Muzikološki zbornik Musicologica! Annual XXI, Ljubljana 1985 UDK 783.6.034 Jože Sivec "ECCE, QU0M0D0 MORITUR JUSTUS" Ljubljana J. GALLUSA IN NEKATERIH NJEGOVIH • SODOBNIKOV (STILNOKRITIČNA PRIMERJAVA) Primerjava kompozicij, ki so jih zložili na isti tekst različni avtorji, je lahko koristna, še zlasti tedaj, ko gre za dela istega obdobja. Prav ob tem se morejo pokazati v značilni luči določeni vplivi, stilne zveze in razlike, V tej smeri se odpirajo nove perspektive tudi za nadaljnje osvetljevanje ustvarjalnosti Jacoba Gallusa Carniolusa, enega od vodilnih skladateljev renesančne qlasbe druqe polovice 16. stoletja. Tu prihaja za stilno analitično raziskovanje v prvi vrsti v poštev mojstrova monumentalna zbirka motetov "Opus musicum". Ker ta temelji na številnih-1atinskih tekstih, ki so se stalno uporabljali po posameznih obdobjih liturgičnega leta pri bogoslužju, je gotovo, da so mnoge tekste komponirali še drugi skladatelji tistega časa. Kakor je doslej znano, je 58 besedil, ki jih vsebuje "Opus musicum", uglasbil tudi Pai estrina.1 V naznačeni zvezi se mi zdi zanimivo vprašanje primerjave Gallusovega moteta "Ecce, quomodo moritur Justus" z moteti istega naslova nekaterih njegovih pomembnih sodobnikov kot so Marc1 Antonio Ingegneri, Ludovico Viadana, Orlando di Lasso, Tomas Luis de Victoria in Carlo Gesualdo da Venosa. Iz obsežne tvornosti našega mojstra sem izbral prav to delo, ker je "Ecce, quomodo moritur Justus", ki je izšel leta 1587 v Pragi v drugem zvezku zbirke "Opus musicum", že stoletja v glasbenem svetu njegovo najbolj znano delo in sodi hkrati tudi med njegove najbolj popolne stvaritve.2 Ob njem hočem upoštevati še nekaj istoimenskih kompozicij, ki so nastale v neposredni ali vsaj relativni časovni bližini. Da se pri tem oziram najprej na "Ecce, quomodo moritur Justus" Ingegnerija in Viadane, je razumljivo, ker obstajajo med njunima uglasbitvama in Gallusovo določene skupnosti, očitne že takoj, ne da bi se spustili v podrobnejšo analizo. Za vse je značilna kompaktna homofonska struktura, njihova moč pa je prvenstveno v zvočnosti, akordiki, medtem ko je silabična in deklamativna melodika večinoma podrejenega pomena in izhaja iz harmonije. Kompozicijski 1 Jo Bole, Stilna primerjava nekaterih motetov, ki sta jih Gallus in Pale strina komponirala na ista besedila, dipl» delo, tipkopis, Ljubljana 1967, 5-7. 2 D. Cvetko, Jaoobus Gallus Carniolus, Ljubljana 1965, 137-138, 165, 201; 33 stavek čle tako ustva Razen tega materije. je že poda Od naz Ingegneri j "Responsor quatour v. podobnost Posebno mo njunih zač besede "Ec stavka, ki kiic "Ecce in oddelit analogna. Ingegneri j postop bas v okviru t začetku g koncu stav povsem ide Končno naj motetih is z ležečim se seveda zveni za n mjo pavze rjajo kot opažamo s Povsod gre na v grego adnje omen ev, objavi ia Hebdoma et Misere z znamenit čan vtis s etkov. Tak ce, quomod obsega 6 " od nadal v i jo po pa čeprav je ev v eolsk a navzdol. eh 6 takto zvišan kot ka še doda n t i č n a s k še opozor ti : F-dur, oglatim o k pokaže pri aše občutj ki nastopajo v vseh gla zareze kratke miselne in orodno osnovno razporedit za isto zasnovo z refren rijanskem rasponsoriju jenih motetov zbudi pozor jen leta 1588 v Benetkah dae Sanctae, Benedictus, re sex. v.", saj kaže pre o Gallusovo istoimensko s ličnosti se nam zbudi ob o Gallus kot Ingegneri st o moritur Justus" v okvir taktov (Pr. 1/a, b). Obak jevanja z uporabo daljših vzi. Tudi harmonska zveza Gallusov motet