Poštama plačena u gotovom God. X, Broj 12. U Zagrebu, 25. niarta 193». Pojedini broj Din L C -- -N Uredništvo i uprava ZAGREB, MASAKAKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA. Erjavčeva ia ŠIRITE »ISTRU!« — ŠALJITE FRETPLATU. — SAKUPLJAJTE OGLASE ZA »ISTRU!« ŠUJTE U »ISTRI!« GLASILO SAVEZA JUGOSLOVENSKIH EM IGRAN ATA. IZ JULIJSKE KRAJINE DELO JTAL1E REDENTE' 1 V TEKOČEM LETU Po tržaškem »Piccolu« od 20 t. m. IZJAVE GRADIŠČANSKIH HRVATA I KORUŠKIH SLOVENACA posnemamo: Društvo »Italija Rede ri¬ ta« ali kakor se glasi njeno poino ime, »Opera nacionale di assistenza alFItalia Re- denta« je bilo ustanovljeno leta 1919. Za¬ čela je ustanavljati po Julijski Krajini in Južnem Tirolskem v slovenskih in hrvat- skili, odnosno v nemških krajih italijanske otroške vrtce in otroška zabavišča. Od le¬ ta 1929 dalje ima v Julijski Krajini celo iz¬ ključni monopol v tem pogledu. Tedaj je namreč »Italia Redenta« prevzela tudi vse vrtce že od predvojne nam predobro zna¬ nega društva »Lega nazionale«. To dru¬ štvo opravlja od tedaj svoje delo med Ita¬ lijani v naši Dalmaciji, kjer vzdržuje v Hvaru, Korčuli, Splitu, Šibeniku in Trogiru 4 otroške vrtce, 8 ljudskih šol s 33 učitelji za manj kakor 500 učencev, in še razne ve¬ černe šole, knjižnice in čitalnice. »Italia Redenta« je imela 1936 samo v Julijski Krajini 175 vrtcev, katere je poha¬ jalo okoli 8.500 slovenskih in hrvatskih otrok. Za vzdrževanje teh vrtcev je izdala preko 1,800.000 lir. S šolskim letom 1935-36 je »Italia Re¬ denta« prevzela tudi izključno pravico, vzdrževati nekvalificirane šole v krajih, kjer ne obstojajo redne šole, ter prirejati razne nadaljevalne tečaje in tečaje za anal¬ fabete in polanalfabete. Že v prvem letu svojega izključnega delovanja na tem polju je društvo otvorilo v Julijski Krajini in Zadru nič manj kakor 241 tečaj splošnega dopolnilnega značaja, 3 kmetijske in 14 go¬ spodinjskih tečajev in 30 tečajev za pol- anafalbete. V ta namen je izdala preko de¬ vet milijonov lir. Kakšni so nameni teh šol in tečajev smo že podrobno omenili v našem listu. Poudar¬ jati hočemo samo še enkrat, da ovi tečaji za polanalfabete niso morda namenjeni, ka¬ kor bi si čitatelj lahko raztolmačil, za ose¬ be, ki znajo sicer čitati a ne pisati, tem¬ več za odrasle osebe slovenske in hrvat- ske narodnosti, ki so pohajali lahko še šo¬ lo v materinem jeziku in ki se niso zato utegnili naučiti italijanščine. Prave analfa- betske tečaje vzdržuje »Italia Redenta« sa¬ mo v Zadru, toda ne za domače hrvatsko prebivalstvo, temveč za italijanske vojake tamošnjih garnizij. Sedaj te tržaški »Piccolo« objavil^ po¬ datke o teh tečajih za šolsko leto 1937-38. Pri tem takrat ne more zadostno prehvaliti prevelike skrbi italijanske vlade za pobi¬ janje analfabetizma, dasi mora priznati da prav v Julijski Krajini ni nepismenost baš močno razširjena. »Piccolo« pa je očitno pozabil, kaj je še pred poldrugim letom pi¬ sal o teh tečajih, ko je objavljal celo vrsto člankov o namenu teh šol. Tako izvemo, da vzdržuje »Italia Re¬ denta« letos 55 tečajev za analfabete ali Na drugem mjestu donosimo izjavu engleskog potsekretara u ministarstvu vanjskih poslova koji je rekao da je Njemačka obečala da če u pogledu na¬ rodnih _ manjlna Austrije (Hrvata u Gradišču, Slovenaca u Koruškoj, Čeha, Madžara) uložiti svoje nastojanje da u politici zavede umjerenostl?). U našoj i stranoj štampi su se bile pronijele ne¬ ke alarmantne vijesti o hapšenju Slo¬ venaca u Koruškoj, ali ih je banska uprava u Ljubljani demantirala, što se tiče Gradiščanskih Hrvata, nije se culo da je tkogod uhapšen, a i »Hrvat- ske No vin e« u Beču izlaze i nadalje, pa u svojem pcsljednjem broju od 19 o. mj. (prvom po dolasku Hitlera) do¬ nose ovu izjavu- »I Hrvati, koji več kroz stoljeea di- jele sa svojim njemačkim sugradjanima svaku muku i nevolju, svaku radost i žalost, neče da ostanu po strani, kad ovi sugradjani doživljavaju vesele dane, kad postizavaju svoj cilj. I Hrvati po- zdravljaju vodju njemačkog naroda kao vrhovnog vodju i obečaju da če raditi za cilj, koji je on postavio našoj domo¬ vini. Mi čemo uvijek i u svako doba ve¬ selo ispunjavati svoje gradjanske duž- nosti u potpunosti. Mi čemo to učiniti tim radije, što znamo koliko mnogo ci- jeni vodja njemačkog naroda pošteno i čvrsto ispovijedanje svoje narodnosti i kako je dao i poljskim narodnim ma- njinama u Njemačkoj mogučnost za oču- vanje i razvijanje narodnosti i kulture. Kadi toga su i gradiščanski Hrvati s punim pouzdanjem stupili u snažni ve¬ liki njemački Reich«. Neki iistovi su bili objavili da je gla¬ silo koruških Slovenaca »Koroški Slove¬ nec« obustavljen. Medjutim je taj list redovno izašao i na prvoj strani donosi pregled dogodjaja u Austriji. Uz to donosi masno štampanu no- ticu koja glasi: — Odredba za Nenemce! — Uradno je bilo razglašeno: Kljukaste kri¬ že in znake n a r o d n o-s o c i j a li¬ st i č n e stranke smejo nositi samo člani nemškega naroda. Kdor pripada drugemu pleme¬ nu in nosi kljukasti križ, lah¬ ko doživi neprijetnosti. A »Prosvetna zveza« u Celov¬ cu je poslala svim svojim društvima, štedionicama i zastupnicima okružnicu u kojoj zauzima svoje stanovište prema novom državnom ur ed j en ju Austrije. U okružnici se kaže: 1. Zastupnik pokrajinske vlade g. Pawlowski ovlastio nas je da izjavimo DRŽANJE NJEMACKE MANJINE U CSR POSLIJE ANSCHLUSSA Najosjetljivija točka, iza osvojenja Austrije, ostaje čeboslovačka obzirom na svoj geografski položaj, a naročito obzirom na mnogobrojnu njemačku ma¬ li jinu. Dok su stare njemačke stranke u ČSR lojalno saradjivale u vladi, na- cionalsocijalistička stranka ko ju vodi Henlein je uvijek do sada ispoljavala čisto iredentističke težnje, pa je pažnja javnosti, iza austrijskih dogadjaja, bila uprta na držanje te stranke. Po svemu se čini da je Henleinova stranka dobila naredjenje, da ne iza- zivlje incidente, a službena Njemačka nastoji da u ovom povoljnom momentu za nju dobije čim više povlastica za Ni- jemce u čehoslovačkoj. Tako ovih da¬ na javlja francuski list. »E p o q u e«, da CSR koja ima garancij u od Njemačke, da se neče dirati u njezine granice, na¬ stoji da se sporazumi s njemačkom rna- njinom, a »United Press« javlja, da je čehoslovačka vlada prihvatila pred¬ log zakona, kojim se ima njemačkim manjinama dati pravo na"upravu preko činovnika koji njoj pripadaju. Predlog predvidja, da njemačka manjina može u svako j grani uprave zah ti j e vati ona j broj činovnika, koji procentualno odgo- vara Nijemcima ko j e obuhvata dotična upravna grana. Tako bi na pr. Nijemci imali pravo na 22 pošto činovničkih mjesta kod centralnih vlasti, j er Nijem¬ ci prema službenem računu iznose toli¬ ki postotak čitavog pučanstva čehoslo- vačke. Isti princip primijenio bi se i na provincijske. sreske i opčinske vlasti. Tako bi na pr. u provinciji Prag Nijem¬ ci dobili 33 pošto, a u čitavom nizu sje- veročeških kotareva gotovo 100 pošto svojih činovnika. Da če te vijesti biti točne, vidi se i po govorima njemačkih vodja u čeho- slovačkoj na javnim zborovima. Tako je Kontoinova stranka održala velike po- litičke zborove u Tešinu i Liberecu na kojima su govorili, pored pretsjednika stranke Henleinova, i drugi vodeči poli- tičari stranke. Zborovi sudetsko-njema- čke stranke protekli su svuda u potpu- nom miru i redu. Na svima zborovima učesnici su se jednodušno izjasnili za princip legalne borbe na terenu države i u okviru zakona, kao i za puno shva- čanje odgovornosti stranke koja mora i dalje ostati elemenat reda i pore tka. Govornici su naročito naglasili, da su- detsko-njemačka stranka ne teži za promjenom teritorijalnog statusa drža¬ ve, več samo želi priznanje nacionalne individualnosti sudetsko-njemačkog na¬ roda. Glavni govornik Konrad Henlein re¬ kao je izmedju ostalog: »Zahtjev sudet¬ skih Nijemaca za autonomiju zasnovan je u ugovorima o miru i medjunarod- nim pravnim principima. Ne srni j e se dozvoliti, da se sudetski Nijemci zbog toga što vode strashu borbu za ravno- pravnost, prikažu kao nepouzdani«. čini se, prema torne, da je momen- tano izbjegnut najosjetljiviji povod za veče sporove izmedju Njemačke i čeho- slovačke, a Nijemci u čehoslovačko j če stvarno i prestati da budu narodna ma¬ njina u dosadašnjem smislu te riječi, več če postati apsolutno ravnopravni sa česima tako, da če u krajevima gdje ima više Nijemaca Češi postati neke vrsti narodna manjina u svojoj državi. polanalfabete, in sicer 32 v Puljski, 11 v Goriški in 5 v Reški pokrajini. V tržaški pokrajini je imelo društvo samo eno tako šolo, namreč za ribiče ob ustju Soče, v Za¬ dru pa štiri za tamošnje nepismene voja¬ ke. V Pulju je bil še poseben tečaj za ne¬ pismene ženske v tarnošnji kaznilnici. Poleg tega vzdržuje letos »Italia Reden¬ ta« 160 večernih dopolnilnih tečajev, ki jih morajo obiskovati vsi odrastli do 30. leta, ki niso