PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ
LETO IV. - ŠT. 9 - Domžale, 20. november 1979
r.
Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine:
NUJNO ZA NAŠ KOMUNALNI STANDARD
Danes vam prinašamo informacije o vsebini samoupravnega sporazuma, ki opredeljuje kaj bomo s področja našega komunalnega standarda vzdrževali in obnavljali. Istočasno prinašamo tudi program vzdrževanja komunalnih objektov z vsemi predvidenimi stroški.
To gradivo je bilo poslano v sprejem združenemu delu, ki naj bi poslalo pristopne izjave k temu sporazumu do 31.10.1979. Če se v združenem delu ne bodo odločili za pristop k temu samoupravnemu sporazumu do 30.11.1979, je potrebno predlagati, da se sprejme odlok za zagotavljanje sredstev za nujno potrebne zadeve s področja komunalnega standarda, ki ga občuti prav vsak občan.
Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale v skladu s priporočili letos ne dviga prispevne stopnje, ki bi torej ostala enaka kot v lanskem letu (1%) kljub objektivno sicer potrebnim višjim sredstvom. Pripominjamo pa, da je v smernicah komunalnega gospodarstva za obdobje 1981 — 1985 predvidena stopnja 1,2 % od bruto osebnih dohodkov zaposlenih na območju občine Domžale.
Na podlagi 6. in 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS št. 24/75 in 24.a, 24.b in 24. c člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 13/77) ter 25. in 26. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti na območju občine Domžale, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki imajo sedež na območju občine Domžale ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, katerih dejavnost je registrirana v občini Domžale, sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Domžale za leto 1980.
1.ČI.
Osnova za združevanje sredstev je: "Program vzdrževanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Domžale za leto 1980", ki zajema:
— redno vzdrževanje cest IV. reda in nekategoriziranih cest
— javno razsvetljavo
— vzdrževanje zelenih površin in parkovnih gozdov
— pranje ter čiščenje ulic ter pločnikov
— vzdrževanje odlagališč
— čiščenje jarkov in podobno. Program je sestavni del tega sporazuma.
2.ČI.
Program komunalnih storitev je usklajen s predvidenim povečanjem vzdrževanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe za območje občine Domžale.
3.61.
Programska vrednost vzdrževanja in obnavljanja posameznih objektov in naprav skupne rabe, to je kolektivnih komunalnih storitev, znaša 21.500.000,- din, kar predstavlja dogovorjeno raven vzdrževanja.
4. čl.
Podpisniki sporazuma imajo skupen cilj, da si z vzdrževanjem in obnavljanjem posameznih objektov in naprav skupne rabe zagotove kakovost vzdrževanja — obnavljanje komunalnih objektov in naprav ter opravljanje komunalnih storitev, in s tem zagotove pogoje za življenje in delo vseh uporabnikov.
5. čl.
Glede na programsko vrednost morajo podpisniki sporazuma združiti 21.500.000,- din sredstev, vendar se bo za ta namen porabilo del sredstev od prispevka za pogonsko gorivo in taks za motorna vozila v ocenjeni višini 3.500.000,— din in je potrebno po tem sporazumu združiti sredstva v višini 15.000.000,- din, kar predstavlja 1 % BOD zaposlenih na območju občine Domžale. Osnova za obračun prispevka iz dohodka
r
Pripravljamo spremembe in dopolnitve Statuta:
PREDRUGAČENJA V OBČINSKI UPRAVI
v.
Družbenopolitični zbor je na 15. ločenem zasedanju sprejel pobudo za spremembo statuta občine Domžale. Na osnovi pobude je statutarna komisija skupščine občine Domžale pričela pripravljati spremembe in dopolnitve veljavnega statuta.
Spremembe statuta so potrebne zaradi novosprejetega republiškega zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu SR Slovenije ter o republiških upravnih organih in zaradi sprejetega zveznega zakona o temeljih družbenih svetov in o zveznih družbenih svetih. Področja, ki jih obravnavata citirana zakona, se direktno nanašata na nekatere zadeve, ki jih občine urejajo s svojimi statuti.
