God. XI. Broj 26 . U Zagrebu, 29. Iipnja 1939. Poštariira plačena u gotovom Pojedini broj Din !*— - "N Uredništvo i uprava ZAGREB, MASARAKOVA 2Sa Telefon 67-8U Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA, Erjavčeva 4a A- »Sveta dolžnost nam je, potezati se za narodnost našo, za napredek v omiki, za svobodo in edinost, kajti drugače ne moremo našega naroda oteti velikih nevarnosti ali celo pro¬ pasti«. (Iz proglasa ža šetnpaski ta¬ bor 1. 1868.) CIASIIO SAVEZA JUGOSIOVENSKIH EM (GRANATA M JULIJSKE KRAJINE »PREORIJENTACIJA” ISTARSKIH HRVATA j O nekoj preorijentaciji istarskih S Hrvata, ili bolje: hrvatske emigracije | iz Istre mnogo se u posljednje vrije- 9 me pisalo, a i još se piše. Ne bi se na to ni osvrtali, kad sve i to ne bi na raznim mjestima bilo g krivo tumačeno. Istarski Hrvati ni- | jesu nikada prestali biti Hrvatima, 1 nijesu nikada ni na čas prestali osje- 1 čati onako, kako je osječao sav ostali i hrvatski narod. Ni oni dol j e ni ovi 9 ovdje! Dok je sav ostali hrvatski na- gl rod morao šutjeti, sasvim je razum- g ljivo da su još manj e mogli i smjeli govoriti istarski Hrvati, napose ne oni ovdje, koji k torne ni jesu imali pod nogama ni rodjene zemlje, tog najčvrščeg uporišta, u svakoj narod- noj borbi. U svakom narodu inta grlatih po- jedinaca, koji znadu iskorištavati si¬ tuacije. Znadu štono riječ plivati. I kad je bilo kome potrebno našlo se takovih pojedinaca i u istarskim re- dovima, kaošto ih se svakako daleko više našlo u redovima recimo dalma¬ tinskih, zagorskih, > slavonskih, bo¬ sanskih i kojih več hočete Hrvata. A hitko nije zato ipak nikad ni pomi- s}io, da su na pr. Dalmatinska Hr- vatska. Hrvatsko Zagorje ili Slavonija H zbog toga prestala biti hrvatske i da || im je danas potrebno da ona j narod i izvrši neko pokajanje, neku preori-1 jentaciju. Istarski narod nije nikada osje-a čao drukčije. nego što je osječao sav« ostali hrvatski narod. Nije naprostog po svirn pravima Božjim i prirodnim H drukčije mogao ni osječati. čak jel osječaj pripadnosti hrvatskome na- jj rodu daleko više razvijen u istarskih! Hrvata, nego li u Hrvata iz drugih i nekih pbkrajina, koje nijesu bile to¬ liko izložene. Sva je naša borba u posljednjih 100 godina, a naročito nakon biskupa Dobrile bila u tom smjeru vodjena. Počevši od prvog sricanja riječi u onim našim skrom¬ nim Družbinim školama, pa sve do veličanstvenih tabora narodnih, na kojima je na stotine tisuča naroda jednodušno manifestiralo svoje živo. nepokolebivo i borbeno hrvatstvo. Tabora, kakvih ni u banskoj Hrvat- skoj nije bilo! Taj osječaj i to esvje- dočenje u duši istarskog seljaka ni¬ jesu nikada prestali postojati. Nijesu prestali zato, jer je to po prirodnim zakonima nemoguče. Cak i više! Is¬ tarski su Hrvati ostali poštedjeni od svih; ovih poslijeratnih struj an j a u Jugoslaviji, od svih socijalnih, kul¬ turnih i političkih trzavica, čisti su ko kaplja, i živu još i sada u onom svetom zanosu u kakovom smo ih ostavili. Smiješno je uopče isticati da is¬ tarski Hrvati vrše neku hrvatsku preorijentaciju, kad znamo, da se ni¬ kad protuhrvatski nijesu ni orien¬ tirali. Jer bi to značilo da su poplju¬ vali svu svoju lij epu prošlost, sve li- jepe tradicije. A naša je istarska prošlost tako lij epa, tako svijetla i velika. One borbe za