pohajali italijanske ljudske šole. Od teh tečajev je bilo: v Puljski pokrajini 85, v Goriški 35, v Tržaški 24, in v Reški 16. Za one pa, ki so redno dovršili šolo, je »Italia Redenta« vzdrževala 72 nadaljevalna tečaja za splošno izobrazbo. Ta obstoja, kakor znano, predvsem v učenju it dan¬ skega jezika in italijanske zgodovine. Naj¬ bolj številni so bili nadaljevalni tečaji na Goriškem: 35, v Puljski pokrajini jih je bilo 18, v Tržaški 16 in v Reki 3. Posebno pažnjo posvečajo dekliškim na¬ daljevalnim tečajem, ker menijo, da uteg¬ nejo dekleta najprej navduševati za itali¬ janski jezik in italijansko kulturo in tako Pe njih poitalijančiti bodoče družine v slo- TRST POSLIJE ANSCHLUSSA Podizanje Trsta je nerazdjeljivo s podizanjem Austrije. Austrija' je od Tr¬ sta bila stvorila svjetsku luku. Propa- šču Austro-Ugarske 1918 Trst je naza- dovao, ali je ipak i za malu Austriju bio ostao do pred desetak dana Trst glavna uvozna i izvozna luka, Pripojenjem Au¬ strije Njemačkoj, dolazi i Trst u novu situaciju, pa zagrebački »Jugoslo- venski L1 o y d« piše o torne i veli, da če anšlus imati ozbiljne privredne po- sljedice za susjede. Izgradnja trščanske luke i rimskih protokola je računala s nezavisnom Austrijom. Tokom godina su venskih in hrvatskih vaseh. S sodelovanjem žensih fašiev in balilskih organizacij ali, kakor se sedaj imenujejo, z organizacijo italijanske liktorske mladine, je »Italija Re¬ denta« letos ustanovila 55 gospodinjskih te¬ čajev: !8 v Puljski, 16 v Goriški, 6 v Tr¬ žaški in 5 v Reški pokrajini. Posebnih kmetijskih tečajev letos »Ita¬ lia Redenta« ni otvorila, baje zaradi po¬ manjkanja potrebnih strokovno izobraže¬ nih učiteljev. Pač pa je vzdrževala dva vajeniška tečaja: l v Žavliah. drugega v Maletn Lošinju. Celotno je v tekočem šolskem letu 1937-39 350 večernih tečajev, po ogromnem jdelu v čisto slovenskih in hrvatskih krajih Julijske Krajine. Za te tečaje pa so morale občine same preskrbeti lokale, razsvetlja¬ vo in kurjavo. Razen teli večernjih tečajev pa vzdržuje »Italia Redenta« tudi tako zvatie nekvalifi¬ cirane dnevne šole v Krajih, kjer je pre¬ malo otrok za ustanovitev redne šole. V tekočem šolskem letu je ustanovila 9 no¬ vih takih šol, od teh 7 v Puljski pokrajini: v Oltri pri Kopru, 2 v okolišu Vrsara, po eno pri Podnjanu, pri Pazinu, pri Labinu in pri novi občini Raši. na Goriškem dve: eno na pobočju Nanosu v občini Sv. Vid drugo nad Cerknom. P. P. da če nova vlada poštovati slovenska narodna prava i da če koruškim Sloven- cima dopustiti punu kulturnu i eko- nemsku slobodu. 2. Prosvjetna društva, štedionice i ostale ekonomske ustanove koruških Slovenaca radit če i dalje sa istim dje- lokrugom kao i do sada. 3. List »Koroški Slovenec« Izlazit če i dalje. 4. Eventualne smetnje prilikom na¬ rodnih manifestacija, koje priredjuju lica i organizacije u narodnim pokreti- ma, treba da se dostave vlasiima, da bi se sa službeneg mjesta dala odmah pu- na satisfakcija. Naše sugradjane pozivamo na gvoz- denu disciplinu i beskompromisno po¬ koravanje novoj državi i njenim vla- stima. Svaka bojazan ili strah naših ljudi neosnovan je. Vlasti iamče za pun red i mir. Naši ljudi i mladiči koji su na vodečim položaj ima pozivaj u se da pomirljivo djeluju na naš svijet. Još jednom naglašavamo: gvozdena disci¬ plina«. Tim izjavama su Hrvati u Gradišču i Slovenci u Koruškoj odredili službeno svoj stav prema novoj državi. Još ostaje da nova država odredi službeno svoj stav prema njima. u tu svrhu utrošena golema financijska sredstva. Protokoli su propali i luka Trst može samo utoliko prosperirati, ukoliko Njemačka bude htjela i dok budu trajali prijateljski odnosi. Politika rimskih pro¬ tokola je podstrekavala nabavku sirovi- na, naročito drva, celuloze i gvoždja više iz Austrije na Ste tu ostalih zemalja, ali politika autarkije je ugrozila za buduč- nost nabavku te robe. Na drugoj strani je Italija u Trstu podigla veliku ‘fabriku za destilaciju petroleja, jer je računala s Austrijom kao potrošačem. Krajem prošle godine su odred j ene t. zv. tajne preferencije i u aprilu ove godine je tre- balo doči do novih pregovora. Sve je to sada bespredmetno. Au- strijska privreda, koja se sve više obra¬ čala na svjetsku pijacu, postaje dio her¬ metično zatvorene njemačke privrede. Italija stoji pred jedinstvenim privred- nim teritorijem koji mu i za budučnost obečava kroničan uvozni suvišak. Ako to bude vanjska politika diktirala, oba pri- vredna sistema če se još tješnije spojiti. Ali ako uspije izmirenje Italije i Engle- ske, mogla bi Italija smanjiti financij- ske žrtve na trgovini! s Njemačkom. Trst može očekivati konkurenciju sje- vernih luka, danas mnogo jaču nego ikada ranije. Zasada je sve to muzika budučnosti. Proširenje Trečeg Reicha na jugoistok donosi sobom probleme koji se ne mogu predvidjeti Odlučan preokret mogu do¬ ni jeti samo pregovori izmedju Italije i Engleske. Grof Ciano i lord Perth su se več tri puta sastali i talijanska javnost je informirana tako, da su pregovori u uspješno.i fazi. Pregovori oko reforme anglo-talijanskog kliringa su gotovi i tako se talij anski eksport onet može podiči. Utakmica u naoružanju se, isti- na, nastavlja ali talijanski rashodi na oružanje time nisu tangirani. Izgradnja utvrdjenja prema Prancuskoj i Njema¬ čkoj je završena i sve snage se koncen- trišu na avijaciju i flotu. Rashoda s oružanjem se anšlus ne tiče. Rimski dopisnik »Timesa« ističe, tla njemačka vlada može da uputi austrij- ski izvoz i uvoz preko Hamburga, što bi zapeeatilo sudbinu Trsta. AH Njemačka može da uputi čak i promet Južne Nje¬ mačke preko Trsta, čime bi Trst mnogo dobio i mogao povratiti blagostanje ko¬ je je uživao prije rata. Ustašu! broj našega lista izlazi po običaju u poveča¬ nem opsegu. Molimo saradnike da na.*? svoje priloge pošalju na vrijeme, a naj- dalje do 10 aprila. U uskrsnom broju čemo rezervirati poseban prostor za omladinske priloge, pa pozivljemo našu omladinu da nam za tu rubriku pošaije na vrijeme svoje sastavke. Sastavci mogu biti raznovrsni: pjesma, novela, kritika, povjesni ili ideološki članak, slika, karikatura itd. Šaljite na vrijeme svoje priloge! Priloži neka budu čitljivo napisani, brvatski ili slovenski, na jednoj strani lista, črnilom, a po mogučnosti pisani na stroju. STRANA »ISTRA« BROJ 12 . POSEBNI BROJ „JUGOSLAVENSKOGA LL0YDA"| POSVEČEN ITALIJI PRIGODOM GODIŠNJICE BEOGRADSKOG SPORAZUMA Zagreb, 23 ožujka. — Zagrebački -J ugoslovenski L l oy d« — dnevnik za privrednu politiku i opče narodne inte¬ rese — glasilo glavnih privrednih institu¬ cija, — kao što to piše u podnaslovu, a ko¬ me je direktor g. Joso Lalcatoš i glavni i odgovorni urednik g. Ivan Malinar, izašao je 21 o. vij. kao ~Posebni broj namijenjsn Italiji« (Numero speciale dedicato alVltalia). Taj posebni broj ima 50 stranica , a izdat je povodom godišnjice sklapanja pakta prija¬ teljstva izmedju Jugoslavije i Italije. Uvodni clanak je napisno glavni urednik g. Ivan Malinar. Clanak je štampan hrvat- ski i talijanski. Clanak — na prvoj strani — uolcviruje veliku Mussolinijeva sliku. Gosp. Malinar Ivan (hoji je i pretsjednik Narodne Odbrane u Zagrebu) piše: »Imajuei u vidu velike i t-u _i ijeve mi smo kao odlučni j ugoslovenski nacionalisti bili ustrajni propovjednici jugoslovensko-talijanskog prijateljstva i saradnje i onda, kad je to na jednoj i drugoj strani bilo čak i nepopularno. Zato kad je posjetom Nj. E. Ciana u Beogradu došlo do potpisa Pakta o pri¬ jateljstvu i kad je uzvratom tog posjeta po našem pretsj. vlade i ministru vanj- skih poslova dru Milanu Stojadinoviču u Rimu ta j Pakt stekao još veču snagu i značenje, mi smo dobili najljepšu sa- tisfakciju za ovo naše nepokolebivo dr¬ žanje. Politički, ekonomski i kulturni odno¬ si našega i talij anskog naroda, koje spa¬ ja Jadransko more, bili su kroz desetak vijekova tako veliki, da je politika zdra- vog razuma zahtijevala da nakon svjet- skoga rata i ostvarenja svojih glavnih ideala pokažemo više shvatanja za obo- strane realne interese i za onu našu na- rodnu poslovicu, koja ide tako daleko pa veli DA JE PREČI SUSJED NEGO El E D AL JENI BRAT. Nažalost, ova politi¬ ka zdravoga razuma ni j e mnogo godina mogla da dodje do izražaja. Iako su još 1024 naš veliki državnik pok. Nikola Pa¬ sic i veliki talijanski vodja Nj. E. Mus¬ solini dalekovidno započeli politiku ta- lijansko-jugoslovenske saradnje i spora¬ zuma, ipak je raznim predrasudama, posrcdnicima, tutorima, intrigantima i emigrantima uspjelo da u talijanskoj i našoj javnosti zasade klicu medjusob- nog nepovjerenja, koja se razvila u ve¬ liko stablo, koje je svojim granama i ograncima priječilo pogled u daljinu i istinu. I to je bio uzrok, da su u Italiji smatrali, kako je u interesu talijanske nacije svako slabljenje jugoslovenske države, a kod nas opet, da je svaka ne- dača i nesreča Italije jedan naš do- bitak.