v jonski t i, gre vsakikrat za zvezo še posebno važno je to, v zelo podobni, le da je subsemitonium modi v gis n fis. Melodično in harmo adenco tretjega stavka pr im, da so akordi sredi st B-dur, F-dur (v notnem p lepajem). Navzlic naveden analizi vrsta razlik. Ga e že povsem moderno: T D sovih hkrati in obiikovne enote. ev muzikalne om (ABcB) , ki pa nost pred v avtorje et Improp s e n e 11 j i v kladbo.3 poslušanj a komponi u muzika! rat izsto notnih v je pri t ona!i teti T-D in k da sta si pri Ingeg , medtem nsko je t i Gallusu avka v ob rimeru so im podobn llusov za T S T T T vsem vi zbirki eri a o u rala nega pa uvodni rednosti em in vartni mei odi j i n e r i j u na ko je na a kadenca (Pr. 2/a), eh označeni ostim pa četek p6 D| DD D, Ingegneri É ÎEEZ f m i m =* rT ju — stus 4 J Ec ^e- ce, quo — mo- do mo J. i ^ E m isti, Jacobus Gallus, sein Leben und Werk, München 1972, 81, 82; isti, Musikgeschichte der Südslawen, Kassel-Maribor 1975, 65-ß6; L. M. Škerjanc, Kompozicijska tehnika Jakoba Petelina-Gallusa, Ljubljana 1963, 256-258; G. Reese, Music in the Renaissance, New York 1954, 738; E, Leichtentritt, Geschichte der Motette, Leipzig 1908, 291, 34 torej funke trša durov t r i z v barvi i dent tem d ozi ro pri G zl og dekla B enem oblik je h ional in sv e tri okov teje ičnos rugač ma tr al lus za po maci j esede samem oval armon ne ha etlej zvoke pa zv in me ti ak nim i ajanj u odi 1 ovic a zar "et krat ši rše izacij rmonij ša, sa Zara eni In hkeje. ordov zrazom u notn očnejš o kraj adi pu nemo p kern st in t a pov e* Ga j upo di kr gegne Zato tudi so m ih vr i, iz ši od nktir ercip avku o v d sem v 1 luso ra b 1 j ornati ri jev obču kot o orda ednos zveni prve anega it co treh veh s skladu s va harmoni a skladate ke in prev harmonski tirno ta pa tožnejši i še določen ti. Uvodni bolj odre ga. Pa tud ritma pri rde" je In taktov, me tavkih po princi zac ija Ij z i 1 adova stave sus kl n temn i razi vzkl i zano, i s i e e "quom gegner dtem k tri ta pi pozn je pre zjemo T nja mol k neko! jub orne ejši. V očki v k "Ecce ker je r je pr odo" os i uglas o j i h j kte (Pr e j še prostejša, p same ovih i ko njeni zvezi s ri trnu " se zdi drugi i njem trejša. bil lev e Gal lus 2/a,b). Primer 2 Gallus fi^ W m t! i /ifly * hi ' W -j j> j j f—r S i j i J- X a A J m Ž 1 r r- Wr r t e et ne — mo per — ci-pit cor — de, et ne —mo per — cipit cor - de: Ingegneri mo per — cipit Vsekakor je Gallus dosegel učinkovit zvočni kontrast s tem, da je isti tekst ponovil z novo uglasbitvijo, ki jo je pomaknil v višji glasovni register. Ne glede na navedeno razliko teh pasusov pa je treba ugotoviti enake notne vrednosti v enem kot drugem motetu kakor tudi rahle sličnosti v melodični konturi soprana (gl. pri Gallusu drugi cit. stavek). Kot Gallus je tudi Ingegneri muzikalno obdelal "viri justi tolluntur, et nemo considérât" v dveh stavkih po tri takte z vmesno četrtinsko pavzo, ki se točno ujema s sintaktičnimi zarezami v tekstu (Pr. 3/a,b). Medtem ko so notne vrednosti prvega stavka Gallusove in Ingegnerijeve uglasbitve spet iste, 3 Ingegnerija uvršča glasbena zgodovina med pomembne severnoitalijanske komponiste zadnje tretjine 16, stoletja. Deloval je v Veroni in Cremoni, kjer je bil tudi učitelj Monteverdi ja. Med njegovimi duhovnimi deli je znanih predvsem 29 responsorijev za veliki teden, ki so dolgo časa 35 Primer 3 Gallus 'A n ^ T Jji P^ ft m UA- J i' A š^^ m a 1J. 1 J- 5^ ^ Ei ^ ^ ri ju — sti tollun ne — mo consi — de