V našem statutu bo potrebno spremeniti oz. dopolniti predvsem poglavje o izvršnem svetu, občinskih upravnih organih in poglavje o družbenih svetih. Položaj in funkcija izvršnega sveta je sedaj opredeljena deloma v statutu, predvsem pa je to področje urejeno s posebnim občinskim odlokom. Iz citirane zakonodaje pa izhaja, da naj se položaj in funkcije izvršnega sveta v celoti opredelijo s statutom občine, nekatere zadeve pa naj bi uredili s poslovnikom o delu izvršnega sveta. Občinski upravni organi in strokovne službe so v veljavnem statutu prav tako preskopo obravnavane, zato bo potrebno to poglavje temeljito razširiti. Družbeni sveti so v veljavnem statutu opredeljeni nekoliko drugače kot to določa veljavna zvezna zakonodaja oz. drugače kot to predvideva osnutek republiškega zakona o družbenih svetih.
V spremembe in dopolnitve statuta bo potrebno vnesti tudi določbe o grbu občine Domžale, posebej še zato, ker je bil osnutek grba sprejet prav te dni.
Ko bo osnutek sprememb in dopolnitev statuta dokončno pripravljen, ga bodo obravnavali vsi zbori občinske skupščine, nato pa bo sledila široka javna razprava v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Javno razpravo bo vodila Socialistična zveza delovnega ljudstva. Pričakujemo, da bo javna razprava plodna, saj spreminjamo oz. dopolnjujemo temeljni akt naše občine.
je BOD (vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka).
6. čl.
Prispevek po tem sporazumu se obračunava mesečno ob obraču-nu osebnih dohodkov delavcev od 1.1.1980 do 31.12.1980 in se ga plačuje Samoupravni komunalni interesni skupnosti Domžale.
7. čl.
Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale uporablja združena sredstva v skladu s programom vzdrževanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Domžale za leto
1980 v skladu s posebnim dogovorom, ki ga sklenejo: Samoupravna komunalna interesna skupnost in krajevne skupnosti na območju občine Dom;ale.
8. čl.
Podpisniki sporazuma soglašajo, da se opravljanje zadev po tem programu poveri organizacijam, ki so usposobljene za taka dela.
9. čl.
Uporabo sredstev kontrolira Izvršni odbor in vsaj dvakrat letno Skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti.
10. čl.
Podpisniki samoupravnega sporazuma pooblaščajo službo družbenega knjigovodstva - podružnico Domžale, da kontrolira izvajanje določb tega sporazuma.
11. čl
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpiše večina TOZD, delovnih skupnosti ter občanov, ki z osebnim delom lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek ter ko sprejmejo oziroma potrdi Skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti in Skupščina občine Domžale.
12. čl.
Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Domžale za leto 1980 podpišejo podpisniki sporazuma od 31.12.1979 dalje.
13. čl
O veljavnosti tega sporazuma se obvesti podpisnike s pismenim sklepom. Seznam podpisnikov je sestavni del tega sporazuma.
PROGRAM VZDRŽEVANJA KOMUNALNIH OBJEKTOV
I. O brazložitev samoupravnega sporazuma
Naša družba si v sedanjem času veliko prizadeva, da bi se sistemsko uredilo financiranje komunalnega gospodarstva, zlasti pa da bi zagotovili čimprejšnje družbene ekonomske odnose v komunalnih dejavnostih, ki bodo temeljili na samoupravnem sporazumevanju delovnih ljudi in občanov. Med drugimi ukrepi je bil dne 22. junija 1977 sprejet republiški zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS št. 13/77). Zakon določa, da zagotavljajo sredstva za vzdrževanje kolektivne komunalne porabe delovni ljudje in občani v obliki prispevka iz dohodka na podlagi programov, vrste in ravni kolektivnih komunalnih storitev. Sredstva se združujejo s samoupravnim sporazumom v okviru komunalne skupnosti.
Zakon pa nadalje določa, da občinska skupščina določi z odlokom stopnjo prispevka za vzdrževanje kolektivne komunalne porabe, če samoupravni sporazumi niso sklenjeni do 30. novembra za naslednje leto, ali pa jih sklene le del udeležencev in sredstva za izvedbo sprejetega programa niso zagotovljena. Samoupravni sporazumi se sklepajo na podlagi programa vzdrževanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Domžale za leto 1980. Program dajemo v obravnavo skupaj s samoupravnim sporazumom.
