Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO Cena posamezni številki Din 1'5V. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt ■aročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, meseCno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toki se v Ljubljani, Uredništvo ln upravnlitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici Stev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.959, Eeto XIV. Telefon it. 2552. Ljubljana, v četrtek, 24. decembra 1931. Telefon it. 2552. štev. 147. Božične misli Položaj trgovine, obrti in industrije v Sloveniji Iz poročila predsednika Zbornice TOI g. Ivana Jelačina o delovanju zbornice v dobi od 6. junija do 18. decembra 1931 Kakšne so neki božične misli slovenskega trgovca, obrtnika, industrijca? Prav drobna je njihova poezija, prav malo je romantike v teh mislih, zakaj preveč obupni so akordi vsega našega gospodarskega snovanja. Kdo bi s'i bil mislil še pred enim letom, še pred šestimi meseci, da bo tudi k nam preko noči vdrla pošast resne, stvarne gospodarske krize, da bo na mah razorala naše gospodarsko delo in ustvarila sedanje brezupno stanje? Začelo se je prav za prav poleti, avgusta meseca. Nihče ne ve odkod in kako se je naše javnosti polastilo globoko nezaupanje do denarnih zavodov, do naših starih in solidnih institutov. Dvig hranilnih vlog je bil tolikšen, da je imobiliziral kredite v trgovini, obrt-nosti in industriji in odslej se moramo boriti skoro za vsak mesec, za vsak teden, za vsak dan. Pritisk s te strani je postal v tednih pred božičem uprav horenden. Denar, kredit ne cirkulira več z ono naglico, ki je bilo nanjo prikrojeno naše celokupno gospodarsko delovanje. Tej nadlogi se je pridružila oslabitev konzumenta. Predbožični meseci so bili za trgovino ekzistenčne važnosti. Koliko premore konzument pa se je pokazalo že v drugi polovici oktobra in potem ves november. Najstrašnejšo sliko je dala letošnja zlata nedelja. Trgovine ves dan prazne, komaj tu in tam si na ulici zagledal človeka, ki je bil prestopil prag trgovine in nesel pod pazduho božično darilo ali drugo božično potrebščino. Le priznajmo si: V naših meščanskih, uradniških, nameščenskih in v nemali meri v naših trgovskih in obrtniških krogih je izbruhnila kriza, da je pero ne more niti opisati. Konzumentsku moč je padla do minima. Nacijonalni dohodek v Dravski banovini kakor smo čuli na zadnji plenarni seji zbornice TOI se je skrčil za tričetrt milijarde Din. To je številka, ki je tembolj okrutna, ker nam je naš dosedanji nacijonalni dohodek garantiral le minimalno življenjsko obliko, sila skromen življenjski standard. Kaj je povprečni dohodek našega človeka, tudi srednje situiranega, na-pram podobnemu človeku v drugih državah, kjer pravijo, da divja kriza s silovitostjo zimskega viharja? O bogastvu med nami ne more biti govora. Padec konzuma pa ni omejen na naša mesta. Prav tako okruten je v naših industrijskih središčih in v vaseh. Na tisoče, in tisoče imamo brezposelnih delavcev. Živi se samo še za animalno življenje. In vendar če pogledamo gos;>odar-skemu položaju do dna in v srce, opazimo, da pri nas ne bi smelo biti pesimizma v tem smislu, da ne bi vedeli izhoda iz sedanje zadrege. Izhodi so tu, samo p o v z p c . ti se moramo do večje pridnosti in podjetnosti, do večje energije, do primerne a k -c i j e. Vzemimo položaj naše industrije. Vsi naši sosedi so že zdavnaj potrgali svoje trgovinske pogodbe z nami in šli v svoji brezmejni avtarkiji tako daleč, da se. ne zmenijo za jutrišnji dan in da, računajoč na našo liberalnost, zadajejo vsak dan hude rane našemu izvozu, sami pa svoj uvoz še povečujejo z vsemi razpoložljivimi metodami sodobne mednarodne trgovine. Naši državi bi bilo lahko, da z enostavnimi dekreti zaščiti naše industrije in da jim s tem ustvari notranje tržišče, ki ga zdaj izpodkopujejo industrije tujih narodov. Uprav na dlani so števil- ke o uvozu blaga, industrijskih sirovin, pa tudi izgotovljenih strojev, ki bi jih lahko izdelovali doma, ki jih že izgotav-Ijamo, a ki jim cene pobija inozemska industrija in inozemska konkurenca. Ogromne količine naših zlatih deviz romajo mesečno v inozemstvo, ker uvažamo predmete, ki se izdelujejo tudi doma. Že s primerno zaščitno carinsko politiko v teh dveh pravcih bi se dalo doseči ogromne izboljške, da ne govorimo o tem, da pridobimo s takimi carinami in z drugimi, podobnimi že krepke kompenzacijske objekte za naš izvoz poljedelskih in šumarskih izdelkov in pridelkov. Na drugi strani je treba poživeti našo notranjo investicijsko politiko. Konstruktivne in produktivne investicije se same obrestujejo. Denarja je dovelj, a podjetnosti v takih časih bi ne. smeli izpodjesti. Občinam, mestom, banovinam in drugim javnim korporacijam je treba pustili proste roke, da po svoji banovinski in lokalni uvidevnosti uravnajo svoje investicijske načrte in jih izvedejo v dobro banovinskega in lokalnega gospodarstva. Drugi ukrepi so potrebni na davčnem polju. Tu so zahteve naših stanov znane in je zlasti pridobnina ona rak-rana, ki ji tr+>l>n nnj/crctjšcm čwe»tc crd pomoči, A pri vsem tem si ne prikrivamo glavnega dejstva, ki nam lahko omogoči izhod iz sedanje krize, ki nam lahko prenovi naša žalobna božična premišljevanja. To je preobrat v nas samih v našem šolstvu, v vsem j a v ■ n eni živi j e n j n. Preobrat na nu reč v idealih vzgoje, v vsem načinu našega