« Zalim g. Malinar spominje ekonomske koristi i oduievljenje privrednih krugova s Um paktom pa napad a protufašis tičku I tali j u. O lome l,-aže: »Tko je prije dva tri decenija pozna- vao nekadašnju demokratsku Italiju i Talijane, pa ih došao da upozna sada nakon petnaest godina Mussolinijeva vladanja, uvjereni smo, da če doči do istoga uvjerenja ako ga mržnja, parti¬ zanstvo i drugi uži i niži interesi ne spriječavaju, da obuhvati cjelinu djela, što ga je stvorio neosporno veliki čovjek i državnik Nj. E. Beni to Mussolini. Jest, u Italiju, u kojoj vlada Musso¬ lini, treba doči, pa da čovjek upozna, šta i koliko se može dobra i velika uči- niti, kad se energično riješi problem vodstva države, kad se u velikim pita- njima, o kojima ovisi razvitak nacije za | stolječa, ne operiše glasanjem po prin¬ cipu problematične večine, kad se razu- larena demokracija ograniči izvjesnim stepenom diktature, pa kad se konačno djelima i uspjesima za opče dobro za- dobije takvo narodno povjerenje, da di¬ ktatura i diktator imaju veči oslon u narodu, nego li bilo koja, pa čak i naj- savršenija demokracija. Golemi i uspješni rezultati 15-godiš- nje fašističke politike, kad se pregleda- ju, osjete i prouče na terenu, najbolji su odgovor protiv onih demokratskih mi¬ šljenja i praksa, koje su najviše krive svim nedačama prijašnjeg i savremenog života večeg dijela kulturnog svijeta. Mi Jugosloveni sve ovo dobro vidimo i znamo, da od Italije i Talijana može- mo mnogo da naučimo i da njihova is- kustva primijenimo na svim područjima našeg državnog i nacionalnog života. Kod toga če, dakako, biti raznih teško- ča i zapreka, koje je proživjela i još pro- življuje i sama Italija, pa ni mi ne mo- žemo biti iznimka«. Zalim opisuje , kako je Mussolini n 15 ;odina, slvorio Italiju močnom i velikom; koja kulminira u stvaranju onoga Im¬ perija, koji je bio neophodna potreba ra- dišnog talijanskog naroda i o kojem, svijet, a naročito Evropa mora mnogo više da računa nego li je nekoč raču¬ nala«. . Evo ga: »Gledajuči jasno i otvoreno u nave¬ dene stvarnosti i potrebe, mi smo zado¬ voljno prihvatili Beogradski pakt i kas- nije medjusobne ekonomske sporazume u želji, da prijateljski talijansko-jugo- Od Soče do ttečine — od Friffia&a do Jftimenfontt Prirast prebivalstva v Trstu v 1. 1937. Tržaški statistični urad je objavil za 1. 1937 pred kratkim populacijske podat¬ ke za mesto in okolico iz katerih posne¬ mamo sledeče podatke. Prebivalstvo v Trstu je bilo dne 31. decembra 1937. 254.852, pred enim letom ob istem času pa je znašalo 252.952. V dvanajstih mesecih se je torej tržaško prebivalstvo povečalo za točno i900 oseb. Ta razlika v večini pa gre na račun raz¬ like imigrantov nad emigranti (vseljen- cev nad izseljenci). Kajti vselilo se je v Trst 7656 oseb, a izselilo se je le 5912. Razlika je torej 1744. Kar je važno, je to, da se je tržaško prebivalstvo pomno- j žilo samo za 156 oseb v enem letu. Seve- | da deia to velike preglavice tržaškim voditeljem, ki z nobeno stvarjo ne mo¬ rejo povečati števila Tržačanov, dasi so bili izdali v te svrhe številni miljeni, število rojstev se je samo neznatno dvignilo nad številom rojstev v 1. 1936, j tako da se lahko smatra, da je položaj’ ! vedno isti, kot prejšnja leta. Edino šte¬ vilo porok se je nekoliko dvignilo in si¬ cer od 2000 na 2230, od česar si obetajo kaj več uspehov. 1 Smeti in premestitve duhovništva Gorica. — marta 1938. (Agis). V Št. Vidu pri Vipavi ie umrl bisernomašnik Ma- iej Rebolj v visoki starosti 98 let. Pokoj¬ nik je bil najstarejši slovenski duhovnik sploh. Služboval je poprej 53 let po raznih istrskih župnijah in bil svojim vernikom pravi duhovni oče. Častni kanonik goriškega kapitlja je po¬ stal upokojeni semeniški profesor dr. An¬ drej Pavlica, znani kulturni in prosvetni delavec na Goriškem. Dr. B. Kjačič je po¬ stavljen za župnika v Solkanu pri Gorici; Andrej Simčič za župnika pri Sv. Križu na Vipavskem, Izidor Zavodlov pa za župnika v Gor. Polju. — V maju t. 1. bodo trije na¬ ši duhovniki praznovali zlato mašo; dr. Ja kob Brumat, bivši predstojnik centralne¬ ga semenišča v Gorici, bivši briški dekan 1 Ivan Remec, sedai duhovni voditelj ‘v p. na Marofu pri Idriji in upokojeni župnik Jože Kalin v Drežnici. Seljaei sifeku vocke Mune, marta 1938. — Nikada prije se nije u našem selu niko bavio voze- njem drva u grad, ali sada se svaka ku- ča time bavi, osobito poslije one stroge zabrane paljenja ugljena. Ali ni to ne ide, jer je strogo zabranjeno na vlasti- tom zemljištu sječenje bez odobren ja šumske Vlasti, koja sa pečatom označi koje drvo se smije posječi. Za dozvolu sječenja po trebi ta je molba taksirana sa 25 lira, koja se mora podnijeti šumskim j vlastima i to više mjeseci unaprijed. Ali povoljno rješenje rijetko kada dodje, a kako je narod potreban i gladan ne mo že da čeka, i ide sječi bez dozvole. Zbog ovog prekršaja mnogo je naših ljudi ka- [ žnjeno večim i manjim globama. Nekoje globe prelaze i 200 lira, a mnogima je uskračena i zabranjena pod prijetnjom zatvora svaka sječa. Mnogi naši seljaci kojima su molbe neriješene, posjekli su po vrtovima vočke koje su imali, znajuči da je to velika šteta, ali živjeti se mora. Žalostne razmere po naših vaseh Ilirska Bistrica, marca 193S. — (Agis). — Kot je naš list že večkrat poro¬ čal, so z letošnjim letom ponovno in znat¬ no dvignili vse aavke, tako direktne in in¬ direktne. kot občinske in druge dajatve in pristojbine. Res, da so cene domačim kmečkim pridelkom znatno poskočile, kot tudi živini vseh vrst, lesu itd. vendar kme¬ tu nič ne zaleže. Prašički, mladi, stari po 5 tednov, so bili pred dobrim letom po 50,— lir, danes se prodajajo po 150. — lir, ravno v takem razmerju približno so se dvignile cene tudi ostali živini toda izkupiček' mo¬ ra v celoti v davčno blagajno. Srednje ve¬ lik kmet. ki lahko vzdržuje po nekaj glav goveje živine in par konj. mora letos pla¬ čati od 400 do 500 lir več davka kot lani. Pri tem ni všteto plačevanje zadnjega dr¬ žavnega posojila, niti razne druge nove da¬ jatve, ki znatne obremenjujejo gospodar¬ stvo našega človeka. Tudi še dobro stoječi gospodarji nimajo več upanja, da bi v na¬ prej lahko vzdržali. Načrt železnice v gorenji Soški dolini »Rivista Geografica Italiuna« z dne 10. marca t. 1. je prinesla daljši članek G. Gen- tiilija, ki obravnava projekt železnice v go¬ renji Soški dolini s posebnim obzirom na pomen, ki bi ga irnela za tržaško luko. Problem te železnice ie že precej star. Kot najvažnejši prehod ie omeniti Predil, ki je razmeroma nizek (1156 m), a ima na obeh straneh zelo strm padec ter ozko do¬ lino. Mnogo večji pomen je imel v starih časih kot prehod na Koroško stran, a da¬ nes ie njegov pomen zaradi teli ovir pa¬ de!. Promet je prešel na prometno žilo, ki vodi čez Pontebo in Chiusaforte. Medtem ko je promet precej živ v nižjem delu do¬ line, pride cesta ki vodi preko Predila v trgovskem oziru le malo v poštev, ker se ie težki kamioni rajši izogibljejo zaradi str¬ mega predilskega klanca. Potrjeno je, da zaradi slabili komuni¬ kacijskih vezi v visoki Soški dolini pada z leta v leto nieno prebivalstvo. Kot vzrok so navedli, da ie življenje v oddaljenih kra¬ jih brez cest oz. prometa mnogo težje, nu¬ di mnogo manj, kakor življenje v promet¬ nem kraju. S tem je v zvezi predvsem pro¬ blem zaslužka, kakor tudi problem drugih kulturnih pridobitev. V zadnjih časih se je znatno povsod razvil tujski promet, ki je prinesel v zapuščene gorske kraje poživi¬ tev. Toda tujski promet zahteva predvsem dobre ceste oz. železnice, ki so prikladne in ki po najbližji poti vežejo centre. V go^ renji Soški dolini je cesta, ali ni taka, da bi odgovarjala vsem tem pogojem in ki bi bila predvsem odgovarjajoča za tranzitni trgovski promet. Nastalo je vprašanje naj se spelje moderna cesta ali železnica. Ce¬ sta se je do sedaj pokazala, da ni mogla izvrševati svoje dolžnosti v dovoljni meri. Torej ne preostane drugega kot železnica. Ta naj bi vezala Sv. Lucijo in Trbiž, ter imela direktno zvezo z soriško postajo, to¬ rej da bi bila železnica Gorica—Sv. Lucija dvotirna. Ta železnica bi bila zvezana na železniško omrežje v Trbižu, odkoder gre železnica v Jugoslavijo in Avstrijo, v Ko¬ baridu bi bila zveza s železnico ozkega tira do Čedada (ki sedaj ne obratuje), poveza¬ na bi biia direktno in indirektno z Gorico, Čedadom, Vidmom. Benetkami, Trstom, z Avstrijo in Jugoslavijo. Pomen bi imela se¬ veda tudi kot strateška železnica, da ne go¬ vorimo še posebej o tem. Trgovski vzroki, pi podpirajo ta načrt so popolnoma upravičeni, posebno z ozi¬ rom na potrebe tržaške bike, ki ima po¬ trebo dobrih vezi, odkar so ji druga pri¬ stanišča in nove meje pojedla predvojni promet. Pot med Trstom Trbižem bi se skrajšala od 175 km na 120, kar znaša 25 odstotkov, poleg tega je treba naglasiti, da