hrvatstvo. one žrtve, ona j zanos, od posljednjeg ne- pismenog seljaka do učenog i školo- vanog seljačkog sina (»gospode« mi nijesmo imali!) to su tako lij epe stranice naše narodne povij esti. ka¬ kvih drugi krajevi hrvatski ni ne po¬ znaj u. Pa kako bi se itko od nas toga mogao odreči? Ta bez tradicije nema kontinuiteta, pa bi bez toga i sva na¬ ša današnja borba bila bez raison d’etra, bez korjena, bez temelja. Vrši se preorijentacija! Ne! Ne vrši se nikakva preorijen¬ tacija. Poj edinci koji su znali plivati TABORI PRED 70-mi LETI Njihov pomen za prebuditev narodne zavesti in ustvaritev narodne enotnosti Ljubljana, junija 1939. — Med najsvet¬ lejše trenutke slovenske narodne zgodo¬ vine moramo šteti dobo slovenskih kmeč¬ kih uporov, dobo verske reformacije, ki je položila temelj našemu književnemu jeziku, revolucijsko leto 1848 z osvoboditvijo kmetskega ljudstva od ostankov tlačanstva in dobo slovenskih taborov. Vsak od teh dogodkov je pusti! kako značilnost, ki se jasno odražava v narodnem hotenju in ži¬ vljenju. ki je pa sicer, spričo razvoja in vedno novih tokov morda ne moremo več tako jasno in vidno na zunaj opaziti, ker se je že preveč stopila v vsakdanjem živ¬ ljenju. Eno zadnjih, sicer zelo kratkih, a po¬ membnih razdobij naše zgodovine, pome¬ nijo narodni tabori, kot smo že zgoraj omenili. Letos poteka 70 let, ko so bili ti tabori na višku, ko je slovensko ljudstvo v velikih masah izkoristilo prvo majhno svobodo in se pridružilo gibanju, ki so ga vodili njegovi navdušeni nacionalni vodniki. Kakšno je bilo to navdušenje in v kako velikem obsegu je zajelo novo gibanje slo¬ vensko ljudstvo, vidimo najbolj še v tem, da so ga oblasti po par letih zadušile. Prvi veliki slovenski narodni tabor ss je vršil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru, nato pa 6. septembra v Žalcu, katerega se je udeležilo 30.000 ljudi. Za naše ozemlje pa je prvi veliki in važen tabor bil sklican na dan 18 oktobra 1868 v Šempasu. Na tem taboru se je zbralo nad 10.000 ljudi iti vo¬ dil ga je kot predsednik pripravljalnega odbora dr. Lavrič. Odbor, ki ie tabor skli¬ cal je izdal proglas, v katerem je iznesel 6 točk, o katerih naj tabor pretresa in o katerih naj zborovalci preje razmišljajo. Glavne zahteve tega tabora so bile »pred¬ vsem zahteve po zedinitvi vseh Slovencev v eni upravni enoti, zahteva po slovenskem učnem jeziku, po slovenskem uradovanju v uradih, škofijskih šolah itd. Proglas pra¬ vi: »Vsa t? vprašanja so preimenitna in sveta dolžnost nam je, potezati se za na¬ rodnost našo. za napredek v omiki, za svobodo in edinost, kajti drugače ne mo¬ remo našega naroda 6teti velikih nevar¬ nosti ali celo propasti«. Prvi tabor, ki se je vršil v naši ožji do¬ movini, je torej v zvezi z ostalimi postavil jasen program, katerega so vsi udeleženci že naprej sprejeli na znanje in se iz nav¬ dušenja za stvar tabora tudi udeležili. Ka¬ ko je tedaj vrelo po vsej naši deželi in kakšno navdušenje je zavladalo med na¬ šim ljudstvom, kaže najbolj reakcija, ki jo je povzročil ta tabor, oz. sklicanje istega. Vlada je namreč, najbolj na pritisk gori- ških maloštevilnih Lahov, skušala čim bolj potlačiti zunanji izraz tega gibanja in je zato v treh jezikih nabila po vseh vogalih razglas, ki določa udeležencem pot, po kateri naj prihajajo