosa za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček,   1 Žepni  nožič z   pri-
pravo, 1 par manšetnth gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 6 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenspondenco m Se 100 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. 180. Razpošilja se proti povzetju ali Če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wirth,  Krakau A/14.      1038
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Nikdar več ni take priložnosti!
Tako   dolgo,   dokler  Se  ni  zaloga   hlač izprodana,  dobi vsakdor
hlače
za malo svoto in sicer za BC I gld. 80 kr. ~fiM
Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi. Kdor naroči dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po postnem povzetju. Pri naroČilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in njih Sirokost okoli pasa.
Dunajska fllijala za snkneno blago Ch. Jnngwirtb, Krakau 51.
Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar.             1110
Vse stroje za poljedeljstyo in Yin
Brizgalnice za sadno drevje
z   meSalom   za   mešanico  iz  bakra  in
vapna  tako, da se najedenkrat na dve
cevi brizga
brizgalnice (strealjke) za
sadno  drevje  z natanko na-
merjeno petrolmešanico
svetilnice na acetilen
da se ulove leteči hroSČi
hidravlične stiskalnice za vino stiskalnice za vino in ovočje s diferencialnim pl stroje za drobljenje stiskanice čisto nove mline za grd
nove  priprave   proti  jury in za žvepljenje
sesalke za vino, cevi za
kakor  tudi  vse   druge stroje za po kot
razbiralnike (triere) mlatila] tale (gepel) itd.
razpošilja kot   Špecijalitete po najnij niških cenah
IG. HELLER, DUN|
37                 II., Praterstrasse 49.
Ccnilniki zastonj in franko. Dopisuje se v vsihj
Adolf Sellinschegg
špecerijska trgovina k ..zelenemu vencu'
v Ptuju              j
kupuje vedno
vsakovrstno frišno sadje
jagode, maline, črešnje, višnje, jj bolke, hruške, slive, breskve, mi relice,   ringle,   špindlingc,   sipki dren, kutine, kostanje, orehe. grozdje, jajce, krompir, luk, česen vsakovrstni fižol, maslo, frišno so rovo maslo  (puter),   med, čebelni vosek, posušene gobe, hren, salatol marke, zelje, lanenoseme, živo in pitano perutnino, suhe  hruške* suhe  črešnje,   šahe  slive in jaj bolčne krhlje, kure, race, gosi i. t. d.
vse to po visokih cenah.

15
hranilnica (Sparkassa)
Vstanovljena leta
Čekovnemu ra-caau it 808051 pri e. kr. poi-
tuo-Ii ran i 1 ničnem
nradu.
1862.
UHiiBBB        ura
'—-—r
priporoča se glede vsa- j^,
vlad, državnega mesta
$>tuj
Mestni denarni zarod.
Giro kontt pri
podružnici avst.
ogersk. banke
v Gradca.
Uradne ure
ra poslovanje s itrankani ob delavnikih od
8—12 ur«.
kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko.    "• Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstieže.
OKenic t
mi ogersko
banko.
Ravnateljstvo.
Dve domačiji
M)data posamič ali pa skupno zavoljo bolehavosti posestnice
Ijevoru. Posestvi ležite v ravnini ter ste v dobrem stanu.
je varen pred povodnjo in tudi toča je ondi redka. Kdor f ugodno in po ceni kupiti, naj ne zamudi te priložnosti. jotestvo meri 5 oralov in 1435 □ sežnjev polja, 770 □ i travnika, 215 Q sežnjev pašnika, 3 orale 907 □ sežnjev in 105 □ sežnjev stavbenega prostora; skupaj toraj lov in 229 G sežnjev.
frugo posestvo obsega 20 oralov 162 □ sežnjev polja, ble 670 [2 sežnjev travnikov, 12 oralov 1140 D sežnjev |fat in368□ sežnjev stavbenega prostora: skupno 36 oralov
£ sežnjev.
!Zanesljivi kupci naj se oglasijo pri:   Alojzija Domnig jomnig v Kokjem, poŠta Doberlaves (Kberndorf) na
pškem.______________________________________________2^7
mtnejše in najboljše tamburiee (glasbeno orodje) izdelajo in razpošilja Prva sisečka tovarna tamburic
J. Stjepušin
Sisek (Hrvaško).
Ta  tovarna je  bila odlikovana na Pariški  razstavi leta 1900 in na Milenijski razstavi leta 1896.
Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne inštrumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne   gosli,   citre,   kitare,   mandoline,
harmonike  in okarine. V isti tovarni izhaja tudi strokovni   list
»Tambnrica"
po edenkrat na mesec ter stane za celo leto  8 kron s glasbeno  prilogo vred. Za vsaki instrument se jamči. cenik   (Preiskurant)   s slikami   se posije na   zahtevanje   zasionj
236
Med. univ.
dr. Rudolf Sadnik
zobozdravnik
ordinira tačas v Celju, Neugasse štev. 7. od 9.—10. ure in od 2.-5. ure v hiši gospoda doktorja Evgen Negri-ja.     sgo
V Ameriko potujoči
blagovolijo naj se obrniti na
agenturo Zwilchenbart y Buchsu in y Baslu
(Švica.)
Havre-New York.
Yoznja čez morje samo 6 dni.
Na  vsako  vprašanje   da  se   poštnine prosti in brezplačen odgovor in pojasnilo.                         io69
16
franc IMIkis v Brežicah
javlja slavnemu občinstva, da bode od 1. septembra t. 1. naprej v svoji prodajalnici med drugim bij tudi aopet prodajal
p^T** manufakturno blago,
katerega si je v veliki množini
Čisto    VSP   Tla     HOVO    za'°^u   lz najprvih   in največjih   tovarn (fabrik), po jako   nizkih cj
jm_^_^^^tako da se bo za bodoče pri njemu vse   najbolj po ceni in  v najl kakovosti prodajalo. Nobeden naj ne zamudi si ogledati Matheisovo
veliko, čisto novo zalogo manufakturne robe.
Nadalje  priporoča Matheis svojo veliko  zalogo stavbenih traverzov, cementa, umetnih tomaževe  žlindre,   trstine,   kranjskega redilnega prahu, železne studence (štirne, Schlagbrunnen), sf nega kleja (Dachpappe).
Glavna zaloga najboljše in najlepše moke iz celjskega mestnega mlini
Matheis vsikdar kupi in po najvišji ceni plaža vsakovrstne kme pridelke, kakor so: jajca, laneno seme, fižol, pšenico, koruzo, oves, ječm ajdo, bučne koščice, strd, vinski kamen (Weinstein) itd,
Kdor ima česar za prodati,   naj prinese ali pripelje k Matheisu v Brežice,   ker tamkaj bode dobil
blago najboljše plačano.
XKXXXXXXXXX*XKXXXXKXXKXKXXXKKXXKKKXXXXXXXX