bi bil posebno osebni promet po novi že¬ lezniški progi mnogo hitrejši. Na ta način bi bil Trst mnogo bližji sredjeevropskim tržiščem nego je danes in od tega bi bilo pričakovati nov priliv dohodkov in prome¬ ta za Trst. Seveda železnica bi bila najmo¬ dernejša in na električni pogon, kar bi po¬ leg tega vplivalo, da bi tržaški turisti v večji meri posečaii gorenjo Soško dolino, Trbiž, in druge gorske lepote posebno pa pozimi, ko bi ti kraji prišli v poštev za smučanje. O konee^tu CM zbora v Gorid Medtem ko je prvi koncert v Trstu v vsakem pogledu najsijajneje uspel, bil obisk v Gorici dokaj slab. Temu pa ni krivo slovensko občinstvo, temveč do¬ cela drugačni vzroki. Najprej so oblasti koncert prepovedale, nato pa niso do¬ volile predprodaje listkov. Tik pred koncertom so hote širili vesti, da je* vse razprodano. ' Marsikomu so dali nalog, da ne sme priti koncert, veliko obisko¬ valce pa so pri vstopu v dvorano imen¬ sko zapisovali. Posledica je bila, da je bila le ena tretjina sedežev zasedenih. Potpaifesaa šuma T r s t e n i k, marta 1938. — Povrh svih nesreča koje nas danomice pritišču, ovog nas je mjeseca zadesila još jedna, koja nam je nanijela ogromnu štetu. Izgorila nam je jedina borova šuma ko- ju smo imali. Mi smo ovu šumu bili za¬ sadili još prije rata uz granicu našeg sela i sela Dane u dužini od dva kilo¬ metra i u širini od pet do šest stotina ' meta ra. šumu je netko zapalio iz zlobe, šumske Vlasti vode istragu, ali je vrlo teško naci krivca. slovenski odnosi postanu još čvršči i trajniji. A kao dokaz te naše iskrene že¬ lje izdajemo povodom godišnjice Beo- gradskog pakta ova j naš specijalni broj koji unatoč svoje skromnosti pretstavlja kod nas prvi opširni novinski prikaz ekonomskih prilika prijateljske Italije u najslavnijem razdoblju fašističkog reži¬ ma i vladanja Njegova Veličanstva Vi- ktora Emanuela III.. Kralja Italije i Čara Etiopije«. NARUČITE DŽEPNI KOLEDAR »SOČA« ZA 1938 GOD. Povjerenicima i društvima Oglasi za uskrsni broj »Istre« primaju sc tlo zaključno 9. aprila. Molimo sve povjercnike i društva cl a sakupc čim više oglasa za uskrsni broj, jer če na ta j način list moči izači u vc- čem opsegu. Neka se (raže oglasi od svili tvrtka gdje se naši ljudi služe, od g 0 - stiona i kavana kuda emigranti zalazc, a neka dadu oglase naročito emigranti. Čestitka prijateljima za Uskrs u na¬ šem listu stoji samo 32 dinara zajedno s porezom štampana u ovoj veličini (ve¬ ča stoji razmjerno više): Ako čestitate preko našeg lista ušte- dite i vrijeme i novac, a ujedno time po¬ mažete svoju štampu. Čestitkom u »Istri« riješili ste se svih ostalih dužnosti posebnih čestitanja. Oglašujte n »Istri«! Čestitajte u »Istri«! Skupljajte oglase za »Istru«! Nov del ceste med Bistrico in Reko Reka, marca 1938. (Agis). Cesto od Reke proti Bistrici in od tu dalje proti Tr¬ stu so že neštetokrat popravljali, izravna¬ vali so ovinke in klance, postavili nove mostove, jo ponekod znatno razširil; in preuredili tako. da so jo precej zboljšali. Vsa ta dela so se vršila že desetletje. Zad¬ nja poročila pa napovedujejo popolnoma nov del te ceste, in sicer se bo nova trasa odcepila od stare nekako v Dolenjah, šla bo po čisto drugem terenu izogibajoč se nekaterih vasi in se bo združila pred Bi¬ strico z dosedanjo. Tako bodo ta del ceste skrajšali za več kilometrov, bo pa tudi iz raznih drugih pogledih boli udobna. Ta no¬ vi del ceste ne bo nne! za lokalni promet nobenih ugodnosti, morda pa v strateškem pogledu. Iz kakšnega proračuna bodo' čr¬ pali sredstva za to novo traso, ni znano. Valentin Repissc Na Premu ie dne 3. t. m nenadoma pre¬ minul trgovec in posestnik Valentin Repinc v starosti 75 let. Pogreb ie bil doiočen za naslednjo nedeljo, kar je privoli! tudi ut ud¬ rli zdravnik, toda občinska obiast ie spre¬ menila zdravnikovo dovoljenje tako. da so pokojnika morali pokopati žc v soboto 5. marca. Številni prijatelji in znanci, ki so prišli v nedeljo dopoldne iz bližnje in dalj¬ ne okolice, da bi prisostvovali pogrebu, so bili prepozni Pokojnik ie bil po rodu iz Bohinjske Bistrice, a se je že več let pred vojno stalno naselil pod Premom, kjer si je postavil lep dom. Za njim žaluje poleg soproge ge. Luci ie troie odraslih otrok. — Nai počiva v miru, prizadetim naše soža¬ lje. — Agis. II s?® biž — Ledine — Na Vrsniku .je umrla najstarejša faranka Marija Vehar roj. Guntar v visoki starosti 92 let. Bila je znana pod domačim imenom Hlipčeva teta. Naj ji sveti večna luč! * — Poljubin _ Od doma je pobegnil 23 letni Ivan Šavli. Prej je bil vojak pri poljski artileriji v Firencah, a so ga po¬ zneje poslali domov na rekonvalescenco. 2. marca t 1 je nenadoma zginil z do¬ ma. Domači so javili to oblastem, ki so preiskale vso okolico, a zaman. * — Sežana — Zopet sta bila dva gozd¬ na požara, ki sta uničila velik kompleks borovega gozda, velik gozdni požar je bil tudi v divaški občini. * — Trst — Po uradnih podatkih je bi¬ lo v januarju v Julijski Krajini 638 me¬ ničnih protestov za 294.000 lir. Stečajev je bilo 12, od teh 9 velikih in 3 mali- ♦ — Trst — Jakob Cesar, star 80 let, je padel po stopnicah in se nevarno ranil. * — Trst — Umrli so; Furlan vd. Ipa¬ vic Alojzija 8o let, Kovačič Emilia 1?> Bonenčevič vd. Tušar Katarina 64 yROJ 12. »ISTRA STRANA 3. VAZNI DOGADAJI U SVIJETU 1 ODLOMKI IZ NAŠE ZGODOVINE Španjolska i Kina U španjolskoj je pobunjenička ofen-' živa uglavnom zaustavljena, a republi¬ kanci su u Andaluziji prešli štaviše u napad, ali zračni napadaji pobunjenika na gradove ne prestaju. Te napada je vrše, kako javlja »Reuter«, isključivo strani piloti sa stranim avionima i bombama uvezenim iz vana. To uništivanje gradova je več uzelo takova maha da je čak i britanska vla¬ da, po pritiskom javnog mnijenja, upu- tila Francu protestnu notu u kojoj se ostro protestira zbog učestalih bombar- j dovanja Barcelone od strane pobunjeni- čkih aviona. Francuska vlada več kra- ’ jem prošle nedjelje predala je u Sa- lamanci sličnu notu, a engleska vlada priključuje se sada Francuskom koraku, U ovoj protestnoj noti Engleska ostro osudjuje bombardovanja Barcelone u ko j ima su žrtve skoro isključivo ne- borei, žene i d ječa. Takav postupak, ka- ' že se u noti, u suprotnosti je sa svima j načelima medjunarodnog prava. j I Sveta Stolica je, kako javlja Ha- 1 vas, u prijateljskom tonu intervenirala kod vlade generala Franca da odvrati; naeionalističke čete od bombardiranja gradova i civilnog stanovništva u re- . publikanskoj španjolskoj. I američki ministar vanjskih pošlova ; Corclell Hull je u jednoj izjavi štampi ostro osudio bombardiranje Barcelone u kojoj je samo posljednjih dana usmrče¬ no 820 lica. i Prigodom zasjedanja Velikog fašisti- ' čkog viječa, javljaju svi talijanski listo-' vi, uputio je Starace pozdrav Talijani- . ma koji se bore u Španiji, a ovih dana i dopisnici sa ratišta javljaju da je akcija i tali,lanskih fašističkih divizija »23. j mart« i »Littcrio« bila odlučna za po- * * bjedu Francovih četa na frontu kod ' Alcanisa. f Republikanska vlada javlja da je pcstigla ravnotežu zračnih snaga na t aragonskom frontu i da je Franco po- J bijedio jedino zahvaljujuči premoči avi- j jacije koja mu je obilno poslana, zajedno 1 s ljudstvom iz vana. __ [ Sa ratišta u Kini dolaze sve češče vi- jesti o velikim uspjesima Kineza. Pret- stavnik glavne kineske komande saopčio je predstavnicima štampe, da su zadnjih dana kineske čete u šansiu znatno po¬ boljšate svoj položaj. U ovoj pokrajini se na Jazi 250.000 kineskih Vojnika, koji su sada. počeli kontraofenzivu protiv ja¬ panskih divizija u brda i tako spriječile brzo napredovanje Japanaca. Više ja- panskih odreda prisiljeno je na odstu- panje. Oko 5000 japanskih vojnika, od- stupaju u pravcu Saijuana, a 2000 u praven Saijuana, a 2000 u pravcu Lin- kua. U južnom dijelu šansia japanske čete su odstupile od Žute Rijeke. Glavni stan 8 kineske armije javlja, da je počela ofenziva u rajonu Likuan. Isto tako iz glavnog stana ove armije javljaju o novim uspjesima kineskih četa na granici pokrajine Šansi Hopej. U pokrajini Hopej kineske čete su na juriš osvojile dva grada, koja je branilo 10.000 japanskih vojnika. Osmi drugog plijena palo je u ruke Kinezima 20 ja¬ panskih tankova. kbjegnut rat izmed ju Poljske i Litve Rat na sjeveru Evrope bio je skoro buknuo. Poljska je poslala vojsku na granicu Litve i trebala je samo iskra pa da dodje opet do još jednog požara i klanja. Ali je u subotu pod večer služ¬ beno saopčeno, da su izmjenom nota iz- medju litvanske i poljske vlade uspo- stavijeni normalni diplomatski odnosi izmedju Litve i Poljske. Poljska i litvan¬ ska vlada obedaju, da če do 31 o. mj. uspostaviti svoja poslanstva u Kovnu odnosno u Varšavi. Postignuti sporazum obuhvača normalno funkcioniranje pro¬ meta na vodi. kopnu i zraku, te putem telefona i brzojava. Do sada — sve od