v Šempas, da bi se kolikor mogoče izognili poti skozi mesto. Spravila je na noge vse orožništvo, 244 mož infanterije in poi eskadrona huzariev itd. (Po Gaberščku). Izgledaio je, kakor da vlada obsedno stanje. Glavni vhodi v Go¬ rico so bili zastraženi. Tembolj svečano pa je izgiedal Šempas, ki je bil ves okrašen z neštetimi zastavami in na obeh straneh vasi, sta bila postavljena dva slavoloka z napisoma: »Nedajmo se« in »Složirno se«. List »Domovina« je pisal o taboru podrob¬ no in poročal, da je poleg pomembnejših momentov treba poudariti, kako je ljudstvo primerno in jako razumno pritrjevalo go¬ vornikom in kako je, kljub velikanski gne¬ či in trajanju shoda vztrajalo in vzdrževa¬ lo največji red, tako da je bilo na taboru le pet žandarjev. O taboru je kasneje izdal »deželni uradnik« E. Klaužar, kateremu so pripisovali največ zaslug pri pripravljanju tabora, brošurico, ki jo je potem razdeiii po deželi. 24. aprila 1869. se je vršil drugi veliki tabor in sice- v Biljani tik laške meje. Ta dan se te zbralo na taboru okrog 6000 Bri¬ cev. pomemben tabor se je vršil nato na Kalcu, ki ga ie sklical Miroslav Vilhar, kjer se je govorilo poleg o splošnih narod¬ nih zadevah tudi o pogozdovanju Krasa. Za 20. junija pa je bil sklican tabor v Se¬ žani, ki ga je pa okrajno glavarstvo pre¬ povedalo. Leto kasneje sta bila sklicana tabora v Tolminu, na keterem se je govo¬ rilo o združeni Sloveniji, o železnici čez Predel v Trst in tabor v Sežani, kjer je bil prejšnje leto prepovedan. Tabora se je udeležilo nad 6000 ljudi. Leta 1878 sta omembe vredna še tabora v Kojskem in Kobaridu. Seveda niso bili tabori edin izraz in edino delo zlasti na narodnem polju v na¬ ši domovini Na vseh straneh so navdušeni narodni delavci načenjali razna vprašanja in jih obravnavali z veliko vnemo. Pisali in govorili so o zedinjeni Sloveniji, pričeli so ustanavljati in delovati v čitalnicah, po¬ bijali razne tujerodne intrige proti Sloven¬ cem, zlasti ostro so nastopali proti gori- škim Italijanom, predvsem raznim velepo¬ sestnikom. ki so imeli pod sabo slovenske kolone in ki so se bali za svoje privilegije tudi na drugih gospodarskih poljih. Na seji goriškega deželnega zbora sta 30. oktobra leta 1869. sicer le dva poslanca podala in¬ terpelacijo za zedinjeno Slovenijo, kar je na eni strani po deželi imelo velikanski odmev in navdušenje za njo. dočim so ostro kritizirali pasivnost ostalih osmih slovenskih poslancev. Med ostalim so pri¬ čeli borbo za slovensko uradovanje in vsak najmanjši uspeh v tem oziru je imel velik odmev med slovenskim ljudstvom. Doba slovenskih taborov, katero smo na kratko opisali z ozirom na naše ozem¬ lje, ie vsekakor, kot smo videli, zelo važ- no razdobje v naši narodni zgodovini zla¬ sti v zadnjih desetletjih. Vendar pa ie morda ta organizacija bila vtoliko pomanj¬ kljiva, ker se je skušalo izkoristiti le tre¬ nutno ugodno razpoloženje in položaj, ki je nastal po letu 1867, ni se pa preveč ra¬ čunalo na trajno organizacijo, ki bi lahko tudi v spremenjenih razmerah imela upliv in izvrševala važno in potrebno nacionalno vzgojo ljudstva in to v razmerah, ki mor¬ da ne bi bile tako ugodne. Avstroogrska vlada je namreč leta 1867 morala radi zu¬ nanje politični neuspehov izdati pod priti¬ skom ljudskih množic nov zakon o dru¬ štvih m zborovanjih, na katerem je teme¬ ljila pravica slovenskih taborov. Ker pa so bile posledice teh taborov velike, a zahte¬ ve slovenskih množic prevelike, jih je oblast kmalu prepovedala. S tem seveda ne bi hoteli niti najmanj omalovaževati in zmanjševati pomena kratkotrajne dobe slovenskih taborov. Ta¬ bori so rodili prav dobre sadove za slo¬ vensko ljudstvo, ki se je začelo globoko zavedati svojega poslanstva, svoje narod¬ ne samobitnosti in ki so zbudili v njem borbenost. Slovensko ljudstvo se je zave¬ dlo da se mora za svoje pravice energično boriti in da le tako lahko zagotovi sebi napredek in tudi obstoj. Ti tabori so zato velikega pomena za prebuditev narodne zavesti in ustvaritev narodne enotnosti, prvi svobodni izraz slovenskega ljudstva, ki naj se brez ozira na pripadnost strne v borbi za skupne zahteve naroda- Te ta¬ bore lahko smatramo kot predhodnike vse¬ slovenskega gibanja, ki je kasneje združilo slovensko ljudstvo v zahtevi za osvobodi¬ tev in zedinjenje vseh Slovencev v lastni državi. Brez takega predhodnega gibanja bi marsikake skupne in vsenarodne akci¬ je kasneje ne bilo mogoče izvesti. Tudi danes, ko obnavljamo ob tej važ¬ ni obletnici spomin na te tabore, se mora¬ mo zavedati važnosti takih narodnih gibanj in se ob njih vzgajati in učiti. Danes, ko se bore mali narodi za obstanek, nam morajo služiti ti prvi sloven¬ ski tabori za vzgled v enotnosti, borbeno¬ sti in požrtvovalnosti, ki jo je takrat slo¬ vensko ljudstvo tako jasno očitovalo. Te lastnosti, ki jih morda danes precej pogre¬ šamo, naj bi bile pred vsem naše vodnice pri delu za narodne pravice in narodovo osvoboditev. — a POLJSKI POKLISAR NA PUSTA RIM »Manchester Guardian« (Man¬ chester) donosi, da če uskoro napustiti Rim tamošnii poljski poklisar i vratiti se u Varšavu i to radi naglog pogoršavanja poljsko-talijanskih odnosa. Talljanska štam- pa oblavljuie članke, u kojima ostro na¬ pada Poljsku. a u utorak ie jedan vodeči talijanski službeni list pisao podrugljivo o Doliskoi vojscl. To ie izazvalo veliko ogor¬ čenje kod noljskog poklisara, koji je ge¬ neral i bivši bliski suradnik maršala PH- sudskog. tako da se smatra, da se on ne če tako skoro vratiti u Italiju. Bojkot tali- janskih knjiga i filmova več ie naviješten od čitavog niza kniižara i drugih ljudi u Poljskoj. Trgovački odnosi pogoršavaju se uporedo sa političkim odnosima. U Varšavi se veoma žali, što ie Italija zauzela nepri- jateljski stav prema Poljskoj, naročito zato. što ie Italija bila uviiek "i-rtrana prijateljicom Poljske. OKOLI GDANSKA VEDNO BOLJ VROČE! čeprav so dogodki na Dalj. vzhodu nekoliko skrenili javno pažnjo z evrop¬ skih »bojišč« je vendar vprašanje Gdan¬ ska ostalo še vedno v vsej svoji resno¬ sti. Zadnje vesti celo povedo, da se za¬ deva ni nikakor poboljšala. Državniki ve¬ lesil so si izmenili nekaj govorov, a na¬ petost je ostala ista. Zadnje vesti pra¬ vijo, da se je položaj zelo poostril. Vrho¬ vni svet poljske nar. stranke je izdal re¬ solucijo v kateri zahteva, da se Gdansk pripoji Poljski in prav tako Vzh. Prusi¬ ja in Gornja šlezija. Z druge strani pa Nemci vedno glasneje udarjajo po bo¬ bnu, da se mora poljsko mesto Poz¬ nanj vrniti rajhu. časopisna bitka po¬ stala vedno ostrejša. Letos hočejo z ve¬ čjimi slovestnostmi kakor druga leta