Listek.
123
po južnem Štajerskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanji v začetku šolskega leta 1892./93. V koledarskem delu navaja koledar letos tudi rojstveni ali smrtni dan znamenitih mož, zlasti pedagogov, pisateljev, glasbenikov i. t. d., domačih iu tujih. Razvidno je iz te vsebine, da je urejen Popotnikov koledar jako skrbno in spretno; bodi torej slovenskemu učiteljstvu toplo priporočen. Cena vezanemu izvodu je 1 gld. 25 kr., v usnje vezanemu z zaklopuico pa 1 gld. 40 kr., po pošti 5 'ir- ve&-Naročnino  vzprejema urednik g.  Mihael y.  Nerat, nadučitelj  v  Mariboru.
Razpis pisateljskih nagrad. Da bi se povzdignila slovenska dramatika, razpisuje »Dramatično društvo v Ljubljani« dvoje nagrad, iti sicer: 1) 200 gld. za izvorno slovensko dramo, 2) 100 gld. za izvorno slovensko veseloigro. Obe igri morata biti toli obrežni, da izpolnita ves gledališki večer, torej da drama, oziroma veseloigra traja za jedino predstavo. Pisatelji naj pošljejo svoje proizvode odboru do zadnjega dne" decembra   1893.
Dramatično društvo  v Ljubljani.
Predsednik:                                                                    Tajnik :
Dr. Ivan   Tavčar.                                             Anton  Trstenjak.
Slovensko časopisje. Od novega leta sem izhajajo nekateri slovenski listi s posebnimi prilogami, ki so zlasti namenjene preprostemu narodu. Tako prinaša celjska »Domovina« prilogi »Slovenski kmetovalec« in »Slovenski obrtnik«, tržaška »Edinost« vsako soboto prilogo »Novic ar«, goriška »Soča« pa mimo dosedanjega »Gospodarskega Lista« vsakih štirinajst dnij prilogo »Primorec«. Veseli nas takšen napredek našega domačega  časnikarstva !
Slovensko gledališče. Vrsto dramatiških predstav minulega meseca je dne 5. prosinca otvorila premijera Blumenthalove veseloigre v štirih dejanjih »Drugo lice«, poslovenil Ivan Podgornik. Ta igra pripada boljšim proizvodom novejše nemške dramatike in se bode izvestno udomačila tudi pri nas, dasi ima marsikaj tujega, kar ne prija do cela našemu družabnemu razmerju. Hvaležui nalogi grofa Meugerja iu grofice Men-gerjeve sta izborno pogodila gospod Borštnik in gospa Borštnikova, druge glavne naloge pa so bile, razven morda one grofice Zdenke, katero je izvajala gospodičina Slavčeva, v menj srečnih rokah. Pl. Rudo je g. Danilo s pretirano igro do cela izpridil, o Ga-briči g. Podgrajskega pa je res škoda besed. Sploh nam ta gospod ni ugajal še nikoli in nam bržkone tudi ne bode, ker ne vidimo v njegovi igri skoro nobenega napredka. — Dne" 8. prosinca se je predstavljala burka »Pojdimo na Dunaj«, dne II. Schillerjeva drama »Kovarstvo in ljubezen«, dne" 14. prosinca veseloigra »Nervozne ženske«, dne 19. prosinca igrokaz »Materin blagoslov«, dne" 22. prosinca (popoldne) burka «Vrban Debeluhar« iu zvečer spevoigra »Teharski plemiči« s prologom g. Fr. Gestrina, dne" 25. prosinca veseloigra »Svojeglavneži« in opereta ,,Mornarji na krov". Vse te igre so kolikor toliko že znane in so se igrale v obče dokaj dobro. Do cela završena pa ni bila nobena, za to že skrbe" epizodisti, ki večinoma izpridijo vse, kar ustvari premišljena igra boljših igralcev. — Gospodičini Slavčevi, ki igra najivne partije ponajveč dobro, svetovali bi nekoliko več zmernosti, bodisi v gibanji bodisi v besedi, zakaj tudi živahnosti so meje; prav to je reči o g. Danilu, čegar nastopi so časih venderle, recimo, previhravi, in to pri najnavadnejših prizorih, kjer ni treba nobenega afekta. V vseh predstavah minulega meseca nam je najbolj prijal njega Ferdinand v ,,Kovarstvu in ljubezni". O g. Perdanu in še bolj g. Lovšinu ne more naposled nihče trditi, da se kdaj popoluoma naučita svojih nalog. Jako uporabna moč pa bode g. Trnovski, čegar igra je časih, tako sosebno  v ,,Teharskih plemičih",  vredna vsega   priznanja.  —