osnivanja obrh dr¬ žava 1913 — nisu Postojali diplomatski odnosi izmedju Poljske i Litve i to radi grada Vilno koji je po litvanskom usta- vu glavni grad Litve, ali se nalazi u Poliskoj S ovim sporazumem dolaze obe države u diplomatske odnose, otvarai se granica, ali Litva se ipak ne VELIKONOČNA ŠTEVILKA našega lista bo izšla kot po navadi v večjem obseg«. Zaradi tega prosimo nase sotrudnike, da nam pošljejo svoje pri¬ spevke najkasneje do 10. aprila. V velikonočni številki bomo rezervi¬ rali prostor tudi za mladinske prispev¬ ke in zaradi tega pozivamo nase mla¬ dinske sotrudnike, da nam pošljejo za to rubriko pravočasno svoje prispevke. Pii- spevki so lako raznovrstni: pesmi, no¬ vele, kritika, zgodovinski ali ideološki članki, slike, karikature i. t. d. Pošljite pravočasno svoje prispevke, Prispevki naj bodo razločno pisani m to samo na eni strani lista s črnilom a.i Pa na stroj. MALE VIJESTI — Potsekretar u engleskom mini- starstvu vanjskih poslova Buttler za- j ključio je debatu o dogadjajima u Au- striji ovom izjavom: »Engleska vlada naložila je svome poslaniku u Berlinu, da se kod vlade Reicha zauzme za ka¬ tolike, Židove i socijaliste u Austriji. U | pogledu narodnih manjina primili smo j uvjeravanja, da če njemačka vlada uio- žiti svoje nastojanje, da u politici za¬ vede umjerenost. ♦ —V bolgarskih šolah ie bila uvedena j italijanščina kot obvezni predmet. — Teritorij i stanovništvo nove Nje- j mačke. Njemačka je godine 1914 imala j 541.280 četvornih kilometara; god. 1937 470.699, a sada nakon priključka Austri- je, 554.556 četvornih kilometara. Pred početak svjetskoga rata imala je Nje¬ mačka 67,790.000 Stanovnika, dok danas I broji preko 75 milijuna. * — Njemački emigranti u ČSR šele se u Boliviju. Prema pisanju praškog agramog »Venkova«, opaža se nakon dogodjaja u Austriji, kod njemačkih emigranata u čehoslovačkoj sve veča težnja, da potraže drugu zemlju za svoje boravište, te se spremaju skupna puto- vanja u Južnu Ameriku. Prvi transport od 30 osoba imao bi več ovih dana na- pustiti Prag i otputovati u Boliviju. Radi se poglavito o bivšim socijalnim demo- kratima, koji su od 1933 podržavali u Pragu t. zv. centralu Sopade. U toj cen¬ trali izlazio je novi »Vorwarts«, koji se medjutim davno preselio u Pariz. Sad bi se imala preseliti i ta centrala, ali još nije poznato kamo. * . i — Vojna smotra, koja če se održati j u Rimu povodom posjeta Hitiera, prela- j zit če brojem vojnika i količinom oru- žja sve slične priredbe, do sada prika¬ zane u Rimu. U defileu sudjelovat če 400 topova i 400 tankova. Talijanska vojska ovaj put masirati če novim paradnim | korakom tzv. rimskim korakom. Poverjenikom in društvom Oglase za velikonočno številko »Istre« prejemamo zaključno do 9. aprila. Prosimo vse poverjenike in društva, da naberejo čim več oglasov za veliko¬ nočno številko, ker le na ta način bo mogel iziti list v večjem obsegu. Zahte¬ vajte oglase od vseh tvrdk, katerih se poslužujejo naši ljudje, od gostiln in ka¬ varn, kamor zahajajo emigranti, poseb¬ no pa od emigrantov samih. Voščila prijateljem za veliko noč sta¬ nejo v našem listu samo Din 32.— skup¬ no z vsemi taksami, tiskana v tej veli¬ kosti (večja stanejo več): JEZIK U ISTRI U PROŠLOSTIISADAŠNJOSTI REZERVIRANO Ako voščite preko našega lista pri¬ hranite na času in na denarju, a s tem pomagate svoj tisk. Z voščili v »Istri« se rešite vseh dolž¬ nosti poedinih voščil. Oglašujte v »Istri«! Voščite v »Istri«! Zbirajte oglase za »Istro«! — U Londonu se sakupilo 20 o. mj. 20.000 manifestanata da protestiraju protiv bombardiranja Barcelone i spro- vodjenja politike neuplitanja. Više hi- Ijada manifestanata uputilo se je u po- vorei u Burmonsby, gdje su organizirali meeting u cilju podržavanja obalnih radnika, koji su tokom tjedna odbili da istovaruju robu namijenjenu nacionali- stičkom dijelu španjolske. Tom prilikom su manifestanti klicali protiv vlade i tražili oružje za španjolsku. V — Italijanska bolniška ladja »Gradišča« ie v začetku t. m. pripeljala iz Španije 867 ranjenih italijanskih dobrovoljcev. — (Agis) * — Italijanski' kapital v Jugoslaviji je za¬ časno udeležen pri približno 20 večjih po¬ djetjih, z zneskom ca 250 rniljonov dinar¬ jev. Gre v prvi vrsti za cementno, tekstil¬ no in premogovno industrijo. — Agis. ♦ — Novi holandski poslanik u Rimu Hubrecht predao je akreditivna pisma upučena Nj. V. Kralju Italije i Čaru Etiopije. * — Letošnje leto je rekordno v oborože¬ vanju. To je razvidno iz proračunov vojnih ministrstev posameznih vodilnih držav. Ta¬ ko je francoski vojni proračun 2 krat večji od onega iz 1931 I.. nemški 18 krat večji, ameriški 2 krat angleški 5 krat, italijanski 5 krat in japonski 6 krat večji od onega iz 1931. leta. Statistika ve povedati, da se na svetu dnevno p .'troši 1 iti pol mil jarde za oboroževanje. — (A g i s). Sa seobom naroda maknuše se i Sla- veni iz zakarpatske pradomovine i napo- kon zaposjedoše krajeve, što ih drže u glavnom i danas. Pomicahu se na jug pod različitim imenima, jer nisu bili voj- nički organizirani, več su bili u društvu i područnosti drugih jakih vojničkih naroda i kasta. Ta je seoba završena početkom 7 vijeka, kad piše rimski pa- pa, da su Slaveni zaposjeli i Istru te pri¬ jete i Italiji. Oni zapremiše več u prvom početku dvije trečine Istre, i to svu po- krajinu do črte Poreč—Kanfanar—Svet- vinčenat—Rasa. Kasnije — u historijsko doba — naseliše Slaveni i taj dio Istre, samo kraj zapadno od črte Vrsar—Bale— Vodnjan—Fazana ostade Romanima (ne Talijanima). Istra je poslije strašnih ku¬ ga opustjela: u 16 vijeku Novigrad i Umag imadu tek nekoliko kuča, Poreč ima godine 1580 samo 30 Stanovnika, u 17 vijeku samo 100 Stanovnika, Mnoga mjesta sasvim iščezavaju. Pula imade početkom 17 vijeka 300 Stanovnika. Več godine 1371 u području Pule od 72 mje¬ sta nestaje 61. Ali i to romansko pučan- stvo protaiše kasniji doseljenici iz Črne Gore godine 1657, koji danas stanuju u Feroju, te drugi Slaveni, koji naseliše Stinjan, dijelom Bale i u balskoj opei- ni sav Krmed i Golaš. Kad su Slaveni došli u Istru (krajem 6 vijeka), sasvim je razumljivo da Tali- jana nije bilo u Istri (ni u svijetu u opee), več je tamo bilo nešto Romana, kojih jezik nije Talijanima razumljiv (još je pred malo godina na sudu u Ro¬ vinju morao tumač talijanskim sucima tumačiti izjave romanskih svjedoka iz Bala, Vodnjana itd.), dok se jezik Sla vena iz 9 vijeka i danas upotrebljava u crkvi s punim razumijevanjem. Tek s vlašču mietačke republike (14 ji 15 vi j ek) importira se u Istru talijanski jezik mletačkoga narječja, koji potisnu i zamijeni furlanski na sjeverozapadu i ostatke romanskog u jugozapadnim mjestima. što imade Talijana u ostaloj Istri (osim zapadne obale), to su osamljene oaze, maleni gradiči, koje je nastojala da potalijanči državna Vlast (birokraci- jom), dok su i tamo najbliža sela (tik do gradskih zidina) ostala uvijek hrvat Samo pet sela imade u ko j ima živu balkanski Romani (ne apeninski). To su Čiči rumunjskog jezika koji nisu dosh u Istru prije kraja 15 vijeka. Da su Hrvati došli u srednju i zapad- nu Istru prije Talijana (Mlečana), do¬ kazuje nam i lingvistika: riječ Kopar (prema mletačkom bilo bi Kovar) i Bu¬ zet nastale su prije dolaska Talijana, što priznaje i najbolji poznavalac romanskih dijalekata na istočnoj obali Jadrana, Istranin-Talijan dr. Matteo Giulio Bar¬ toli. Isto dokazuju i forme: Motovun, Nu- gla, Mrčenigla, Brtonigla (dakle stari guturali romanski mjesto mletačko-tali- janskih palatala). Isto tako prije dola¬ ska Talijana nastali su nazivi: Sutomo- re (Saneta Maria) kod žminja, Socerb (S. Servulus), Sočerga, Sutivanac (kod Žminja), Sutlovreč (San Lorenzo del Pa- senatico) i napokon osobito Poreč i Krk (Curycta). Da se Slaveni rijetko spominju u naj- starijim spomenicima, razlog je taj, što oni kulturno i politički nemaju svojih prava, ali ipak se u porečkoj listini od 1146 medju svjedocima spominje Petrus Sclavus, u piranskoj ispravi od 1202 Menasclavus, u miljskoj od iste godine I. Sclavus, Saumich, P. de Trusich, i u ugovoru izmedju Trsta i Mletaka od go¬ dine 1202 nalazimo medju »cives« ova čisto hrvatska imena: lo. Sclavo, Triebes, Dragogno, Niexco, Pisez, S. Scoda, S. Sclavo. Stanco Crebre, Stoianus Sclavo, Blagošit, Hipaldus de Domadraz, D. Ni- ris. Srednji je vijek živio u duhu k o- zmopolitskog gospodstva la- tinskoga jezika, dok su Hrvati po- digli svoj narodni jezik na književni je¬ zik, tako da poved latinskog i grčkog je¬ zika ima u Evropi samo još jedan crkve- ni i diplomatski jezik — a to je sla- venski. Kolijevka hrvatskoga glagolizma je istarski otok Krk, koji več u 10 vijeku šalje svoga popa u Rim, da protestira protiv latinizacije. Taj je otok »vagina rerum glagoliticarum« i Dorado glagoli¬ zma, kako reče največi slavista Jagič. Po diu M. T.entoru Novo poimenovanje hranilnih