Programska vrednost kolektivnih komunalnih storitev za leto 1980 znaša 21.500.000,- din. S temi sredstvi bo možno zagotoviti predvideni obseg in kakovost vzdrževanja vseh kolektivnih komunalnih objektov skupne rabe
in s tem zagotoviti pogoje za življenje in delo vseh uporabnikov le-teh.
Znesek 15.000.000,- din predstavlja 1 % od bruto osebnih dohodkov zaposlenih na območju občine Domžale za leto 1980. Določen procent predstavlja stopnjo prispevka, ki ga uporabniki kolektivnih komunalnih storitev obračunavajo in plačujejo mesečno ob obračunu osebnih dohodkov delavcev in ga odvajajo Samoupravni komunalni interesni skupnosti. Komunalna skupnost pa je dolžna dosežena sredstva namensko uporabljati v skladu s potrjenim programom vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav.
Kontrolo uporabe zbranih sredstev vrši Izvršni odbor Samoupravne komunalne interesne skupnosti, vsaj dvakrat letno pa skupščina
INFORMACIJSKO DOKUMENTACIJSKI CENTER
DOMŽALE
Komunalne skupnosti obravnava poročilo o porabi sredstev o kvaliteti in obsegu rednega vzdrževanja.
V nadaljevanju posredujemo oceno sredstev, ki se bodo v naslednjem letu, to je v letu 1980 zbirala pri Komunalni skupnosti za financiranje programa vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav.
Sredstva, s katerimi bo Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale razpolagala v letu 1980 namensko za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov skupne rabe so:
prispevek za ceste in odstopljeni del sredstev od prodaje goriva prispevek za vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav (po predlaganem sporazumu)
skupaj:
6.500.000,- din
15.000.000,-din 21.500.000,- din
II. Obrazložitev programa
Redno vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Domžale zajema naslednje:
1. vzdrževalec organizacija združenega dela pooblaščena za opravljanje komunalnih storitev — Komunalno podjetje Domžale
— redno vzdrževanje kategoriziranih makadamskih in asfaltnih cest
— redno vzdrževanje nekategoriziranih makadamskih in asfaltnih cest
— vzdrževanje, čiščenje obcestnih jarkov in požiralnikov (2 krat letno)
— horizontalna prometna signalizacija (2 krat letno pleskanje)
— obnova in zamenjava prometnih znakov na vseh cestah
— nadzor in pregled cest — uravnavanje in postavljanje prometne signalizacije
— zimsko vzdrževanje cest na območju Skupščine občine Domžale
skupaj tč. 1
2. Vzdrževanje komunalnih naprav skupne rabe v upravljanju krajevnih skupnosti na področju SOb Domžale .
— vzdrževanje kategoriziranih in nekategoriziranih makadamskih cest
— zimsko vzdrževanje
— vzdrževanje in tokovina pri objektu javnih razsvetljav
— vzdrževanje zelenih površin in parkovnih površin
— vzdrževanje, čiščenje pločnikov in ulic
— vzdrževanje drugih komunalnih objektov skupne rabe
— vzdrževanje smetiščnih jam
— čiščenje jarkov potokov
4.000.000,- din
2.000.000,-din
1.500.000,-din
600.000,- din
210.000,-din
400.000,- din
3.500.000,- din 12.200.000,-din
2.500.000,-din 200.000,-din
2.030.000,- din
1.500.000,-din 750.000,-din
skupaj tč. 2
3. Ostala vzdrževanja, ki spadajo med vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav
— vzdrževanja in intervencije po odločbi cestnega inšpektorja in odločbah SOb Domžale
— vzdrževalna dela po pogodbah (vtočni objekt Mlinščice Domžale)
— izplačila odškodnin za zemljišča pri gradnji cest
— popravilo mostov (Lukovica)
440.000,-din 380.000,- din
7.800.000,- din
500.000,- din
200.000,-din
300.000,- din 500.000,- din
skupaj tč. 3 1.500.000,- din
Skupaj od tč. 1. - 3.