dosedanjega življenja. Pred 6. januarjem, da vzamejo ta datum kot zgodovinsko oporišče in ponazorili predmet, smo tičali V globokem, zaslepi jene.m strankarstvu.Molohu stranke je bilo posvečenih r’/0 vsega javnega dela in snovanja. V ospredje našega življenja, vzgoje, šolstva in tudi znanstva pa bi morala sedaj stopiti praktična vprašanja gospodar-s k e g a p i j on ir s t v a. Le priznajmo si, da med nami ni podjetnosti v velikem slogu, da se naša trgovina še ni modernizirala in opremila z najsodobnejšimi metodami dela in uspeha. Več gospodarskega in poslovnega pijonirstva, več široko potez-nosti več podjetnosti, več strokovne priprave, več gospodarskega graditeljstva potrebujemo pa nam bo vsem bolje šlo in drugi božični prazniki bodo svetlejši. V tem oziru je treba tudi preorijen-taci je javnega mnenja napram gospodarstvu, ki zasluži danes največjo pozornost. Gospodarskim vprašanjem posvetiti vso brigo in jih tretirati tako, kakor v resnici zaslužijo. Demagogiji ni danes mesta. Krvavo potrebujemo konstruktivno, smotreno gospodarsko delo na vseh poljih. O božiču se je rodilo novo življenje. Naj nam letošnji božič prinese razsvetljenje v tej smeri in odpre vrata v novo, od nas hoteno in na poštenih gospodarskih načelih zasnovano novo dobo go-spodarske stvariteljnosti. Vsem pa, ki so v hudem gospodarskem boju, kličemo: Dvignite glave naj bo pot še tako trnjeva, napočil bo dan, ko bodo Vaši ideali poštenega gospodarskega ustvarjanja zmagali na vsej črti! Nemirno, v poslovnem oziru zelo težko polletje Drugo polletje letošnjega leta, za katerega mi je čast podati na današnji plenarni seji poslovno poročilo, je bilo v gospodarsekm oziru nestalno in nemirno, v poslovnem oziru pa zelo težko. Pod vtisom nepričakovanih preokretov v trgovinski politiki najmočnejših industrijskih držav so nastale v mednarodnem plačilnem prometu znatne težkoče, ki so povzročile po celem svetu niz ukrepov za omejitev uvoza blaga. V dobi, ko se je pri nas upeljavala popolna svoboda deviznega prometa, so se v sosednjih državah uveljavljale že dale-kosežne omejitve razpolaganja z inozemskimi plačilnimi sredstvi in čez noč je devizna politika postala glavni instrument za regulacijo mednarodnega blagovnega prometa. Razumljivo je, da se je položaj naše eksportne trgovine in industrije pod takimi prilikami od dne do dne poostraval ter da je postalo plasiranje naših izdelkov na inozemskih tržiščih do skrajnosti otežkočeno. Izreden padec cen živinorejskim proizvodom — Trgovski promet padel na polovico Na notranjem tržišču so prišle posledice izrednega padca cen živinorejskim proizvodom in drugim pridelkom do močnega izraza v tem, da se je kupna moč kmetov ponovno občutno zmanjšala. Državna intervencija v prilog žitorodnih krajev je imela za naše zbornično področje za posledico, da se je cena kruhu in moki dvignila visoko nad svetovno pariteto. Od tega niso bila prizadeta samo mesta in industrijski kraji, marveč tudi široki predeli podeželja, kjer prebivalstvo ne pridela dovolj pšenice za lastno prehrano. Naši kmetski sloji, ki se bavijo v pretežni meri z živinorejstvom, vinogradništvom, hmeljarstvom in sadjarstvom, torej s panogami, ki so postale v zadnjem času naravnost pasivne, izkupijo za svoje proizvode premalo, da bi mogli kriti vse svoje potrebe, zato je ponekod nastopilo rapidno zadolževanje. Kupna moč kmeta za industrijske izdelke je skoro prenehala in tako je bila ena industrijska panoga za drugo prisiljena skrčiti produkcijo. Ponekod se je to zgodilo v tej obliki, da se je od dveh izmen prešlo na samo eno izmeno, ponekod se je zopet skrčilo število obratnih dni v tednu — posebno velja to za premogokopne revirje, — drugod pa se je moral stalež delavstva v mnogoštevilnih obratih zmanjšati. Obseg trgovskega prometa se je spričo danih prilik zmanjšal povprečno na polovico, kar je imelo svoje neprijetne posledice tudi za kreditne prilike. Zmanjšanje dohodka za tri četrt miljarde Mislim, da ne bom mnogo pogrešil, če rečem, da se zmanjšanje gospodarskega dohodka našega zborničnega področja v tekočem letu napram prejšnjim letom lahko oceni s tričetrt miljarde dinarji. Položaj zborničnega predsednika mi pri tem nalaga dolžnost, da s tega mesta opozorim, da pri kaotičnosti razmer, ki vladajo v celem svetovnem gospodarstvu, ni izgloda na skorajšnjo zboljšanje prilik. Naravnost iluzorno pa bi bilo misliti, da obstoja v kratkem možnost povratka v leta dobrih konjunktur. Zato bo vsa umetnost v tem, da se naše gospodarstvo čimpreje znajde v novi situaciji in prilagodi zmanjša« nemu obratovanju in dohodkom. Zbornica kot institucija, katere zakoniti namen in dolžnost je, proučevati vse pojave gospodarskega življenja in ocenjevati njih vpliv na podjetnost in ekonomsko aktivnost svojega področja, se je tudi v tej težki dobi z vso vnemo posvetila svoji nalogi ter v polni meri zadostila vlogi, ki ji pripada kot tolmaču in posredovalcu med oblastmi na eni ter gospodarskimi krogi in javnostjo na drugi strani. Težave pri žitnem prometu Ko je pričela meseca julija intervencija privilegiranega izvoznega društva v korist žitorodnih krajev in so izšle odredbe o uvedbi žitnega režima, ki so imele za mlinarske kroge in vso žitno trgovino najdalekosežnejše posledice, je zbornica takoj sklicala anketo interesentov ter si prizadevala, da s svojimi opozorili in nasveti olajša strogi režim kontrole mlinov in reglementacije