in posojilnih zadrug v Julijski Krajini S kraljevim dekretom — zakonom od 12 marca 1936 štev. 375 so bile izda¬ ne odredbe za zaščito štednje in za ure¬ ditev kreditnega poslovanja. S tem je bila uvedena stroga klasifikacija denar¬ nih zavodov in so bili vsi brez izjeme postavljeni pod strogo državno kontro¬ lo. O tem smo že svoječasno poročali našim čitateljem. Podrobnejša navodila za izvršitev tega dekreta je prinesel drugi dekret od 17 julija 1937 štev. 1400. Po tej novi ureditvi spadajo vsi, po¬ deželski slovenski in hrvatski denarni zavodi v Julijski Krajini z zadnjo kate¬ gorijo, ki jo predvideva kategorizacija, namreč med tako zvane »kmetske in poljedelske zadruge« (Casse rurali ed agrarie). Resnično so se tudi vse ome¬ njene zadruge, v kolikor niso razpušče¬ ne, prilagodile tej zahtevi in izpremem- le svoje ime v »kmetsko posojilnico«, »kmetsko hranilnico in posojilnico«, »kmetsko zadrugo« in podobno, seveda v ustrezajoči italijanski obliki. Medtem pa je izšel še tretji dekret, namreč dekret od 26 avgusta 1937, štev. 1706, ki je objavil »enotni zakon o kmet¬ skih in obrtniških zadrugah« Casse ru¬ rali ed artigiane«. V to skupino spadajo I v smislu zakona iz leta 1934 vse zadru¬ ge z omejeno zavezo, ki imajo namen dajati posojila kmetom ali obrtnikom ali obema kategorijama, ter vse zadru¬ ge z neomejeno zavezo Julijske Kraji¬ ne, Zadrske pokrajine in Južnega Ti¬ rolskega, ki zasledujejo enake namene. Zadruge z neomejeno zavezo pa mo¬ rajo postati dtužbe s kolektivnim ime¬ nom, one z omejeno zavezo pa akcijske družbe, v katerih jamči vsak delničar vsaj še z desetkratnim vplačanim de¬ ležem. Vsi omenjeni denarni zavodi moram po tern enotnem zakonu odslej nositi ime »Kmetska in obrtniška blagajna (Cassa rurale ed artigiana). Ta naziv se sme s posebnim dovoljenjem še do¬ polniti s specifikacijsko označbo. Uradni list od 18 februarja t. 1. ob¬ javil v posebni prilogi seznam vseh teh zavodov z novim nazivom, razporejenih po posameznih pokrajinah. Značilen je tudi čl. 4 enotnega za¬ kona, ki ustreza zakonu od 25 januarja 1934 in po katerem smejo biti princi- pielno člani Kmetskih in obrtniških za¬ drug samo kmetje, ki jih. zastopa pri¬ stojni delavski ali delodajalski kmetski sindikat, odnosno obrtniki, zastopani po pristojni fašistični federaciji. Drugi člani so sicer pripušČeni. vendar mora biti njihovo število manjše od polovice vseh članov. Večji del slovenskih in hrvatskih za- dru" pa je moralo, kakor smo že ome¬ nili v našem listu, medtem likvidirati. Dejstvo je, da od 129 slovenskih in hr- vatorih denarnih zadrug, ki so obsto¬ jale pred razpustom obeh zadružnih zvez v Trstu in v Gorici, jih posluje danes samo 55, vse ostale so v likvida¬ ciji in še tem se pridružujejo vedno nove TRST, OKNO SLOVENIJE V SVET Pred dnevi se je mudil v Ljubljani član redakcije tržaškega »Piccola« g. Aldo Cassuto. Na željo svojega lista je prišel v Slovenijo da prouči možnosti in¬ tenzivnejše trgovinske izmenjžve med Slovenijo in Trstom in da o tem poro¬ ča tudi v listu. Dne 15. v. m. je objavil v »Piccolu« svoj prvi članek pod naslo¬ vom: »Trst in promet Slovenije« s pod¬ naslovi: »Dežela gozdov — 2000 žag — Izvoz in italijanski trg — Sodelovanje jadranskih luk«. Svoj prikaz začenja z ugotovitvijo: »Trst je za slovensko gospodarstvo okno v svet«. To ugotovitev utemeljuje nato s podrobnim opisom slovenskega gospo¬ darstva, podudarjajoč za Italijo zlasti pomen slovenskega gozdnega boeatstva. Slovenija, pravi člankar, se lahko sma¬ tra za važen surovinski vir za državo, kakršna je Italija, ki uvaža letno nad 1 800.000 ton lesa v skupni vrednosti nad 400 milijonov lir. Prvi in najpomembnej¬ ši trg slovenske izvozne industrije je že po tradiciji italijanski trg, ki je nekda. absorbiral okoli 80% izvoza te pokrajine sankcije so izvoz zaustavile, toda oc lanskega leta italijanski nakupi spet na¬ raščajo in dosegajo že 40?,J celotnega slovenskega lesnega izvoza, kar je po¬ vsem naravno, ker so se »normalniir potrebam italijanskega trga pridružili sedaj še imperialne potrebe«. Pomet Trsta za Slovenijo pa se kaže tudi v po¬ gledu tranzitnega prekomorskega izvoze iz Slovenije in bo verjetno ta pomen še zrasel po priključitvi Avstrije k Nemčiji ker bo Nemčija krila odslej svoje po¬ trebe v Avstriji in bo treba misliti ne izvoz slovenskega lesa tudi drugam. Trsi bo za slovensko industrijo zelo primer¬ na izvozna luka, kajti, poudarja član¬ kar, v Sloveniji so že cele generacije »navajeni gledati na ugodno ali slabe vreme za usmerjenje pogledov na Trst pravo okno v svet«. Tržaški novinar napoveduje še druge članke o tem vprašanju. — (»Jutro«). 51 KANA J. »ISTRA« BROJ 12. ¥IJESTS IZ ORGANIZACIJA Sejni občni zbor „0rjema v Kočevju Kočevje, marca 1918. — V nedeljo 6. marca se je vršil redni letni obeni_ zbor »Or- jema« v Kočevju cb lepi udeležbi članstva in delegatov iz Ljubljane. Društvo praznuje le¬ tos že desetletnico svojega obstoja, zato je bil ta občni zbor tudi jubilejni. Občni zbor je otvoril moški pevski zbor ped vodstvom tov. Čokove z istrsko himno, nakar je sprego¬ voril društveni predsednik tov. Zdravko š t o 1- J a, ki stoji vseh deset let zvesto in vztrajno na krmilu društva. Pozdravil je predvsem član¬ stvo, zastopnika »Tabora« tov. Božiča prav toplo pa. tudi tov. Kumra, ki je pohitel na občni zbor kot eden izmed ustanoviteljev in dolgoletni in neumorni društveni tajnik. Sle¬ dila je nato komemoracija vseh naših žrtev, nakar je predsednik prešel s svojim poročilom na društvene zadeve. Podal je kratek pregled čez vseh deset let društvenega življenja od prvega sestanka, ki se je vršil meseca aprila 1. 1928. in na katerem so bili navzoči veči¬ noma še danes delujoči člani in odborniki od glavnega odbora iz Ljubljane pa tov. Božič. Težki so bili tedaj časi za emigracijo. Pregled društvenega dela v tekoči poslovni dobi je podal neumorni, žilavi, dejal bi nena¬ domestljivi tajnik tov. P i g a r. V svojem po¬ ročilu je govoril o društveni konsolidaciji, o . propagandi, ki jo je društvo vršilo za našo stvar in o socialni pomoči članstvu. Društvo je imelo 6 sestankov s skupno udeležbo 295 ali povprečno 43. člani so se obveščali o vseh zadevah emigracije in našega življa tam preko. Društvo je priredilo več prav lepo in odlično uspelih prireditev. Omenjamo prireditev mla¬ dinskega odra, dramo, »Krog s kredo«, »Pe- terčkove poslednje sanje«, dramo »Scampolo« in kočno izredno uspelo silvestrovanje. Pevski zbor pa je sodeloval tudi na vseh društvenih prireditvah, pri Koncertu Rdečega križa itd.) ve niso bile visoke, niti pogoste. Tajništvo je napravilo veliko potrdil o narodnosti ter pi¬ salo prošnje za bivanje, zaposlenje in držav¬ ljanstvo. Odbor je imel 10 sej, eno meddruštveno in eno izredno. Tajništvo je prejelo 141 dopi¬ sov oddalo pa 196. Dramski odsek si je nabavil lasten oder katerim bo lahko priredil vsako Igro. Blagajna izkazuje 5973,— Din dohodkov 4367.75 Din izdatkov. Poleg dramskega odseka deluje z velikim uspehom tudi moški pevski zbor, ki šteje 18 pevcev, ki redno posečajo vaje dvakrat na teden. Zbor je prav uspešno propagandno sredstvo za našo misel. Po poročilu nadzornega odbora je bila iz¬ glasovana soglasno in s pohvalo razrešnica odboru, nakar so sledile volitve novega od¬ bora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik, v odbor pa pridni de¬ lavci in preizkušeni borci na našem polju Pohvalna je misel, da se je odbor okrepil z novimi močmi iz delavskih in kmetskih, pa tudi iz mladinskih vrst. Tako sestavljen od¬ bor nam je najboljše jamstvo, da bo društvo uspevalo tudi v novi poslovni dobi. Odbor je bil izvoljen soglasno. Novoizvoljeni predsed¬ nik se je toplo zahvalil za zaupanje in pozval vse k uspešnemu delu. Sledili so pozdravi raznih naših organizacij. V imenu kočevske¬ ga Sokola je pozdravil občni zbor g. Paradiž, v imenu ljubljanskega »Tabora« pa tov. Bo¬ žič, ki je zastopal tudi savezni propagandni odsek. Po pozdravih je pevski zbor zaključil občni zbor s pesmimi: »Istrska himna«, »Soči« in »Iz bratskog zagrljaja«. Kočevskemu »Orjemu« čestitamo k njego¬ vi desetletnici in mu želimo, da bi tudi v novi Na socialnem polju je društvo uspešno vr- poslovni dobi tako uspešno vršil svojo nalogo šilo svojo nalogo, kolikor so dopuščala sredstva. Fripominjamo, da spada društvo med naj- Podpore radi tega in radi povečanja zaposlit- agilnejše emigrantske edinice. J Proslava desetgodišsijioe društva Jstrr u Novom Sadu Novi S a d, 21 marta 1938. — U nedje lju 20 o. mi. društvo »Istra« u Novom Sadu slavilo je 10-godišnjicu svoga osnivanja. Na svečanosti uzeli su učešča cd Strane Saveza gg Dr. Ivan M. tok i Ribar Dušan, društvo I. !