21.500.000,-din
r
REFERALNE INFORMACIJE V_S
Vse uporabnike IN DOKA in druge občane obveščamo, da vam je v občinskem INDOKU v Domžalah (Ljubljanska 94 nad fotostu-diom Majhenič) na voljo sledeče gradivo, ki smo ga prejeli v minulih dveh tednih.
— Vabilo na 4. zasedanje obeh zborov Kulturne skupnosti Domžale
— Zapisnik 3. zasedanja obeh zborov skupščine Kulturne skupnosti Domžale
— Analiza gibanja sredstev skupne porabe Kulturne skupnosti Domžale v obdobju od 1.1. do 30.6.1979
— Realizacija programa Kulturne skupnosti Domžale v času od 1.1. do 30.6.1979
— Poročilo o delu Občinske matične knjižnice v letu 1978
— Poročilo o aktivnosti društev Zveze kulturnih organizacij Domžale za obdobje 1977/78
— Analiza poslovanja zavoda za spomeniško varstvo v Kranju v letu 1978
— Poročilo o delu Zgodovinskega arhiva Ljubljane na območju občine Domžale za leto 1978
— Poročilo o uresničevanju načrta kulturnega razvoja v občini Domžale v letih 1976 - 1979
— Okvirna usmeritev kulturnega razvoja v občini Domžale v obdobju 1981-1985
— Metodologija elementov in kazalcev za pripravo in spremljanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov kulturnih skupnosti za obdobje 1981 - 1985
— Uresničevanje delegatskega sistema kulturne skupnosti v novem mandatnem obdobju
— Obrazložitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Domžale
— Vabilo na 5. sejo skupščine Telesnokulturne skupnosti Domžale
— Sklep o enotni metodologiji oblikovanja elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov telesnokulturne skupnosti
— Analiza gibanja sredstev skupne porabe Skupne strokovne službe Samoupravnih interesnih skupnosti Domžale v obdobju od 1.1. do 30.6.
— Realizacija programa Telesnokulturne skupnosti Domžale od 1.1. do 30.6.1979
— Stališča koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Domžale o imenovanj u tajnika Telesnokulturne skupnosti
— Predlog imenovanja sekretarja telesnokulturne skupnosti -predlog je pripravil Izvršni odbor
19
Pred javno razpravo o razvojnih načrtih otroškega varstva v letih 1981-1988
r
Javna razprava bo ob koncu leta
.j
Delegati so pregledali smernice o razvoju.
Razvoj otroškega varstva bo v naslednjem srednjeročnem
obdobju v domžalski občini ena izmed prioritetnih nalog.
Delegati so se nedavno zbrali na 4. seji Skupščine skupnosti otroškega varstva, kjer so med drugim razpravljali v najpomembnejši točki dnevnega reda o razvoju družbenega varstva predšolskih otrok v obdobju 1981—1985. Ocenili so, da je bil dosedanji razvoj te dejavnosti ugoden, vendar pa rezultati niso-takšni kot bi morali biti:
dokončanje nekaterih investicij se je "potegnilo" iz prejšnjega planskega obdobja v sedanje obdobje.
Ko so pregledali smernice za razvoj so ugotovili, da bo spričo izredno perečih problemov na tem področju potrebna v letih 1981—1985 izredna družbena skrb, saj bo moralo biti otroško varstvo med prednostnimi področji v srednjeročnem obdobju 1981—1985, zlasti kar zadeva gradnje vzgojno—varstvenih ustanov.
V Domžalah smo dosegli za 30 odstotkov večjo vključenost otrok v vzgojnovarstvene ustanove, kot pa to dovoljujejo zmogljivosti. Kljub temu pa še vedno v občini nismo uspeli preseči poprečnega republiškega odstotka vključenosti vseh predšolskih otrok v vrtec.
Značilno za minulo obdobje (1976-1979) je, da so bili dokončani objekti, ki so bili načrtovani že pet let prej (Jarše, Ihan). To je osiromašilo uresničevanje tekočih načrtov otroškega varstva.