prometa z mlevslcimi izdelki. Zbornica je v svojih spomenicah opozorila na niz odprtih vprašanj in specijalnih momentov pri žitnem in mlevslcem prometu v Dravski banovini in podčrtala posebna splošno nazadovanje produkcije domačih mlinov v zadnjih mesecih. Ko je prišlo do maksimiranja krušnih cen, je zbornica uspešno posredovala, da se vprašanje določevanja cen uredi zadovoljivo i za interesente, kakor tudi za konzumente. Napetost na denarnem trgu Kreditna napetost, ki se je pojavljala že v poletnih mesecih, je pričetkom jeseni, vsled pojačanega dviganja hranilnih vlog in nastalega pomanjkanja gotovine povzročila, da se je morala svo« boda dviganja hranilnih vlog in dobro* imetij pri denarnih zavodih znatno omejiti. Te ukrepe je uveljavilo Društvo bančnih zavodov s 25. septembrom, torej v teku najjačje jesenske sezone, ko je potreba po gotovini in kreditih v poslovnem svetu najjačja. Napetost se je pozneje meseca oktobra in novembra še znatno stopnjevala in povzročila močan zastoj v poslovnem življenju. Po prvotnih ukrepih denarnih zavodov je bilo celo vzdrževanje obratov velikih industrijskih podjetij ogroženo in je zato zbornica takoj sklicala dne 15. oktobra t. 1. anketo predstaviteljev vseh gospodarskih panog, denarnih zavodov, stanovskih organizacij in predstaviteljev oblasti, na kateri so bile sklenjene obsežne mere, ki naj bi pripomogle k večji likvidnosti denarnega trga in naj bi olajšale cirkulacijo gotovine. Zbornica jo pri tej priliki ugotovila, da rabi zbornično področje dnevno za tovornino in železniške pristojbine povprečno 1-2 milijona dinarjev, za carino 1*5 do 1*8 milijona dinarjev ter za delavske mezde 2-8 do S milijone dinarjev, torej skupno ca 5*5 do K milijonov dinarjev gotovine, da more zadostiti te* Nadaljevanje na 3. strani. Ferdo Jelenc, učitelj Gostilničarske obrtno-fiftdaljevRlne Sole v Ljubljani: Kako dvigniti usposobljenost našega gostilničarska ( Na Privozu št. 11 je bila letošnjo je-•en predana svojemu namenu stavba .Gostilničarskega doma. Večji del stav-,be je posvečene izobraževanju gostilničarskega stanu ter obsega za to potrebne prostore v takem številu in obsežnosti in tako pametni razporeditvi, da ee človeku smeje srce. Zveza gostilničarskih zadrug je torej pod uačelova-njem gospoda Frana Kavčiča dosegla na polju izobraževalnega svojega dela ono etapo, s katere je uspešno operiranje v obeh drugih ozirih že pri navadni gameti in ob navadnem poteku stvari zagotovljeno. Ta dva druga ozira sta, .eden še materijalne narave, to je primerna oprema prostorov, drugi pa bolj d.ihoven, to je pametna in času primerna ureditev in vršitev strokovno-izobraževalnega dela. t t Objasniti naloge, cilje in s temi skladno metodo gostilničarskega strokovnega izobraževanja je namen pričujoči i vrstic. Ime »gostilna« in vse, kar je td njega izpeljano, naj tu krije vsa podjetja za preskrhovanje gostov, tudi tista, ki so si v skrbeh, da razodenejo svojo velikost ali posebnost svojega [obratovanja, nadela razna, dostikrat .tuja imena, kakor hotel, restavracija, kavarna i. t. d. Tudi ime »osebje« naj se vzame v svojem polnem pomenu ter naj krije tudi gospodarja, saj si lasti ta vse kreposti in znanje, ki jih zalitega poklic od njegovih nastavljencev, in to v potencirani meri, in je njegova naloga še povrhu, spraviti njih delo v Učinkovito enoto. Gostilničarsko osebje se loči na splošno v tri skupine, namreč v natakarsko, kuharsko in portirsko osebje. Natakarsko in kuharsko osebje preskrbuje hrano, portirsko oBebje pa stanovanje ali [ sobe. Natakarsko in portirsko osebje stopa z gosti v neposreden stik, je torej prodajalno ali trgovsko osebje, torej istovetno s trgovskim pomočnikom, kuharsko osebje pa proizvaja ali ;predelava, je torej obrtniško osebje v (Običajnem pomenu besede. Ta delitev lin prispodoba kaže že jasno, kam 6e ima izobraževanje vsake vrste osebja usmeriti: Pri natakarju in portirju na 'dobrega prodajalca, ki vč, kaj odjemalec, tukaj gost potrebuje, in ga zna zadovoljiti, pri kuharju pa na vešča-fikeera izdelovalca, ki zna izdelati in prodajalcu staviti na razpolago, kar je ta za polrebno spoznal. Gostilniško prodajanje se odlikuje od trgovskega po tem, da prodaja gostilna blago in usluge, in sicer v jedilnem obratu oboje obenem, v sobnem pa samo usluge. V kolikor tiče usluge v neposrednem osebnem delu, se imenujejo postrežb«, usluga pa je tudi to, če stavimo gostu na razpolago prostor, v katerem spi ali jč, torej gotovo udobje. Seveda je v gostilni po velikosti obrata potrebno tudi drugo osebje, vodilno, pisarniško, težaško in pomožno. Izobrazba tega ne more biti predmet pričujoče razpravice. Tudi ni z ločitvijo najvažnejšega osebja v tri skupine rečeno, da enemu ni treba vedeti, kaj dela drugo, temveč, čimbolj pozna vsak celo Obratovanje, tem boljše. Čim manjši je obrat, v tem več smereh se bo moral posameznik zares udejstvovati in tudi gospodar vršiti delo, ki ga v velikih obratih morebiti vrše primeroma nizki nastavljene!. Za nas naj predstavlja natakar prodajalca blaga (jedi in pijač), Udobnosti in postrežbe, portir prodajalca udobnosti (sob) in postrežbe, kuhar pa izdelovalca. Iz dosedaj povedanega je jasno razvidno tudi to, kar ima gostilna svojemu odjemalcu nuditi: Dobro blago, blagodejno udobnost in iskreno postrežbo. To je malo ali veliko, kakor se vzame. Malo če se vzame, kar zadostuje za zadnjo silo, za vegetiranje