Styria-
bicikelni
novi   modeli  1904.
Cene za gotov denar:
Styria-bicikelni močni (Strassenradj po K 160*—,
Styria-bicikelni, najfinejši (Strassenrad) po K 200-—,
Styria-bicikelni (Halbrenn-Maschine po K 240,
Styria-bicikelni (Luxus-Herrenrad nnd Strassenrenner mit Patent-Styria-Doppelglockenlager po K 300*—.
Že rabljene toda Se prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 do 120 kron.   Na obroke (rate) pod ugodnimi pogoji prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesečnemu poplačilu. Na z.ahtevanje se vsakomur,  ki misli bicikel kupiti, pošlje cenik zastonj. Styria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovarna
Da Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. Ti bicikelni se smejo s zaupanjem kupiti, ker so izvanredno fino, toda trpežno izdelani, kar zamore vsakdo, ki si je ta fabrikat omislil (kupil), potrditi. Blago je garantirano dobro in se ne sme z manje vrednimi fabrikati zamenjati. Cene so jako nizko nastavljene in se toraj ti fabrikati vsakomur priporočajo.
V zalogi imava tudi vse posamezne dele bicikelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luftschiauche und 107                                  Laufmiintel).
Brata Slawitsch. zastopnika v Ptuju.

J
Ohranitev zdravega želodca
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prcbavljan odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj se rabi najpnj nejše znano sredstvo dr. Rose balzam za Želodec. Ta je narej najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit i: spešuje prebavljanje ter provzroca lehko odvajanje tako, da z najboljšim uspehom za gojenje želodca.
Svarilo l  Ust deli embalaže Imajo zračen itfl
postavno dfpoitOvano varstveno znamko Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v P
C. kr. dvornega dobavitelja ,pTl trum oril
Praga, mala Strani, osel nerudov« ulice.
Po poitl raipoillja ie vtik dan. Proti vpoSiljatvi K s-M se ponije velika steklenica in m K 160 mala steklw^J vse postaje avstro-ogertke monarhije poštnine proste.
Zaloge   v lekarnah Avstro-Ogerske.    V Ptuju v lekarni g. Igo| Behrbalk (spodnja lekarna).
Priporočava pravo, izvrstno, domače
Bučno olje (Kurbiskernol) i|
800;0no kislino za jesih (oeet) deli
Iz enega litra te kisline napravi se 20 dobrega in zdravega jesiha. Dobi se v vsakej zini   ter   se pri naročilu prosi za natančni nas
ime zadnje pošte.
Brata Slawitsch, trgovca v Pt Knjigovežki učenec
se takoj sprejme v knjigoveznici W. Blanke-ja v
Izdajatelj in odgovorni urednik: Friedrich Wesiag
Tisk: W. Blanke v Ptuj«