Odprt velik vrtec — pa še vedno premalo zmogljivosti
V letošnjem letu smo v Domžalah odprli vrtec LIJE VARŠKOVE z zmogljivostjo 256 sprejemnih mest, vendar so na domžalskem področju potrebe vsaj še enkrat tolikšne. Odprt pa je bil oddelek za duševno prizadete otroke, velika pridobitev pa je tudi dejstvo, da so se vzgojnovarstvene ustanove odprle do krajevnih skupnosti. Zavedle so se namreč, da velik del otrok vendarle ne obiskuje nobene od oblik vzgojnovarstvenega dela. Zaradi tega Vzgojnovarstveni zavod Domžale izvaja več dejavnosti, ki vključujejo 1750 otrok. S tem je generacija predšolskih otrok med petimi in šestimi leti starosti skoraj v celoti vključena vsaj v 80-urni vzgojni program, ostali pa se udeležujejo letovanj, cicibanove šole, ur pravljic, prihod Dedka Mraza itd.
Kako v prihodnje?
Delegati na 4. skupščini skupnosti otroškega varstva so postavili
zahtevo, da mora razvoj otroškega varstva potekati v sočasnosti z gradnjami stanovanjskih objektov, pri tem pa vključevati v vzgojnovarstvene ustanove tudi otroke, ki so bili že doslej odklonjeni. Tako bi uspeli v novem obdobju (1981-1985) zajeti v vzgojnovar-stveno delo 36 odstotkov vseh predšolskih otrok ali izgraditi 736 novih sprejemnih mest; od tega 224 za dojenčke, 512 pa za predšolske otroke.
Kdo bo imel prioriteto?
Prioriteto bodo imele tiste krajevne skupnosti, ki imajo že sedaj največ odklonjenih otrok, te pa so Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče, Lukovica in Preserje. Za ta program bodo v domžalskih organizacijah združenega dela zagotovili več sredstev kot so jih v tem planskem obdobju. Naložbe v otroško varstvo bodo predvidoma stale 50 milijonov dinarjev, za dejavnosti pa bo potrebno zagotoviti še dodatnih 100 milijonov dinarjev. Ta denar bo zagotovilo združeno delo v obliki prispevne stopnje, razliko pa v neposrednem organiziranju -tovarniški vrtci, sredstva iz dohodka in drugi viri.
Temeljna pridobitev novega planskega obdobja na področju otroškega varstva bo v tem, da bo izven različnih oblik organizirane vzgoje in varstva le še 100 otrok, medtem ko je bilo lani takih otrok še 1439. Ob tem bodo nove zmogljivosti ter razširjanje oblik vzgoje in varstva poskrbele tudi za kmečke otroke, za katere so bili doslej slabši pogoji.
Ob zaključku drugega tečaja šole samoupravljanja v novi izobraževalni sezoni, smo želeli zvedeti kako se počutijo delegati — samoupravljala, ki so ravnokar absolvirali šolo samoupravljanja. Domala vsi so izrazili svoje zadovoljstvo nad znanjem,ki so ga prejeli.Hkrati pa menijo, da je šola samoupravljanja tista prepotrebna osnova, ki bo v vseh sredinah zagotovila večjo raven dejanskega odločanja delavcev, če se bodo iz vseh sredin delegati odločali za udeležbo v soli.
Tone Horjak
Majda Jenko
Delegati v šoli samoupravljanja:
DRAGOCENA OBOGATITEV NAŠEGA ZNANJA
Tone Horjak, samostojni obrtnik:
Kot delegat delujem v nekaj samoupravnih interesnih skupno->tih,vendar do tega trenutka še nisem bil deležen kakšne oblike delegatskega usposabljanja. Danes, ko je tečaj že mimo, lahko rečem, da sem izpopolnil svoje znanje za najmanj 20 odstotkov. Posebno dobro nam je bil pojasnjen delegatski sistem oziroma procesi samoupravljanja v delovni organizaciji.
Kot delegat za seje prejemam gradivo pravočasno (sem tudi delegat delegacije obrtnikov), moram pa povedati, da stežka dobimo celotno delegacijo skupaj. Tako se je že dvakrat zgodilo, da delegacija ni izoblikovala stališča ... Menim, da se naši delegaciji ne daje ustreznega pomena, čeprav se je odnos do obrtnikov (kar zadeva davčno upravo in druge) nekoliko popravil.