in za domačo rabo, veliko, če se hoče biti res na mestu, če se hoče cveteti in pobiti tujo konkurenco. Zlata reka tujskega prometa se bo v najmočnejšem toku odce- pila tja, kjer ji bodo izkopaui najboljši kanali. Ti kanali, ki naj jo vjamejo, so naše gostilne. Naši lepi kraji pa so zanje pripravni teren. Na nas pa je, da izobrazimo delavce in inženjerje, ki jih bodo prav izkopali in vzdrževali, da bodo namakali zemljo našega gospodarstva, posebno pa trgovstva. Pri razpravi, kakor je pričujoča, ne sme igrati velike vloge to, kar je, temveč moramo vpreti pogled na to, kar naj bo. Jasno je, da je gostilničarju potrebna najuniverzalnejša usposobljenost. Kako mu to preskrbimo, o tem hočemo premišljevati. Njej vočigled in vpričo dejstva, da je njegova izobraževalna pot in njegovo delo eno najmanj urejenih, morajo biti nujno nedostatki veliki. Gostilničarji pa se morajo navdušiti za napredek. Danes stoji stvar tako, da sta se zu gostilmčarsko-gospodinjski tečaj v Rogaški Slatini, ki ga je razpisala mariborska Zveza gostilničarskih zadrug za november, priglasili samo dve udeleženki, čeravno je kraljevska banska uprava dala na razpolago učne prostore s prenočiščem vred in učne moči. Namesto da bi se mišice vpričo krize napele, je torej strumnost padla. Razpis za natečaj se je za januar ponovil. Prihodnjič bomo na podlagi danes spoznanega specificirali zahteve, ki jih stavi smoterna izobrazba gostilničar-stva, posebno pa smoterna izobrazba naraščaja. Podeželska trgovina in vinska kriza (Dopis iz brežiškega okraja.) Položaj podeželske trgovine je v obče težak. Posebno težak pa je sedaj v dobi vedno ohčutnejše krize. Podeželski trgovci smo odvisni v prvi vrsti od kmeta in kmetu se slabo godi, slabše nego si marsikdo more misliti. Kmečki pridelki nimajo skoraj nobene prave cene, ne živina, ne les, ne vino. Vinorodni kraji bo osobito prizadeti. Kmečko gospodarstvo v teh krajih je usmerjeno v pr- vi vrsti na vino, ki ga ni mogoče spraviti v denar. V vinu ima vinogradnik investiran poleg dela in truda celega pol leta tudi svoj denar, katerega je izdal za obdelovanje, dnine, galico itd. Ako v teh krajih ne obrodi vino, je že v normalnih časih nastopala kriza z večjo ali manjšo ostrino. Sedaj smo hvala Bogu imeli zadnja leta razmeroma ugodne letine, nastopila pa je druga kriza, kriza v pomanjkanju denarju in vina ne moremo spraviti v denar, ker ni kupcev, dasi je cena tako nizka, da krije komaj vinogradnikovo režijo. Preje smo večkrat mislili in domnevali, da nas ovira dalmatinsko in banaško vino. Oboje je od nas skoro izginilo, od kar je cena našemu vinu tako padla, da vino iz drugih krajev ne vzdrži konkurence. Naši vinski trgovci sami izjavljajo, da se jim ne splača več kupovat vina drugod, ker je vino drugod radi visoke voznine za naše prilike predrago. In vendar naši vinogradniki svojega vina navzlic temu ne morejo spraviti v denar. Nočem in nisem poklican soditi, ali in v koliko je nakupna cena v pravem skladu s prodajno ceno, vendar pa moram ugotoviti, da pretežen del razlike med obema cenama pade na državno, banovinsko in občinsko trošarino, ki ponekod skupaj znese skoraj več nego znaša cena vina. In to trošarino mora gostilničar, če nima založne kleti, in večina jih nima, plačevati v naprej, to se pravi: gostilničar mora plačati za vino pravzaprav dvojno ceno, eno za vino samo, drugo za trošarino. Ob težavah v obtoku denarja je docela naravno, da so prizadeti tudi gostilničarji, ki ne morejo zalagati za njihove razmere ogromnih vsot, da bi se oskrbeli z vinom za daljšo dobo, ali, kakor je bilo svojčas v navadi, da bi kupili vino za celo leto v naprej. V naše kraje so zahajali svoj čas gostilničarji iz cele dežele in kupovali znatne količine vina. Sedaj bi na prste ene roke lahko seštel tiste, ki so pri nas kupili letos znatnejše količine, drugi pa na razna vabila enostavno odgovarjajo, da nimajo toliko denarja, da bi se mogli oskrbeti z vinom za daljšo dobo. O naši vinski krizi se je pri nas že veliko pisalo in govorilo, ostalo pa je več ali manj pri besedah. Sedaj čujein, da se je s tem vprašanjem pečala tudi gospodarska sekcija poslanskega kluba in načela vprašanje na pravem kraju — pri trošarini. Sicer ne verjamem, da bi mogla država trošarino kratkomalo odpraviti, ker bi morala v tem primeru iskati drugih dohodninskih virov, ki bi bili morebiti še občutnejši, mnenja pa sem, da bi bilo v stvari že veliko po-magano, če bi se trošarina na vino na eni strani znižala za toliko, da bi z vsemi dokladami in nakladami vred ne smela znašati več nego 150 Din za 1001, na drugi strani pa naj bi se pobirala šele takrat, kadar gostilničar sod nastavi na pipo, kakor se je pobirala pri nas v predvojnih časih. To so moje misli glede omiljenja vinske krize, katere sem si ustvaril ob različnih pogovorih z gostilničarji in vinogradniki. Trgovina v vinorodnih krajih je toliko odvisna od pravilne in pravične ureditve vprašanja vinske krize, da bi v interesu poživitve trgovine nujno želel, da merodajni faktorji posvete temu vprašanju polno pozornost, kajti z odpravo vinske krize bo v vinorodnih krajih odpravljena tudi gospodarska kriza. A. M. Za oprostitev plačevanja kuluka Po zakonu o samoupravnih cestah se je za gradbo in vzdrževanje cest uveljavilo uporabo ljudskega dela, ki se lahko nadomesti z odkupnino za osebno delo Ljudsko delo se po tem zakonu sme odrediti samo, kolikor ne bi mogla izvršiti teh poslov samoupravna telesa iz svojih denarnih sredstev (§ 67.)