rat: Ingegneri W m é P^ #f r A 1 t>\ r r m E ju — sti toi - lun ^ i ^Ü AÂ J.J) A f i et ne — mo con-si de- rat: pa se pasusa "et nemo considérât" melodično in harmonsko razhajata. V nadaljevanju se začenjata moteta po svojem osnovnem konceptu drug od drugega vse bolj oddaljevati. Stavek "a facie iniquitatis subiatus est Justus" je Gallus členil razločno v dve muzikalni enoti (Pr, 4), ki ju loči pavza in markantna kadenca (durov trizvok VI. stopnje s predhodno stransko dominanto). Primer 4 Gallus pip m n m f' 'lU/f1 rJl^ i s i a- n ii-tti ^â i 4J y\ v Ur\\r TT^^^jtf-Mi L^LL fa — eie in i — qui-ta — tis sub — la tus est ju - stus. Zaključek druge zveni šibkejše, je na lahko dobo in harmonsko manj izrazit (zveza durovega trizvoka II. stopnje in tonike) ter tako nujno zahteva nadaljnji razvoj skladbe. Nasprotno je Ingegneri komponira! ta odsek (Pr. 5) v enem, brez predaha in zveze Tp-Sp v sredini ni občutiti kot kadence. Pač pa je dal Ingegneri močan poudarek zaključku tega šesttaktnega stavka z veljali za Palestrinino stvaritev. Še F. XQ Haberl jih je vključil v 32. zvezek celotnih Palestrininih del, čeprav pod oznako "opus dubium". Ravno Haberl pa je pozneje odkril originalni tisk responsorijev in spoznal, da je njih avtor Ingegneri. Kot je nadalje dokazal R. Casimiri, 36 Primer 5 Ingegneri i e isbfc # W ^^ ^ Ö Me r pr r aia r -i p^ ii i i S 3S= m fa — ci-e in — -qui-ta — tis sub la tus est ju avtentično kadenco D-T. Ta sklep je tako krepak, da se zdi, da bi skladba lahko končala že kar na tem mestu. Tako je refren B "Et erit in pace memoria eius" pri Gallusu (Pr. 6) logično nadaljevanje prejšnjega (a), nekaj, kar se s tem organsko spaja v višjo enoto (I. Pars), dočim občutimo refren pri Ingegneriju kot naknadni dodatek, ki stoji na tem PP ÖF $ 1=f U bi m ^ ai j. j- m m Et e - rit m pa me—mo — ri-a e — lus. mestu sk memoria Tu se me kvarte n jonske 1 pasus tu smotrno glasbeni harmonij u pravice stopnjev kompozi c V pr izrazno zvočnega ozko sti Značilno brez har 1ebdečeg tako neo oro eiu lod avz est di upo li i P no, al i je ime šib ni snj je mon a s b i č brez n s" je n i j a sop gor (c* vice v s harmons rabo dv teratur i č 1 i h š da jih moč zak ujne zveze s predhodnim. uEt erit in pace edvomno ekspresivni višek Gallusove skladbe. rana široko razpne v značilnem krepkem postopu - fć) 9 nakar se polagoma spušča po tonih e do druge stopnje navzdol. Razen tega ima ta ko nenavadno moč, ki je dosežena predvsem s ojne subdominante. Res redek primer v i, da je zgoščeno toliko izraza v melodiji in tirih taktov. Zato se zdi toliko bolj je Gallus že takoj ponovil in s tem še ljučka prvega dela in tudi sklepa celotne rijev refren (Pr. 7) prejšnji del (a) niti poprej je tu melodija i ne učinkujejo močneje. i k i, ampak neodločno kar daje vtis v zraku tuj, a za tedanji čas ni rjavi z Gallusovim je Ingegne kejši in ne prinaša glede na ti melodičnega kontrasta. Kot ena, razen tega pa tudi akord , da refren ne izzveni na ton ske modulacije na dominanti, klepa, ki je za naše občutje ajen. izključujejo posamezni kromatišni postopi avtorstvo Palestrine, ker rimska šola ne pozna kromatike. Prim. MGG9 VI, 1213-1215; E9 Leichtentritt, ib., 191; G. Reese, ib\, 491; O. Ursprung, Die katholische Kirchenmusik, Potsdam 1931, 188; R. Casimiri, M. A. Ingegneri, Note 37 primer i Ingegneri ^^ mm 321 rs m rr s j. •i 1A &- ^ üpp i=p Et rit in pa — uzikalnem konceptu Justus" pri obeh ar zanimivo, da sta si Justus" ene kot druge pokaže