Majda Jenko, blagajničarka na domžalski pošti:
Sama še nisem delegat, zato sem tukaj kot bodoči delegat. Samoupravni odnosi na domžalski pošti v TOZD PTT Domžale so v redu, saj se med sabo vse samoupravno domenimo in pogovorimo na sestankih, ki jih imamo v našem prostem času. Tako lahko zatrdim, da smo delavci v tej temeljni organizaciji deležni vseh samoupravnih pravic in da nam te niso nikoli kratene.
Dodala bi še to, da mi je šola samoupravljanja pomenila resnično zelo veliko obogatitev mojega znanja, saj sem ga zelo razširila. Tako je obliko izobraževanja svetujem vsem delegatom, kijih povabijo na tečaj, saj je znanje temelj za dobro delegatsko delo v vseh sredinah. Upam, da bom s svojim znanjem lahko koristila razvoju samoupravnih odnosov v TOZD PTT Domžale.
Stanka Lemut
Štefan Sušnik
Stanka Lemu t, evidenti čarka prodaje v Univerzale:
Danes šele vidim, kako pičlo znanje sem imela o naših samoupravnih odnosih v tovarni in o samoupravljanju nasploh. Zlasti se mi to pokaže, ko razmislim o tem, kaj vse bi morali samoupravni organi v tovarni delati, pa ne delajo ... Ali pa vsaj ne tako, kot bi bilo treba.
V Univerzale smo za silo obveščeni! Glasila nimamo, prav tako ne biltena, prejemamo pa vabila za seje. Ta vabila dobivamo v roke en dan prej, včasih celo na sam dan seje. Razen v izjemnih primerih obsežnejših gradiv (denimo o sejah DS) ne dobivamo. Ne spominjam se, da bi kdaj prejeli gradiva z alternativami za odločanje. Sprašujete me za delavsko kontrolo v tovarni. Kot da jo ni! Tri TOZD—e imamo pa delovno skupnost, pa bi imela kaj delati...
Štefan Sušnik, mizar v Mizarstvu Moravče:
Kot predsednik krajevne konference SZDL Peče lahko rečem, da smo izobraževanju delegatov v šoli samoupravljanja posvetili precej skrbi. S pmočjo šole smo v kraju uspeli že izboljšati in drugače organizirati naše delo. Poleg mene so še štirje PEČANI obiskovali to šolo, torej se na samoupravni ravni vendarle že nekaj premika.
V delovni organizaciji Mizarstvo Moravče, kjer delam, je le 16 zaposlenih, zato je težko razvejan sistem samoupravljanja. Prav tako je v taki delovni organizaciji, ki je med najmanjšimi v občini težko vzpostaviti sistem formalnega obveščanja. Dobimo se pc službi, ko se neposredno informiramo, delavski svet smo pa tako ali tako vsi!
Stane Ribič, delavec v podjetju za popravilo voz in strojev na železnici:
Samoupravno delujem kot delegat v Svetu KS in SIS za zdravstvo in prihajam iz krajevne skupnosti Velika vas - Dešen. V vasi težko razvijamo raznotere samoupravne oblike dela, saj nimamo prostorov za družbene dejavnosti, dom družbenopolitičnih organizacij smo pa šele pričeli graditi in so zanj zrasli šele temelji.
Ko delegati v delegaciji prejmemo vabilo, se sestanemo kar v zasebni hiši, prerešetamo gradivo, ter določimo enega, ki bo šel z našim stališčem na sejo.
Iz naše KS Velika vas - Dešen imamo že 5 delegatov z opravljeno šolo samoupravljanja. To obliko izobraževanja smo vzeli resno, saj se bo to poznalo na kakovosti našega delegatskega življenja, pa tudi v delu delegatov. Tudi za naprej bi morali predvideti možne kandidate, ki se bodo šolali v tej šoli, ki je za razvoj samoupravnih odnosov v občini resnično dragocena pridobitev.