- Analogno se torej tudi odkupnina za ljudsko delo ne more pobirati, ako niso dani pogoji za ljudsko delo. Po § 67. navedenega zakona se mora za občine določiti poseben program dola za gradbo in vzdrževanje cest I. reda in šele, ko je ta program določen, sme banska uprava po 5. odstavku tega paragrafa predlagati ministru za gradbe, da izda potrebne uredbe, ako bi občina ne izvršila svojega letnega programa brez tehtnih razlogov. Kuluk za občine je torej že po sedaj veljavne n zakonu samo fakultativen, to je pobira se samo, kolikor bi občine ne mogle izvršiti program dela iz svojih denarnih sredstev. Vezana pa je opustitev ljudskega dela na dovoljenje ministra za gradbe. Mestni občini Ljubljana in Maribor sta si za gradnjo in vzdrževanje oeet, ki spadajo v njihovo področje, oskrbeli primerna sredstva v svojih proračunih za leto 1930 in 1931 in jih tudi v polni meri pobrali. Radi tega sta tudi občinska odbora obeh mest sklenila naprositi ministrstvo za gradbe, naj jih oprosti pobiranja kuluka, ker so si v dovoljni meri poskrbela za vzdrževanje in gradbo svojih cest potrebna sredstva v svojem proračunu. V zakonu utemeljeni predlog obeh občin je ostal brez uspeha, ker bi sicer davkoplačevalci v obeh mestih ne dobili plačilnih nalogov za plačilo kuluka Plačilo kuluka, ki pada ravno v čase najobčutnejše krize, občutijo ljubljanski in mariborski davkoplačevalci ;a tem večjo ostrino, ker so stroške za gradnjo in vzdrževanje cest poravnali z dokladami in drugimi dajatvami v letu 1930 in 1931 in pomenja zanje pobiranje kuluka dvojno obremenitev, katere zakon brez dvoma ni nameraval. Zato je stavil v plenarni ->eji Zbornice TOI dne 19. t. m. zbornični podpredsednik g. Eng. Franchetti predlog, naj se Zbornica obrne na g. ministra za gradbe s prošnjo, da občini Ljubljana in Maribor iz gornjih razlogov oprosti plačevanja kuluka za občinske ceste za | leto 1930 in 1831. &4l»clu Za začasno opustitev prisilne poravnave izven konkurza so se izrekli gospodarski krogi v Bački. Predlagalo se je, naj se pri vsaki prisilni poravnavi s strogo preiskavo ugotovijo pravi vzroki prošnje za poravnavo. Gene žarnic v Nemčiji so znižane zopet za 10 odstotkov. Relativno znižanje proti predvojnim cenam je za glavne vrste sedaj ca. 60-odstotno. Število poravnav v Češkoslovaški je bilo v novembru 337 proti 262 v oktobru (lani 444 in 346). Zunanja trgovina Češkoslovaške pada; v novembru je znašar ves zunanje-trgovski promet 2153 milijonov Kč proti 2983 milijonom v lanskem novembru. V prvih enajstih mesecih je znašal promet 22.500 milijonov Kč, lani v isti dobi pa 30.500 milijonov. V Berlinu nameravajo vpeljati tako-zvano govorilno borzo, trikrat po eno uro na teden \ uradnih prostorih Ber-liru-ke borze. Na tej borzi se ne bodo smele sklepati nobene kupčije. Smatrajo jo za predhodnika k eventualni otvoritvi prostega prometu na Berlinski borzi v pričetku bodočega leta. Glede zaščite domačega jugoslovanskega premoga se je vršila zadevna konferenca v Beogradu in se je opeto-vano zahtevala izločitev inozemskega in poraba domačega premoga; Francija, Belgija in Ogrska naj bi napi bile v tem oziru vzor. Mednarodna zveza cevi se bo v začetku januarja posvetovala v Haagu glede podaljšanja kartela. Kartel bo skoraj gotovo podaljšan, ker doslej še ni bilo nobenega ugovora. Kvote bodo na novo razdelili. Mednarodni borzni indeks je v tednu od 5. do 12. t. m. zopet padel in je dosegel novo rekordno globino 41-5, pri čemer je indeks na koncu leta 1927 enak 100. Obtok bankovcev v Nemčiji je v znesku 4538 milijonov mark krit kot v prejšnjem tednu s 25’6 odstotki. Ruska petletka bo izvršena v štirih letih; tako je povedal Kalinin na sestanku vseruskega centralnega izvršilnega odbora. Gena bencina v Češkoslovaški je glede na rastoče svetovnotržne cene z 18. t. m. povišana za 5 vinarjev pri litru; samo za Prago to zvišanje ne velja. Holandski Lloyd izkazuje za preteklo leto zgubo 8,500.000 ho more dovesti do likvidacije ali omiljenja gospodarske krize. Na koncu svojega članka poudarja zunanji minister dr. Beneš dejstvo, da se posamezni narodi zapirajo pred drugimi ter skušajo doseči gospodarsko samostojnost, pri čemer naglaša, da ni in ne more biti drugega izhoda iz krize, kakor povratek na pot, ki se je že prej pripravljala in ki jo predstavlja mednarodno sodelovanje. Omogočenje gospodarstva, ki se upravlja po načrtu, izdelanem na podlagi mednarodnega sporazuma o produkciji v državnem, evropskem in svetovnem okvirju. Iz širše seje gremija trgovcev v Ljubljani V sredo dne 16. decembra t. 1. se je vršila širša seja gremija trgovcev v Ljubljani, kateri je predsedoval načelnik veletržec g. Ivan Gregorc in katere so se udeležili polnoštevilno vsi člani in namestniki načelstva. Za overovatelja zapisnika je imenoval g. načelnik gg. Pogačnika in Kamen-ška. Iz poročila g. načelnika posnemamo, da se je vršila seja pod vtisom splošne in občutne gospodarske krize, iz katere ni najti po vol j nega izhoda. Izčrpno je g. načelnik poročal o denarni krizi in pomanjkanju gotovine ter sporočil navzočim vse akcije, ki jih je načelstvo v tem pogledu pokrenilo pri banski upravi, kakor tudi pri zastopnikih denarnih zavodov, katere je opozoril na prekaren položaj, v katerem se nahaja ljubljanska trgovina in prosil, da se po_ krenejo potrebni