praznovati, »teden poljske mornarice«. Kakor znano, so te slovesnosti zelo po¬ pularne na Poljskem, kjer se zavedajo velikega pomena morja. Nemški listi ostro kritizirajo odredbo poljskih škofov, ki so prepovedali v vsej državi bogoslu¬ žje v nemškem jeziku. Položaj Poljakov v Gdanskem postaja vsak dan slabši. Gdanski senat je odredil da morajo vsi uradniki, ki nosijo poljska imena v te¬ ku treh mesecev sprejeti nemška ime¬ na ali pa bodo odpuščeni. Razbudljivost se je povečala še vsled prihoda nemškega vojaštva v Gdansk. Kakor poročajo angleški listi, je prišlo v Gdansk 1400 vojakov iz Vzh. Prusije Vojaki so bili preoblečeni v civiliste in so se nrioeliali v mesto na kamionih priznaju da su zalutali. Sad da li je to iskreno ili neiskreno, tko da im u dušu zaviri! Samo što grlati kako su oduvijek bili, i ovo svoje vračanje na pravi put vješaju na veliko zvono. Istarskim Hrvatima nije ni potrebna nikakva preorijentacija, jer se oni nikad nikako drukčije nijesu ni ori- jentirali, nego onako kao i sav ostali hrvatski narod. PITANJE DANZIGA BIT ČE RIJEŠENO KAO I PITANJE SUDETA Berlin. — Suradnik agencije »United Press« saznaje na mjerodavnora tujestu da Njemačka radi na novom Miinchenu. koji bi trebao riješiti pitanje Danziga i poljskog Koridora na isti način, kao što je riješeno pitanje Sudeta. Ovakav način rje- šenja za Poljsku — veli dalje — bio bi mnogo gori, nego da se izravno sporazu- mjela. Njemačka računa sa svojom ogrom- ' nom voiničkom snagom i s tim, da su bri¬ tanski interesi ugroženi u tolikim dijeio- {' ima svijeta, da Velika Britanija ne če moči koncentrirati svoju pozornost na grad ! Panzig. Zbog toga Njemačka računa s ka- i jitulacijom u pogledu Danziga i Koridor« j RUSIJA ŠALJE VOJSKU NA ISTOK Varšava. — Prema vijestima iz Mo¬ skve, Sovjeti prebacuju naglo orvu i dru- gu sovjetsku armadu u Habarovsk i Vo- rošilovsk na Dalekom Istoku. U Vladivo¬ stoku nalazi se veči broj najmodernilib je- dinica ratne mornarice u punoj ratnoi spremi. Sovjeti užurbano prebacuju trans- sibirskom željeznicom ratni materijal 1 elitne čete kao i zračnim putem najmoder- niie aeropiane na Daleki fstok. Sovjeti prevoze željeznicom brojne podmornice najmodernijeg tipa. Na Dalekom Istoku vr¬ še se užurbani radovi na organizaciji obra¬ ne i izgradnji skloništa za veči broi voj¬ ske Englezi grade novu luku u Carigradu Carigrad. — Ministar gradievina pozvao je engfeske stručnjake. da pregle- d?ju carigradsku luku i odluče na koiem *če se mjestu graditi nova luka. STRANA »ISTRAv moj K Kosovo U srijedu prosljavljena je na Kosovu uz veliko učešče naroda, nacionalnih društava, najviših pretslavnika državnih, vojničkih i rrkvenih vlasli 550 godišnjica kosovske bit¬ ke. Kosovo, smrt čara Lazara, propast srp- ske vojske i države najjači su izvori da se je srpski narod kroz vjekove cuvao i saču- vao. Kosovo je prodrlo u dušu svakog Sr- bina, ono je opjcvano narodnim pjesma- ina i stvorilo zavjetnu misao srpskog na¬ roda. Kosovska tragedija i njezini junači postali su legendarni u tolikoj mjeri, da ni inči istraživati historije ne mogu omedjiti, gdje preslaje legendarnost, a gdje stvarnost Prvotna misao Kosova bila je, da se oživi Dušanovo carstvo, ali kad je srpski narod morao pred najezdom Turaka da ostavlja svoju zemlju i da. emigrira u