Janez Šraj, samostojni obrtnik:
Delegatov obrtnikov doslej nismo izobraževali, zlasti ne idejno--politično oziroma samoupravno. Ob končanem tečaju lahko zatrdim, daje bil dragoceni čas dobro uporabljen, zato bi bilo prav, da bi povabili tudi druge obrtnike.
Sam sem bil namreč zelo presenečen, da sem dobil vabilo za obiskovanje tečaja. Tudi druge bi lahko podučili kakšne so njihove dolžnosti, ne le njihove pravice, ki jih tako radi poudarjamo.
Za svoje pravice vsi vemo, na dolžnosti pa pozabljamo. Za obrtnike predlagam, da bi jim prilagodili predavanja ter jim glede na specifiko njihovega dela organizirali program izobraževanja.
3 ■
Smernice razvoja komunalnega gospodarstva občine Domžale v obdobju 1981 - 1985
KAKŠEN BO NAŠ KOMUNALNI BLAGOR
Te smernice, ki so pred vami, bo obravnavala skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti ter jih sprejemala na svoji seji v začetku novembra; analizo razvojnih možnosti komunalnega gospodarstva z oceno stanja v tem srednjeročnem obdobju je bila podana delegatom naše skuščine že v juniju mesecu.
To je izredno pomembno gradivo za nadaljnji razvoj komunalnega gospodarstva v občini Domžale.
Stane Ribič
Nekaj splošnih smernic
V občini Domžale se morajo samoupravni družbeni ekonomski odnosi v komunalnem gospodarstvu in na urejanju stavbnih zemljišč razvijati hitreje in bolj poglobljeno kot doslej in sicer tako v komunalnih organizacijah kot tudi v komunalni skupnosti z enote za urejanje stavbnih zemljišč na osnovi določil Ustave, Zakona o združenem delu, zaključkov kongresov ZK in Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela.
Izvajalce komunalnih storitev bo potrebno ustrezneje organizirati po možnosti v eni delovni organizaciji po dejavnostih ter z njimi pokriti celotno sfero komunalnega gospodarstva; precej bo potrebno izvajalce kadrovsko okrepiti s sposobnimi strokovnimi kadri.
Enota za urejanje stavbnih zemljišč naj bi usklajevala interese v razširjeni reprodukciji pri procesu komunalnega opremljanja zemljišč, pri čemer bo imela posebno vlogo pri opremljanju zemljišč za usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
Z ustreznim sistemom financiranja, ki mora biti opredeljen z novo zakonodajo ter kreditno politiko, ki mora biti usmerjena v dolgoročne kredite skladno z dolgoročno uporabo komunalnih naprav in združevanjem sredstev, se mora zagotoviti skladen razvoj in vlaganja v komunalno infrastrukturo in s tem tudi opremljanje družbeno planskih stavbnih zemljišč.
Pri pridobivanju zadostnih površin stavbnih zemljišč za planirane potrebe, moramo z realnim vrednotenjem zemljišč zagotoviti ustrezno zajemanje zem-Ijiščne rente, ki naj bi predstavljala enovit vir financiranja za te namene.
Za vlaganje v komunalne objekte in naprave primarnega pomena individualne rabe bi morali slediti usmeritvi in zahtevi, da naj temeljne organizacije združenega dela v komunalnem gospodarstvu postanejo tudi resnično nosilke razvoja in reprodukcij na tem področju.
Prispevek uporabnikov komunalnih storitev za vzdrževanje in obnovo komunalnih objektov in naprav skupne porabe se bo glede na dejanske potrebe moral zvišati za 1 % od BOD delavnih organizacij na 1,2 %; alternativna rešitev pa je, da delavci združenega dela, ki stanujejo v občini Domžale ter so koristniki komunalnih uslug tukaj, delajo pa po drugih občinah, tudi združujejo sredstva za ta namen.