koraki, da pride ljubljanska trgovina čimpreje do po-volnejšega poslovnega razmaha. Ugotovilo se je, da se položaj vzlic vsem intervencijam ne samo gremija temveč tudi ostalih gospodarskih korporacij še ni izboljšal in da pričakuje trgovstvo v očigled trajajoči gospodarski krizi še hujše gospodarske udarce. Odbor je nadalje podrobno razpravljal o predlogih posameznih sekcij, ki so načelstvu predložile obširno spomenico glede kreditiranja blaga in soglasno odobrile predloge Zveze trgovskih gremijev, ki jih je tudi ljubljanski gremij razposlal vsem članom v vednost in ravnanje. Odbor je v svesti si težkega gospodarskega položaja in pomanjkanja gotovine soglasno sklenil, da izda gremij posebna opozorila vsem članom detajlne trgovine, s katerim se kupujoče občinstvo opozarja, da so trgovci vsled gori navedenih dejstev v bodoče prisiljeni prodajati blago le proti gotovini oziroma nabavni knjižici. Da se olajša kupujočemu občinstvu nabava blaga, se toplo priporoča Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev, ki ma svoj sedež v »Trgovskem domu« in katera nudi vsakemu, ki si hoče nabaviti blago na daljše obroke, izredno ugodnost. Zato se tudi članstvo naproša, da stopi v čim ožji stik s Kreditno zadrugo, ker le na ta na_ čin bodo trgovci obvarovani pred izigravanjem netočnih in slabih plačnikov. Gremijalno načelstvo se globoko zaveda težkega položaja v katerem se nahaja ljubljanska trgovina. Zato tudi ne bo izpustilo nobene prilike, da ne bi v enem ali drugem slučaju na to opozarjalo merodajne faktorje in stalo v tesni zvezi z vsemi člani kakor tudi, da bo o vseh potežkočah, Povpraševanje po našem blagu v inozemstvu »Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« prinaša v svoji 26. številki številna povpraševanja inozemskih trgovcev po našem blagu. Predvsem se pa iščejo sledeči predmeti: Živalski proizvodi: kože, podplati, suho meso, gnjat, divjačina, žive jerebice za pleme, ter lisičje in zajčje kože. Poljedelski proizvodi: sveže sadje, slive, hmelj, detelja, seno in slama, sveže sadje ter oljčno olje. Gozdarski proizvodi: parjena orehovina, les za zaboje, parjena bukovina, hrastov in kostanjev tanin, zaboji za sadje, obroči za zaboje in pohištvo. Povpraševanja so tudi po granitu in in morebitnih ukrepih, ki bodo potrebni, da se obvarujejo interesi slehernega trgovca, stalno obveščalo članstvo in dajalo točna navodila, kako naj se v bodoče ravna, da se izogne vsem morebitnim iznenadenjem. Ker se je baš v času gospodarske krize pojavila akcija mestnega soci-jalnega urada za zbiranje daril naj. revnejšim, je odbor na predlog predsednika Zveze trgovskih gremijev g. Kavčiča, soglasno sklenil, da izvede gremij trgovcev pomožno akcijo popolnoma samostojno ter se je v ta namen izvolil poseben odsek, kateremu načeluje veletržec in podna-čelnik gremija g. Albin Smrkolj. V odsek so bili izvoljeni gg. Anton Verbič, Josip Bahovec, K. A. Kregar, Fran Pogačnik in Pavel Fabiani. Ta odsek ima nalogo, da takoj izvede nabiralno akcijo in članstvo obvesti o sklepu s prošnjo, da naj v ta namen ne daje daril nikomur in se ravna po navodilih akcijskega odbora, članstvo bo tudi dobilo posebna opozorila, ki naj jih nabije v poslovnih prostorih na vidnem mestu. G. načelnik Gregorc je podal tudi izčrpno poročilo o predlogih glede znižanja mestne trošarine, ki so bili pri razpravah v finančnem odseku mestne občine v znatni meri upoštevani. Gremijalni tajnik g. Lojze šmuc pa je podal izčrpno poročilo o določilih novega obrtnega zakona. Vsak član načelstva je tudi dobil nov obrtni red. Ker je že Zveza trgovskih gremijev na svoji predsedstveni seji razpravljala o izpreminjevalnih predlogih novega obrtnega reda je o tem odpadla debata. O obrtnem redu samem bo pa gremij sklical posebno sejo, na kateri se bo temeljito razpravljalo o vseh določilih. Končno so se rešile še nekatere prošnje in določile nove smernice za bodoče poslovanje gremija. š. .■> 'A ' pr®*!* za pecivo AIMfcmA vanilip/Iobbbr.- - • . 1 .v • M n ■ m h ■*' .“J \ t . :S ^. >+.■■■ ;C. : ,.r '•s v -J-:--i no pr marmorju za spomenike, po morski peni, lanenih in konopljenih izdelkih, čipkah in vezeninah, klobučevini, železnih žebljih za zaboje, papirju za zavijanje sadja, vrveh, keramičnih izdelkih, steklenih izdelkih itd. Vsi interesenti naj se obrnejo direktno ali na Zavod sam ali pa na uredništvo »Glasnika«, kjer bodo brezplačno prejeli vse potrebne informacije. 2e v 24 urah I Irke klebuke Itd. Akrahl li •▼etlaltka »raje«, »fntilki Id naaaieta. Par*. c«ii. manga li lika damai« perila tovarna JOS. REICH. Ob l gi ‘ LUVAI lili ill/Uja ^a novemu letu pridobivale »Trgovskemu listu« nove naročnike! Kdor pomaga listu, pomaga skupni stvari, pomaga samemu sebi. I. Slanovic splošno ključavničarstvo Ljubljana, Gajeva ulica 2 se priporoča za vsa v fo stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. Obrtno zadružni nadzornik Založnik »Trgovska samopomoč; Trgovski gremij mariborski je leta 1927 ustanovil poleg svoje vrlo lepo uspevajoče bolniške blagajne samostojnih trgovcev še Trgovsko Samopomoč za zasiguranje posmrtnine članskih svojcev. Z raztegnitvijo na industrijalce, obrtnike, svobodne akademske poklice, javne in zasebne nameščence in njihove svojce iz bivše mariborske oblasti vštevši brežiški in laški srez je institucija dobila trdno podlago za razvojne možnosti in samostojno upravo. Blagajna je kot ustanova po