•■ G iz Beograda sastupao je arh. Lorenzin Anton, Savez kulturnih društava iz Novog Sada zastupao je Marič Svetislav, Hr- vatsko kulturno društvo »Napredak« zastupali su dr. stopa i dr. Mladineo, advokat. Sokol¬ sko društvo Novi Sad g. Borile Ilič, Sokolsku župu g. ing. Dušan Tošič, novosadsku štam- pu novinar g. Bauer Andrija. Osim toga je bilo mnogo uglednih gradjana Novog Sada i simpatizer a društva. Točno u 10 i po sati pretsjednik društva g. Alehorovič Anton otvorlo je ovu svečanu šjednicu 1 peslije pozdrava prisutnih i kome- moriranje umrlih članova osnivača društva u podnio je opširan izvještaj o radu društva u toku preteklih deset godina, keji su prisutni vrlo pazljivo saslušali. Iža toga predaje riječ g. Spinčič Ivanu, tajniku društva, koji je prisutnima iznio ci- jeii tok rada za svaku godinu posebno, što su prisutni sa odobrenjem uzeli do znanja. Zatim je gdjica Nevenka Mihovilovič reci- tovala pjesmu »Istro moja« od Rikarda Kata- liniča-Jeretova. Požnjela je puno priznanje. G. dr. Ivan M. cok. pretsjednik Saveza, očtgledno uzbud 4 en i razdragan ovom sveča- nošču, moli pretsjednika za riječ i kada mu je dana, on pozdravlja sve delegate kulturnih i nacionalnih društava. iz Novog Sada i eje- Iokupno gradjanstvo Novog Sada, a društvu »Istra« izjavljuje svo>e puno priznanje na ra¬ du i požrtvovanju u ovih proteklih 10 godina, a naročito se zahvaljuje pretsjedniku i 2en- skoj sekciji, pa je rekao. izmed ju ostalog, da je društvo »Istra« u Novom Sadu jedno od najboljih i najagilnijih emigrantskih društa¬ va u cijeloj Jugoslaviji. Poslije dra čoka dobiva riječ arh Loren¬ zin Ante iz Beograda, koii je, poslije upuče- nog pozdrava prisutnima u ime društva I. T. G. iz Beograda u svome lijepom izlaganju uči- nio dubok utisak na sve prisutne. Predlaže, da »Istra« i »I. T. G.< organizuju zajednički izlet u Frušku Goru za 15 maja o. g., što skupština jednoglasno prihvača sa burnim odobravanjem. Zatim g. Mohorovič predlaže rezoluciju, koia je jednoglasno prlhvačena od svih pri¬ sutnih. Ta rezolucija govori o solidarnosti s bračom Koruškim Slovencima i Gradiščanskim Hrvatima. Dalje je u rezoluciji izjavljena brat¬ ska solidarnost sa čehoslovacima u znaku pri¬ znanja, da su oni najviše zastuoali naše inte¬ rese prilikom našeg progona 1929—1931 godi- ne, i da je njihova stampa na široko i duga- čko opisivala nečovječni postupak prema na- šoj manjini. Rezolucija je jednoglasno odo¬ brena sa burnim pljeskanjem 1 uzvicima »ži- vjela bratska čehoslovačka!« Poslije toga, pošto je dnevni red sveča¬ nosti taio iscrpljen, pretsjednik zaključuje sve¬ čanost, a ženska sekcija društva počastila Je sve goste i članove sendvičima i dobrom kap- Ijicom vina. Svečanost Je zavržena u odličnom raspo- loženju u 12 i po sati. J u gos la vensk a Matica u Zagrebu održat če u nedjeljn 27 o. mj. u 10 sati uju- tro u društvenim prostorijama (Varšavska 6) članski sastanak na kome če se izabrati dele¬ gate za glavnu skupštinu. ŽENSKA SEKCIJA iUGOSLAVENSKE MATICE U ZAGREBU održala je 18 marta o. g. svoju II. glavnu godišnju skupštinu u prostorijama »Jadranske Straže« u Gajevci ulici br. 28. Skupština je bila dobro posječena, te je nakon proeitanog i odobrenog tajničkog i blagajničkog izvještaja jednoglasno izabrana dosadašnja uprava na čelu sa dosadašnjom pretsjednicom gdjom I.jubicom G r a b a r i č. NOVI ODBOR »SOČE« V NOVEM MESTU Novo Mesto, marc 1938. — Na občnem zboru društva »Soča« podružnica Novo Mesto dne 13 III t. 1. je bil izvoljen sledeči novi odbor: Predsednik čebulo Alojzij: podpred¬ sednik Mali Ignac: tainik Habjan Franc; bla¬ gajnik Peroci Rudolf; odborniki: šproc Anton, Božič Anica. Ivančič Vida; namestniki: Šonc Milan, Romih Rihard, Kavčič Filip. Šonc Vi¬ ktor. Izlet članova oml. sekcije u Zagrebu održan 20 o. mj. bio je treči po redu ove go- dine. Iz liedjelje u ntdjelju očigledno raste broj izletnika. Raspoloženje na njima isto tako. Zajednica interesa i Sudbine povezuje našu omladinu iz dana u dan sve jače. što je suncc toplije i šuma zeienija, radost je veča. Prošle riedjeije posjetili su naši izletnici Samoborsku špilju (Vetcrnicu). Vedrina emi¬ grantskih omladinaca je zdrava hrana za op- timizam nas starijih. Ozbiljnost i ljubav, ko- jom tretira našu stvar, daje nam puno pravo da s povjercnjem pratimo nastajanje Omladin- ske sekcije. Zagrebačka okolica ima toliki broj privla- čivih izletišta. Vjerujemo da če ih naša omia- rtina posvc iskoristiti. Prilikom izleta neče za- boravljati naš kraj 1 promjene koje treba da se i tamo sprovedu. FRANCETU LAHU NA GROB Veter vleče čez pokopališče Svetega Križa., poigrava se s cipresami in se za- pleta med 'sveže grude Tvojega groba. Gorak je ta veter, zakaj pomlad je pred vrati, Franci, Ti pa si odšel prej kot se nam . je prikazala, kakor bi ne ljubil po¬ mladi. kakor bi ne hrepenel po mladem brstju lesov, po svežem listju drevju, po šče¬ betajoči pesmi ptičjih zborov, ki so se jeli oglašati vsepovsod, kol bi jih pričarala iz mrtvila sončna toplota. Mir vlada krog Tvojega poslednjega doma, Franci, le zdaj pa zdaj udari napisna tablica ob železni križ ter jelene, kakor bi tožil o samoti mrlič pod njo, in trasi se pri podi čez božjo njivo jata vrabcev, Iti. kri¬ če posedajo na križe ali pa skakljajo po Tvojem grobu ter nasajajo v prst drobcene krempljiče . .. Pozdrave Ti prinašajo, te ptice, Franci! Pozdrave od zvončkov, tro¬ bentic, vijolic in osamljenih kalužnic, ki so se razbohotile ob jarkih. Ah ne čutiš nji¬ hovega vonja? Si kaj slutil, Franci, kje daleč od svoje rodne grude boš našel svoj poslednji dom? Hrepenel si po svoji domači grudi, po mračni zamišljenosti sivega Krna, po sončni Primorski in verjel, da. jo boš vidci svo¬ bodno, da se boš vrnil. Pa si, se zmotil. Nikoli več ne boš gledal vrvenja v svojem Kobaridu, ne užival ljubesnjive domačnosti rodne vasice Sužid, zakaj tu pri Sv. Križu si se naselil za zmeraj. Odtod boš opazoval trpljenje tožne Primorske, menjavanje letnih časov boš gledel odtod, mraz in toplota bo¬ sta drvela preko Tvoje- gomile. Ti pa. boš neobčutljiv, kakor bi Te ne brigalo, kar se s Teboj godi. Spi, le mirno spi, študent Franci! Se¬ demnajst let je za Teboj ni so med temi leti tudi dnevi, ki so utrudili Tvojo glavo. Ko se boš spočil, pa vsači prisluhni iz groba. Morda boš začul tihe besede, lci bodo leb¬ dele nad Tvojim mrtvim domom, se ustavile ob Tebi, ter Ti šepetale o življenju Tvoje Primorske, Ti donašale pozdrave staršev in nas vseh. Cul boš v teh urah morda tudi vzdih, morda jok, in boš vedel, da je na menjen Tebi, zakaj prenelcatero oko se ovlaži, prenekatero srce stisne v bolečini ob misli na Tebe, ki si veroval v velike stvari, a so vse zakopane neizpolnjene Teboj. Spi, Franci. Pomladne sapice naj T, grejejo mrzel domek, vojn rož naj Ti sladi samoto in petje ptic naj Ti krajša čas Spi, naša bridka misel je pri Tebi. L. B. Sastanak Ženske sekcije »Istre« u Slav. Brodu U FOND »ISTRE« BROJ Društvo »Soča« v Murski So¬ boti nabralo za fond »Istre« na občnem zboru 18. III. . U prošlom broju objavljeno . Uku p n o 12 D 105- D 42.631.00 D 42.736.00 Sl. Brod. mart 19S3. — Prvi članski sastanak ženske sekcije održan je 13 o. mj. sa vrlo dobrim uspjehom. Društvene prostorij' su bile dupkom pune. Sestra pretsjednica je održala pozdravni govor u kome je prikazala od kolike jc važnosti ženska sekcija 1 koliko može žena da pomogne muškarcu u samom radu, jer žena edgaja omladinu i ona treba da toj omladini prikaže odakle i radi čega su došli ova.mo. A da bude mogla to izvršiti mo¬ ra i sama da bude upoznata s tim dogodjaji- ma. Radi toga se žene moraju što česče sa stajati i o torne govoriti. Tada je Verica Dajčič, učenica I razreda osnovne škole reeitovala pjesmieu koju Je na¬ pisala naša sestra blagajnica Damica Defar: »želje naše majke Istre« i Danijel Kos. uče¬ nik II razr. osn. škole recitovao je »Sa onu stranu Učke«. Iza toga je sestra Darinka Defar govorila o životu istarslce žene u Jugoslaviji, gdje 1e naročito podvukla da nije dovoljno da žena bude samo fizičkl drug muškarca, da radi po tvorni cama, več da bude i duševni drug mu¬ škarcu. Da djecu odgaja u duhu sadašnjice i da im govori o našoi neoslcbodlenoj bradi. Cijeli program je bio ponraden velikim oduševljenjem. Tada se je prešlo na popunja- vanje odbora. Odbor se popunio sa još pet lica, nakon čega je sastanak zaključen. U MARIBORU u bližini središta i gradskog parka na prodaju vila na ugodnootn položaju, sa p« ni m komforom. Za a dresu obratiti se na upravu lista PRIMLJENE KNJIGE I ČASOPISI Uredništvo je primilo: Napredak, časopis za pedagogiju, Za¬ greb, br. 2, 1938. Glavni urednik: Dr. S. Čaj kovač, urednici: Josip Demarin i s. Pata ki. Znanost i život, časopis za populari¬ zacija nauke, br. i, 1938, god. II. Stra¬ nica 96. Urednik dr. Božidar Adžija, Za¬ greb. Cijena 10 dinara. Adresa: Nikoli - čeva 14, III. Naša zemlja, slovenska ilustrovana revija za kulturna i privredna pitanja, Beograd, br. 2—-3. Urednik Dragotin De¬ klič. Glasnik Fodmlatka Crver.oga krsta, Beograd, br. 