dru¬ ge zemlje, koje nikada nisu bile u sklopu srpske države, oni su ponesli sobom u emi- graciju i zavjetnu misao, koja je nastala iza Kosova. Tu je zavjetnu misao prenosio sobom Srbin svukuda, kuda je dolazio. Ona je duševno vezala sve Srbe, gdjegod se na¬ ložili. Iza preko pet vjekova zavjeina se misao ostvarila. Pet vjekova ona je bila za- lijevana krvlju miljuna mučenika. Košena od svakog pojedinca ona kroz više od pel vjekova nije bila ugašena i ona je bila naj- jači izvor snagama za nacionalni opstanak i ostvarenje nacionalnih težnja. Svakom narodu može bili primjerom ovaj kolektivni osječaj svih Srba. Mi Istra¬ ni više nego itko možemo povuči korist iz ove divne prošlosti. U našim smo školama u Istri iitali o Kosovskoj djevojci, majci Jugoviča, carici Milici. I mi smo ostavili IZLOŽBA NARODNIH RUKOTVORINA U PULI P u 1 a — Ove če jeseni biti priredjena u Puli velika pokrajinska izložba narod nih rukotvorina koja bi prema intenci- jama priredivača imala da pokaže i domačima i strancima u pravom svijetlu karakter i narodne običaje naše pokra¬ jine koji su drukčiji nego što su oni u drugim talijanskim pokrajinama Ova konstatacija priredivačkog od¬ bora sasvim je na mjestu. Karakter naroda i narodni običaji u Istri sasvim su drukčiji od karaktera naroda i na¬ rodnih običaja u drugim talij anskim po¬ krajinama. U glavnom če biti prikazan kučni obrt. Kao jedna od karakteristika istarske zemlje biti še prikazani tzv. »kažuni«. To su male kamene kolibice, što ih seljaci >' -> , ,__ _-_.-i.-l »u male is-auiene nuicc, aeu ju bcijaui svoju rodnu grudu a h smo.sobom ponesi, grade na svojlm udal3en ijim pašnjacima jednu misao. Ona ne smije uginuti s nama- ona mora da živi u našoj djeci i u potom cima. Preblizu su dogadjaji. ovih 20 godina a-li ako budemo uvijek i u svakoj prigodi gojili kult Istre, ako našoj djeci budemo i poljima. Te su kolibice sagradene iz samog kamena, a da pri tom nije upo- trebljeno ni jedno zrno vapna ni žbuke ni jedna greda, ni jedno drvo. Obično -,. - . , . „„x ni i ih se gradi uz zidove, kojUograduju po- pričali o životu istarskog seljaka, o našoj . . 6 . . h ’ nacionalnoj borbi, o svemu što smo im ah I i edlne posjeae. Svrha i šlo smo izgubili, o težnjama onih koji su nacionalnoj borbi, o svemu što smo imali I zatete Svriieme“u dSS n težnjama onih koji su I 111 P as “^ K °? a zateče nevnjeme u polju može skloniti u njih. Imucniji imaju ta- kve »kažune« na pojedinim udaljenijim pašnjacima i za ovce. Ti su kažuni onda dosta veliki To su onda torovi. Kažuni nemaju uopče prozora, nego samo jedna niška i uska vrata, kroz koja čovjek može samo duboko pognut da ude. Ti kažuni nijesu nikakva karakteri¬ stika talijanstva Istre, što priredivači hoče da dokažu, motivirajuči to talijan- skim nazivom kažun (»časa«, »cason«). ostali, neče izginuli ni naša zavjetna mi¬ sao. POMANJKANJE DELOVNIH MOČI ZA KMETSKA DELA Sežana, junija 1939. — Sedaj, ko je največ kmečkega dela. se je pokazalo veliko pomanjkanje kmečkih delavcev. . . , ,. „ , _ . . Takvi su torovi obilježje svih pastir- Vzrok je zlusfci v teni, ker je večin.3, mlu— I cihvi naroda na, i na.