zakonu o regi-strovanih pomožnih blagajnah podrejena nadzorstvu upravnih oblaste v. Člani blagajne so razdeljeni na dve skupine po starosti do 50 ali nad 50 let. Jedro zavarovanja obstoja v tem, da vsak član ob vstopu plača blagajni znesek Din 75-— kot 3-kratni posmrtninski prispevek, pozneje pa vsakokrat ob smrti kakega člana iz dotične skupine Din 25'—, po članovi smrti pa blagajna izplača članovi vdovi, otrokom, stari-šem ali vnaprej določeni drugi osebi na podlagi uradne smrtovnice tolikokrat po Din 25-—, kolikor šteje skupina takrat članov. S 25-letnim članstvom si član pridobi pravico do posmrtnine za stalno in mu ni treba več plačevati posmrtnin-skih prispevkov. Član, ki po 5-letnem članstvu radi brezposelnosti, bolezni ali konkurza obuboža. se ne izključi, ampak se po njegovi smrti izplača posmrtnina v običajni izmeri po odbitku neporavnanih prispevkov. Ta določba je posebno za trgovce, obrtnike in uradnike velike važnosti, ker posmrtninski prispevki po sedanjih izkušnjah tudi pri 25-letnem članstvu ne presegajo ’A zavarovane svote. Upravni stroški se za vsako leto posebej določijo po proračunu in so znašali doslej malenkost Din 20'— na člana in leto. O vsem tem se je že pisalo. Povod, da ponavljam navedene podatke, mi dajejo večstranska vprašanja za pojasnila, iz katerih sklepam, da so gremiji svoje-časne okrožnice in tiskovine neizrabljene vložili v arhive. Pa še iz drugega razloga. Z novim letom se začne izvajati zavarovanje po spremenjenih pravilih, ki nanovo uvajajo doslej nepoznano ka-renčno dobo.. Kdor želi s pristopom takoj pridobiti pravico do posmrtnine, mora pristop prijaviti 5e pred 31. decembrom in istočasno nakazati Trgovski Samopomoči v Mariboru na ček. račun št. 13.135 3-kratni posmrtninski prispevek Din 75-— in vstopnino, katera znaša do 30. leta Din 10’—, do 40. leta Din 201—. do 50. leta Din 301—, do 60. leta Din 45’—, do 70. leta Din 60'—, tako da plača n. pr. član v starosti 46 let skupno Din 115-—. V boljšo orientacijo dodajem, da po dosedanjih izkušnjah umre letno 6 članov. Namen je, zbrati v vsaki skupini po 1000 članov in na la način zasigurati vsakemu članu posmrtnino Din 25.000-— za letni prispevek, ki ne bi prekašal Din 375'—. Da ta namen še ni dosežen, je pripisati le deloma gospodarski krizi, povečini pa običajni človeški lahkomiselnosti, s katero zanemarjamo najkoristnejše socijalne ustanove, ker niso prisilne, zaradi malenkostnih plačil, med tem ko istočasno na drugi strani desetere svote lahkomiselno in brez-smotreno izmetavamo. V današnjih nesigurnib gospodarskih prilikah je za trgovca, obrtnika in nameščenca, ki navadno nima ob smrti svojcem kaj zapustiti, dvakrat va/.no, da jim s tako ceneDim zavarovanjem zasigura pripomoč vsaj za najnujnejša- izdatke. Premišljujete in ravnajte. Žitni režim (Predlo* »bornii-aega flaua gosp. Jakoba Zadravca v zadevi razmer, ki »o nastale po uvedbi žitnega monopola v mlinski obrti in v mlinski industriji Dravske banovine). 1. Z zakonom od due !5. septembra t. 1. bil je razširjen žitni monopol na vse banovine jugoslavnske države. Tem povodom razdelili so se mlini v dve skupini: v mline na merico in v trgovske mline. Mlini na merico (kmetski mlini) emejo predelovati pšenico v 80% enotno moko proti plači mlenine in natura. Zaslužek, obstoječ v merici, morajo prodajati le trgovcem-nakupovalcem, ki so registrirani pri Privilegirani izvozni družbi. Moke n« »mejo prodajati, a voditi morajo knjige, ki jih dostavlja Priv. izvozna družba po visokih cenah. Zamenjavati ne smejo in so tako prisiljeni, da kmetsko zrnje v majhnih skupinah zmeljejo. Ta način mletja jim povzroča na njih — če abstrahiramo redke izjeme — primitivnih napravah podraže-nje obratovanja, poleg tega pa še nezadovoljnost kmetov-pomelajev, ker si peč tudi naš kmet želi, da dobi za svoj žlahtni pridelek, to je za pšenico, sortirano moko za takozvano boljšo (praznično) porabo, to tembolj, ker se itak za vsakdanjo porabo poslužuje kruha iz zmesi ali iz rži in koruze. Pšenična enotna moka po predpisih Priv, izvozne družbe pa- zamore odgovarjati le še kmšfti porabi, Boljšo sortirano moko mu pajišurski mlinar po zakonu ne sme, včasih pa tudi nuditi ne more. 2. Še bolj tragično stoje razmere v trgovskih mlinih. Trgovski mlin sme pšenico kupovati edinole potom Priv. izvozne družbe z visokim, momentano 8000 Din znašajočim doplačilom; on sme eicer moko prodajati, ne sme pa iste ne Kamenjati, ne mleti trgovcem-zamenja-valcem. V naši Sloveniji je bilo pred 6- septembrom, izvzemši dveh velemli-mov, 40 trgovskih mešanih mlinov, ki so mleli pšenico za trgovino, obenem pa tudi za zamenjavo kmetom, v okolici mest pa za veletrgovce-mokarje. Tem mlinom je Z UVftHha žitnogu monopol« odnosno z uredbo Priv. izvozne družbe popolnoma odvzeta možnost eksistence, Neštevilo njih je ustavilo svoje obrate, vsi pa so na več kot polovico skrčili tsvoja obratovanja, saj je razumljivo, da kmetu ne more konvenirati, da prodaja svojo pšenico po Din 160-—, a da kupi moko, podraženo radi doplačila Priv. družbi, recimo po Din 400'— in dražje. Na tej nesrečni uredbi trpi vse od kmeta dol do trgovca-zamenjalca. Sedaj pa še en pogled na razmere trgovskih mlinov v Sloveniji. Prav te dni sem dobil oferto nekega banatskega mlina. Mlin ponuja moko, sortirano na bazi Din 875'— Celje, kamor ima najmanj Din 45 — pro 100 kg vozarine. Če preračunamo izmletje po najvižjih