Pred razpisi referendumov po krajevnih skupnostih, te pozitivne oblike združevanja sredstev in dela občanov, si bodo krajevne' skupnosti morale pridobiti soglasje Samoupravne komunalne interesne skupnosti, v kolikor bodo pričakovale finančno udeležbo Samoupravne komunalne interesne skupnosti pri izvedbi referendumskega programa; pred razpisi referendumov naj bi bila že izgotovljena tehnična dokumentacija za celoten program referenduma, Samoupravna komunalna interesna skupnost pa bo v bodeče sofinancirala le tiste investicije, pri katerih bo sodelovala že v projektiranju.
Del namenskih sredstev za stanovanjsko izgradnjo je treba usmerjati za izgradnjo komunalne infrastrukture ki spremlja to izgradnjo (izgradnja primar-
nih objektov za oskrbo z vodo in odpravo odplak, javni mestni promet in drugi objekti). Na osnovi predvidenih sprememb v sistemu zbiranja pri usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo je nujno, da se prouči možnost za zagotovitve trajnega izločanja namenskih sredstev za razvoj komunalne infrastrukture kot na primer za uvajanje posebnih prispevkov iz dohodka in to za razvoj komunalne izgradnje in podobno.
Kje prioriteta?
V okviru srednjeročnega programa Samoupravne komunalne interesne skupnosti za obdobje 1981 - 1985 bo veljala sledeča prioriteta izgradnje komunalnih objektov:
1. zaščita vodnih virov + elektrika + gradnja vodovodnega omrežja
2. kanalizacija in čiščenje odplak + gradnja objektov pomembnih z vidika prometne varnosti
3. urejanje makadamskih cest, javna razsvetljava, PTT
4. asfaltiranje cest in drugo
— ustrezno in sistemsko je potrebno organizirati vodenje investicij v občini Domžale tako za področje komunalnega, stanovanjskega gospodarstva kot objektov, ki se grade iz sredstev občinskega samoprispevka.
Posamezna področja komunalnega gospodarstva:
Varstvo vode: zaščita vodnih virov:
— v obdobju do 1985 I. bo potrebno posvetiti veliko ukrepov ter sredstev za zaščito podtalnice na domžalsko
— mengeškem polju, saj je le ta glavni in edini vir za preskrbo s pitno vodo domžalskega vodovoda;
— razširiti zaščitne pasove črpališč
— glede zaščite podtalnice ter financiranja zaščitnih ukrepov se bo potrebno dogovarjati s kamniško občino ter Območno vodno skupnostjo,
— prepovedati vsak odjem podtalnice na polju severno od Domžal (Mengeš, Jarše, Homec), sicer bodo črpališča pitne vode osiromašena,
— za vse kvalitetne vodne vire v občini določiti ustrezne zaščitne pasove,
— zagotoviti zadostno kvaliteto vode iz vodnih virov vodovodov, ki so v upravljanju krajanov oziroma krajevnih skupnosti s prenosom le—teh v upravljanje komunalnim organizacijam,
— dogovoriti se definitivno s kamniško občino o možnosti transporta določenih količin pitne vode v perspektivi za potrebe domžalske občine,
— kljub določenim rezervam pitne vode je potrebno z njo skrajno varčevati; poraba pitne vode ne bi smela naraščati z letno stopnjo rasti večjo kot 4 %,
— nove industrije (razen sanitarne vode) ne bo moč priključevati na javni vodovod; razmerje individualna potrošnja: potrošnja gospodarskih organizacij (50 % : 50 %) se ne sme večati na škodo individualne porabe, proučevati je potrebno možnost novih virov za potrebe industrije,
— zagotoviti zadostne količine vode za območje Črnega grabna in Moravske doline.
Elektrifikacija
— elektrifikacija bo poleg vodovoda in kanalizacije ena izmed prioritetnih panog komunalnega gospodarstva v naslednjem srednjeročnem obdobju,
— v novih naseljih je pričakovati, da bodo večji delež stroškov kot doslej nosili graditelji individualnih hiš, medtem ko bo za sanacijo starejših naselij (predvsem pri gradnji trafo-postaj) večino sredstev prispevalo Elektro Ljubljana okolica; iz sredstev območne SIS za elektrogospodarstvo,
— nujno je potrebno stalno usklajevanje planov SIS—a za elektrogospodarstvo, Elektro Ljubljana - okolica, SKIS-a ter KS.
(Nadaljevanje v številki 10)