špor naroda. u Istri ripnippv V vraaširi sin*hi oii r>a „r,io_ I ? Kln naroaa, pa i naseg naroaa u isiri, jer pastir i stocar u Istri nije nikada bio Talijan. »Kažunima« su te torove okrstile vlasti, kada su svojedobno ure- divale katastar. deničev v vojaški službi, ali pa na voja¬ ških vajah in so bili le redki oproščeni te službe, da so se lahko vrnili domov. Mnogo pa jih služi predaleč, da bi se samo radi sezone mogli vrniti domov. Poleg tega pa je še druga težka stran tega vprašanja. Kmečko delo je namreč zelo slabo plačano, delo pa je zelo na¬ porno. Za delo, n. pr. košnjo, dobi mošk delavec dnevno, poleg hrane, 10 do 12 lir. Delati pa mora najmanj od 4 ure zjutraj, s kratkim počitkom opoldne, do 9 ure zvečer. Na drugi strani pa je da¬ nes tudi za kmete same ki so prisiljeni najeti delovne moči, izredno težko, ker ne vejo, kako bi prišli do denarja in pomeni za njih izdatek desetih lir dnev¬ no mnogo. Vidimo torej, kako se je to oprašanje zaostrilo že na obe strani in so tako delodajalci, kot tudi delojemal¬ ci v izredno težki situaciji. KrioTnčarenje na veliko Ne manje interesantna domača ruko¬ tvorina je istarska keramika, koja u ne¬ kim krajevima lijepo cvate. U Raklju na Raši žive lončarske obitelji, u kojima lončarsko umiječe prelazi od oca na si¬ na. Rade sasvim primitivno na običnom drvenom kotaču, a ukrase izvode prstom ili noktom. Sasvim jednako kao i ostali lončari u drugim hrvatskim zemljama, kako se to jasno može vid jeti na pr u Žtnografskom muzeju u Zagrebu. Tim se zanatom bave kao kučnim obrtom ne samo seljaci iz Raklja nego i na Pazin- štini, Motovunštini, Oprtaljštini, Tinjan- štini i Kastavštini, uglavnom svagdje, gdje ima ilovače. Nisu to nikakvi »ostaci iz predhistorijskih vremena, niti su to potomci Etruščana i ne znam koga još iz mikenskog doba« To su naši sasvim obični skromni i jednostavni lončari, koji su vlastitom inicijativom, vlastitim stvaranjem izmišljali oblike svojih ru¬ kotvorina. Rakljanski lončari voze svoje lonce od sela do sela i trguj u njima »po starinsku« ne za novac nego robu za robu, »barat za barat«. Za lonac žita ili kukuruza daju lonac več prema ve¬ ličini u manji lonac stane manje žita, a u veči više. U srednjoj Istri na Tinjanštini, lon¬ ci za kuhanje, bez nogu a sa dvije ruč- ke zovu se jednostavno »lonac«, a oni s drškom i tri noge »teča«. Poznate su pod imenom »tinjanske teče«. Osim lončara ima i košarača, koji iz raduju »sprte« i raznu drugu pletenu robu. Tih ima mnogo u krajevima uz Rašu i oko Čepiča, dakle tamo gdje ima šaša i šiblja. I oni su u svom zanatu pravi umjetnici. DROBIŽ — Bazovica. — Na cesti proti n, tovljam je 41-letni zidar Alojz Vrh tlv' nesrečno padel s kolesa, da si j e pret 50 sel možgane ter zadobil občutne na sencih, nosu, in ustih. Poleg +* 5 pa je zgubil še mnogo krvi. Nesrečo je zakrivil defekt v zm«; kolesu. ^njem *** Buzet — Zbog prekoračenja mak* malnih cijena kažnjeni su ovi trgov?' Matija Mikac, Ivan Mikac, Dragu?" Poropat i Jure Sindič iz Lanišča, te a„ Brumjak iz Boljuna. Ila * — C 1 e v e 1 a nd (USA). — V bolnišni ci je umrl John Komar, star 50 let. roje v Razdrtem pri Postojni. V Ameriki' j e 'bil 25 let, kjer zapušča brata in sestro. — v bolnišnici je tudi umrla Josephine Wolf roj. Vadnal, stara 29 let in doma iz Nem-! ške Slavine pri Št. Petru. Zapušča moža ? dva otroka, starše, dva brata in dve sestri * — Dekani. — Za novega tajnika fa¬ šistične organizacije v Dekanih ie bil p re