percentih posameznih vrst, ugotovimo, d« dobi iz 100 kg predelane pšenice Din 240 90 (kalkulacijo prilagam). Ce upoštevam, da znašajo vreče 7'— dinarjev, obratni davek 2-50, provizija 1-50 in nainižija relija brez zaslužka Din 16 — per 100 kg In 8e te postavke Ubijem gornji z..................Din 27-—, Pšenica doplačilo decemb. dovoz vreče 7'—, obratni davek 2 50, provizija 150, režije brez zaslužka 16'— per 100 kg, skupaj dobim, da ostane mlinu . . . Din 218-90, Ker pa stane pšenica Din ICO1— pribitek p« Din 80-— in dovoz * vozari no Din 5'— Din 246-—. Bioramo opravičeno trdili, da % agubo................................Din 81-10 per 100 kg mlin ne dela, ampak da si pomaga na način, ki ni v skladu z zako nom s tem, da ne prijavlja svojih naku pov. Ta način je sicer nekoliko nevaren, je pa zato tembolj rentabilen, saj znaša trenutno samo doplačilo Din 8000’—• per vagon! Enako nesorazmerje kaže kalkulacija na bazi cene mlina v Virovitiei. Ta kal ikulacija se glasi: 45% moke Ogg/ftg a 330 Din 148-50 10% moke 2 & 310 „ 31 7% moke 5 š 290 „ 20-30 8% moke 6 h 240 * 19-20 8% moke 7 a 190 „ lij'20 20% otrobi a 85 „ 1>— Din 25120 Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino, kupite najboljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik^in urar, Ljubljana, Stari trg 9. -- . > • • o1« ijj®;- j Brezposelnost narašča tudi v Franciji Val brezposelnosti je končno zajel tudi Francijo. Med tem ko so našteli v ^ ( . Franciji v avgustu t. 1. komaj <37.573 " I brezposelnih, znaša njih število začet- Diin 20-80 I ko, pošti I po trajanju razgovara in razdalji m»d st, da ne I obema krajema, če prometrtf mit1 t Din 3*— več. Toliko v vednost, bo nepotrebnih reklamacij, kcy pisarna ne more odgovarjati posameznikom na reklamacije, ki Se nje «• tičejo *- d,rugače, n? c>dredi Pošiljatelj brzojavke ali fonograma, odnosno telefonski naročnik irtn govor-- Sedež: Ljubljana VII. Besedilo: I. Keber & Cie. Vsled razdružitve in opusta obrata, ftister | f Deželno kot trgovsko sodlSč* v Ljubljani, odd. III,, , dne 14. novembra 1931. (Firm., 977 — Rg. A III 178.« ) , Kreditni za trgovino in indmslrijo £ Brzojavke < Kredit Ljubljana. • Interarban: 1706, 2806. - Peterso Obreatovaaja vlog, a predujmi In krediti vsake vrste ®Peld?HCVII ul« 30 (v lastnem poslopfuj Telefon št.: 2040, 2467, 2648; n International Banking Code lakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devis in valut, borma anrnfttts. , eskompt In inkaso menic ter nakazila v tu- In inozemstvo, safedepostti Ltd. 51 lil ll Vinocei tovarna vinskega kisa, «3. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši in naj« okusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najmodemeje urejena kisarna v Jugoslaviji Pitama i Ljublj ana, Dunajska c. 1 a, II. nadsfr. Zahtevajte ponudbo I KLIŠE) E vso/i vrsl por folog rafijah^, ali risbah, /*vrJf uje n aj sorlidn 9jše ki iš €9 ffio ST-DIU HUB LIANA DALMATINOVA 13 »AG RIPPA« kartoteka v je praktična, moderna, ker nima predalov in omar, je pa tudi poceni Pojasnila in navodila daje »AGRIPPA«- kartoteka LJUBLJANA, Selenburgova ulica štev. 1 Irgovcz' 7 5Varoča/7c blago pri IvvdLbab, balevo ogla« šafo v ,/lvgovsbem lislu“. Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek • Svoji k svojim I Tovarna mol voza in vrvarna J. «L Grosuplje pri Ljubljani GRADBENO PODjETJE IN TEHNIČNA PISARNA • • MIROSLAV ZUPAN - Ljubljana STAVB E NI k Poštni ček. račun štev. 12.854 Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura 5 v strol mnenja • • Telefon štev. 2103 ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. • • Sprejemanje v strokovno Izvršitev vseh načrtov stavbne stroke O O Tehnična mnenja • • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah v %®dici/sko podjetje ft. Ttanzimge Telofon št. 20-00 taJMdtlj OMMU prevzema vse v to stroko spadajoče posle. L astno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora. Carinsko skladišče. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanih Prevoz nohištvft s pohištvenimi vozovi in avtomobili VELETRGOVINA kolonij alne in špecerijske A A? £jubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna in solidna postrežba! Zahtevajte ceniki Kristalna soda v vrečah po 50 in 100 kg. Pralni lug znamke »Zora« z 5°/o mila. Pakovan v zavitkih po lU kg. Zaboji po 25 kg. Odprto blago v zabojih po 50 kg. Pralni milni praški znamke »Zora«. Kvalitete »Prima«, pakovan v zavitkih po >/ikg. Zaboji po 25 kg. Odprto blago v zabojih po 50 kg. Kvalitete »Ekstra«, odprto blago v zabojih po 50 kg. Zahtevajte ponudbe od tvrdke: Dolničar & RicKier, Ljubljana Zvonurska ulica rzofavi: SKrispercoloniat« JCjubljana — telefon H. 2263 Ani Krisper (oloniale £osindti Josip Verlič Ljubljana Dunajska cesta 33 teočho postrežba Ustanovljeno leta 1640 Ceniki na raspolago deal Najboljši strojil Vsak kupec najboljša referenc« Tudi na obroke dobavi tvrdka TZze 2lex 60. Magreb Ustanovljeno leta 1906, Cjubljana fjlvadlišče 1C Telefon 22GS it u Safvništo 5CL JJstanovljeno leta 1906. Knjige, časopise, račune, vizitke, memorande, kuverto, tabele, lepake, letake, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, barvotlr^a, eenike kakor tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro ln po zmernih cenah Telefon 3VM Ljubljana, Gregorčičeva 23 ISKARNA MERKUR Lastna IcnJlffO- vez nlca Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.