7. MISEL IN BELO 2-3. ST. FEBRUAR— MAREC 1933 prinaša sledeče članke: Vloga mladine; A. Melik: Nemški mir in položaj; Al. Za¬ lokar: Biologija v nacionalni politiki; dr. B. Vrčon: Režim in diplomacija; Vprašanje kulturne sinteze (B. Borko); Finis Austriae (Dr. B. Vrčon); Notranje¬ politični pregled (bv); Nemštvo, včeraj in danes (J. Glavič); Posebna vrsta cen¬ zure (Z); Kritična razgibanost povsod (Z); Srbohrvaška knjiga in Slovenci (B. Borko) ; Kočljiv, a važen del naše tiska¬ ne besede (Z); J. n. a. d. »Jadran« (S); Francoski radikali in današnja politična kriza (Rr); Umiranje Livoncev in livonš- čine (Dr. A. Debeljak); Ureditev Jugo- slaviie (S); Dr J. ščetinec: Nacionalni socializam (S. B.); Dva romana (Dr. 1. L.); Don Kihot in Sanho Pansa (Dr I. L.). _ SLOVENSKA REVIJA U JUŽNOJ AMERICI Primili smo nekoliko posljednjih bro- jeva slovenske revije »Njiva« koja izla- zi u Buenos Airesu, a izdaje je D. K. D. »Ljudski oder«. Revija izlazi mjesečno. Revija je napredno orijentirana i skoro u svakom broju donosi i članke o Julijskoj Krajini, kao na pr. o Bazovici, godišnjici Bratuževe smrti, Srečku Ko¬ sovelu itd. Ovako uredjivana revija odličan je doprinos i našo j posebnoj borbi, pa je kao suborca i s ovog nijesca ijozchav- ljamo Mavi odbor Jadrana je bil na XX. rednem društva izvoljen aiecšcti Sporočamo, da obč. zboru našega upravni odbor: Kralj Marino, predsednik Veljak Jože. pod¬ predsednik: Loboda Slavko tajnik; More! ' i- dolf. tajnik nam : Falh Rado. blagajnik; Piš- čanc Anton, blagajnik nam.; Cergoi Ivan, go¬ spodar: Valenčič Ivan. gospodar ris m.: — Od¬ borniki: Godina Marija, Žižmond Joško, CJcr- kvenič Franjo, Žižmond Mirko, Vidmar Nace, Pertot- Mirko. — Revizor! : Dolenc Matej, Hu¬ mar Ivan. Upravni odbor si želi z br. društvom naj¬ tesnejših stikov. Naslov: Društvo »Jadran« - Maribor — Sodna u). 25, I. OBČNI /BOR »OBJEMA« V TRBOVLJ \U »Orjem«. Trbc.ije, je imela svc.i obrni zbor 4. man a t. 1. Pred samim občn'm zbo¬ rom se je vršilo skioptično predavanje Po Julijskih planinah to in onstran meje? v ka¬ terem nas je preda v tel j tcv. Božič Lado po¬ peljal v duhu s sliko in besedo v naše rod¬ ne kraje, »nazaj v planinski raj«, kjer spl med svojimi na gričku pri sv. Lovrencu veliki sin naše soške doline — Simon Gregorčič. Po predavanju se je začel občni zbor, na katerem so funkcionarji našega društva po¬ dali obračun enoletnega dela. 'Dogodki v sve¬ tu so imeli odjek turi v našem delu vendar moramo beležiti tudi v propagandnem oziru nekaj akciji, četudi 1e bilo slavno delo osre¬ dotočeno v soeijalnem udejstvovanju ter v po¬ sredovanju in pomoči, k; j"o je društvo nudilo članstvu in ostalim emigrantom pri vlaganju raznih prošenj, bodisi za zaposlenje, bivanje, ali za oprostitev taks sa državljanstvo. Po poročilih se jo vršila volitev odbora. Izvoljen je bil ponovno ves stari odbor. RAZGOVOR Z V marčni številki novega slovenskega mesečnika »Dejanje« je prot. Edvard Kocbek priobčil svoj razgovor z don Stur- zom, bivšim voditeljem italijansko ljudsko stranke — popolari — in pravi med drugim: »V pisarni so mu izročili moje ime. Prišel je skozi vrata majhen in žo sivolas, v kratki duhovniški suknji in z brevirjem pod pazduho. Bistro se je razgledal in šel proti meni. — Slovenec? Nekaj nenavadnega. S Slo¬ vencem že dolgo nisem govoril. — Krepko mi je stisnil roko in me posadil na divan, sam' pa je sedel na stol. Z veselo, svobodno spoštljivostjo sem se mu zazrl v oči in v iz¬ razilo' asketično lice. Oblila mo je navzoč¬ nost jasnega* enostavnega, nekompliciranega bitja. — Najprej boste vi govorili —, me je pretrgal z južnjaško živahnostjo, -— zelo «nm radoveden na vse, kar se pri vas godi. Poslušal me je z vstrajnostjo, toda na dobrotnih očeh sem videl, da mu nič bist¬ veno novega nisem razodel, videlo se mu je, da jo dobro obveščen. Žal mi je. da vaš majhen narod, ne more dobiti stalne smeri. Ni dobro, če no¬ tranje politične razmere določajo narodno politiko. Vedno se mi je čudno zdelo, da vaša Ljudska stranka ni hotela pristopiti k internacionali krščanskih demokratov. Mednarodna vprašanja postajajo vendar vedno važnejša. ^ DON STURZOM Prišla sva na pravi teren, kjer sem ga ustavil. Odgovarjal je: Danes politiki nič novega ne morajo po¬ vedati, vse, kar se bo zgodilo, vemo že vsi vnaprej. Demokracije so v defenzivi, impe- rializmi v ofenzivi. Brczdvomno vodstvo ima Nemčija. Njeni štabi si zaenkrat iščejo sredstev za bodočo vojno. Določno vidimo, kako si jih načrtno iščejo. Njihova gosp.o- darskostrateška črta. gre preko Avstrije in Madžarske v Romunijo, kjer so za vojno neobhodno potrebni zakladi žita in petro¬ leja. To pot si bo Nemčija v etapah zgra¬ dila. Nikdo več ne dvomi o tem, da si bo najprej Avstrijo osvojila. Po dokumentih, ki jih imam, se bo to že v kratkem zgodilo. Nemčija čaka le na ugoden zunanjepolitičen položaj. Osvojitev Avstrije ji je potrebna tudi kot uspeh v smislu vsenemškega pro¬ grama. — Kakšne bodo srednjeevropske posle¬ dice te osvojitve? — Najhujše bo za Cehe in Slovake. Nemški obroč jih bo stisnil od treh strani. Tu se za Nemce pokaže še strateška važ¬ nost. avstrijske zasedbe. Češka ima namreč na severu in na zahodu države Maginotjevo obrambno črto, le na jugu proti Avstriji je nima. — In za nas? — Mnogo zavisi od vašega državnega vodstva. Vedeti morate, da Nemcem zelo mnogo leži na gospodarskem, predvsem pa na moralnem prijateljstvu z Jugoslavijo. Mala antanta se razpada, majhne države so torej itak zanašajo na samostojne akcije. — Kaj pravite o Španiji? —. Kar narav¬ nost sem ga vprašal in don Sturzo mi je naravnost in s povzdignjenim glasom odgo¬ voril : — Kar se španskih dogodkov tiče, je treba ločiti dvoje: vojaško in versko vpra¬ šanje. V vojaškem oziru je špansko vojna skrbno pripravljena zadeva evropskih impe¬ rialistov. Znana španska vodiina osebnost je le sredstvo v rokah znanih evropskih sil. Odtod vojaška premoč upornikov nad vlad¬ no strujo; vladi primanjkuje živeža in orožja. Zato je njihov uspešen odpor odvi¬ sen od notranjega reda in čiščenja. Prava njihova usoda leži v rokah Anglije in pred¬ vsem Francije. Kar se pa verskega vpra¬ šanja tiče, vzemite julijsko številko NRF in berite Maritainov članek. Popolnoma se strinjam z Maritainom, da španska vojaška akcija nima verskega, krščanskega značaja. Ne vem, kako morejo o tem sploh dvomiti. Stvari je treba vendar vzeti v zgodovinskem smislu, ves zgodovinski kompleks je treba upoštevati, no. samo poljubne zadnje dogod¬ ke. Na nobeni strani se ne branim zgodo¬ vinskega oživljanja. Sploh vam rečem, da lahko razumem Francovo in republikansko stran, le tistih kristjanov ne morem razu¬ meti, ki. se brezpogojno opirajo na meč. Toda zdi se mi, da taki hudi udarci v raz¬ nih smereh čistijo kristjane in krepijo krščanstvo. Ali smem zvedeti za vaše mnenje o svoji domovini? Don Sturzo je presenečen dvignil obe roki in se z njimi prijel za glavo. V tako izvr¬ šeni kretnji je bilo čudenje zvezano z osup¬ lostjo. Potem se je sklonil k meni in s spremenjenim glasom dejal: —• \ prašate me za težko stvar. Moja do¬ movina je v nevarnem duhovnem položaju. V globino duše me boli, da »folie fasciste« vlada tudi v visokih cerkvenih krogih Saj veste za- Aim-iinijo in zlate škofovske križce. Te besedo je spregovori) s skoraj zapr¬ timi očmi. Njegov obraz je dobil duhovno ostrino, sledovi duševnega trpljenja so so pokazali na njem. Zdaj sem imel resničen občutek izraz.tega duha. sedel sem preti ve¬ likim krščanskim politikom, tvorcem naj¬ večje laške parlamentarne siianke. ki je ob prihodu fašizma moral zapustiti domo¬ vino. Spomnil sem se njegovih debelili knjig, ki jih je napisal, spomnil sem se nje¬ gove mistične pesnitve. Naio sva Se govorila, vpraša n ja »o šla kar počez. Ko sam se poslavljal od njega, mi je stoječ govoril: — Ne pozabite, da imate mali narodi veliko človeško poslanstvo vi pomagate, ve¬ likim narodom do čiščenja. Kristjani vidimo vaše poslanstvo poglobljene s smislom trp¬ ljenja. —• Toda malim narodom se ne . bliža l 0 trpljenje, ampak popolno uničenje. — Vidite, to je- najstrašnejša tesnoba, ki me prevzema, toda tudi v njej najdem krepčilo v Kristusu. Pogovor med don Sturzom in prof. Koc¬ bekom se je vršil v Parizu lanskega, poletja. Med tem so se nekatere den Sturzove na- povedi že uresničile. _ godtn rova ulica 48, III. kat. »Istra« izlazi svafcog tjecuia n petaK. — Broj cekovnog računa 36.788. — Eretpiata: la cijeiu a, J- *a pola gooine js,—um., za inozemstvo avnscruuo za Ameriko i dolara na godlnn. — Oglasi se računajo po c,jeni ko. — Vlasnlk • izdava«. Konzorci »Istra« Masarrkova 28a. u hroj telefona 67-8U. — /a uredništvo nogi,vara ivan stari, /votiimi- " — - - Tisak: Stef-ajnina Jugoslovanske Stampe d. a» Zagrel*. Masarykova ulica broi 28a. — /a tiskarn odgovara Kudoli Polanovic. tatreo. tuca oroi I8JU