le v alius poudarek že u in tenorju (gl. pr. le zdaj, ko je ode! gis kot subsemitonium en tip meiodike, ni 1odična linija sem loku. To velja še a", pa tudi za pasus dija na začetku prve na kvarto navzdol, o više (a1) z vzponom fi s1. Tako je v je mala seks ta, Kljub temu, da je torej po osnovnem m stavek "a facie iniquitatus sublatus est skladateljih že tako različen, pa je vend melodiji soprana na besede "sublatus est uglasbitve kar precej podobni. Razlika se obravnavi besede "Justus", če ji je dal G takoj na začetku, z uporabo melizma v alt 1/a, takt 4-5), je to storil Ingegneri še njen prvi zlog v krajši melizem (a-gis-a, modi), ki ga je dodelil sopranu. čeprav je doslej obema skladbama skup težko opaziti, da je mestoma Gallusova me izrazitejša, spevnejša in se odvija v šir posebno za refren "et erit in pace memori "et nemo percipit corde". Tu napravi melo fraze korak g^a1, od koder gre postopoma medtem ko se začenja druga fraza za kvart na c2, nakar sledi postopno spuščanje do območju tega pasusa skrajni razmak melodi medtem ko je v refrenu kar mala septima. če obstaja v oblikovanju vse do zaključka refrena bolj ali manj zaznavnih skupnosti, pa se skladbi zate razideta. Temu je vsaj deloma vzrok uporaba različneg Za komponiranje naslednjega c-dela je Ingegneri vzel pač drugi tedanji skladatelji responsoriju pripadajoč verz "Tamquam agnus coram tondente se obmutuit et non os suum: de angustia et de judicio sublatus est", med je Gallus, ki sploh ni uglasbil kompletnega cikla responsorijev za veliko soboto, nadomestil s krajšim izhajajočim iz 2. antifone 3. nocturna iste matutine. factus est locus eius, et in Sion habitatio eius"). Z razumljivo, da je Ingegneri ta del izpeljal muzikalno obsežnejše. Po strukturi kot tematiki predstavlja moč kontrast (Pr. 8). Grajen je preimitirano in je namenj visokim glasovom (I. in II. sopran in alt). V skladu zasnovo so zdaj prepletajoče se melodične linije izra razvijajo se v širših intervalih in imajo večji ambit učinkuje c tudi lahkotnejše nasproti prejšnji kompakt glasbenega stavka. Za razliko od Ingegnerija in nekat obravnavanih skladateljev pa je grajen ta del pri Gal kot ostala kompozicija: je ostro členjen in akordski, je deklamativnega značaja. vrsta m povsem a besedila. enako kot psalmov a peru i t tem ko ga besedilom, ("In pace ato je tudi an en le trem s takšno zitejše, us. Tako nosti erih lusu enako a melodije df Archivio III/l, Roma 1926. 38 Primer 8 Soprani Sopran2 Alt Nu l m Tam J r r quam a — gnus a jE ^^ quam a co—ram ton-den ^p^ r - gnus r C r te se ob 3mm Tam quam a — gnus co—ram ton-den — te se $ ^m r r r WWf Pp I ram ton den-te se ob-mu — tu - it ^ 3^# PP ^ 23 mu — tu ram tonden—te ob —mu ^ ob—mu — tu — ^ Ob tej primerjavi se nam vsekakor zastav kod omenjene podobnosti med eno in drugo sk da je Gallusov "Ecce, quomodo moritur justu prej kot Ingegnerijev. Vendar je ta časovni da bi bilo verjetno, da je Ingegneri spozna skladbo v tisku drugega zvezka zbirke "Opus morda začel komponirati svoj motet. Seveda Ingegnerijev "Ecce, quomodo moritur Justus" starejši kot Gallusov, saj nikakor ni nujno izšlo pozneje, mlajše. Doslej ni znano leto Gallusovega in ne Ingegnerijevega moteta, p značilnosti ne dajejo nikakršne podlage za morebitne majhne starostne razlike. Vse kaž komponirala isti tekst v neposredni časovni celo istočasno drug od drugega neodvisno in govoriti o vplivu niti v eni niti v drugi s sodobnika, ki sta se stilno v določenem srni že omenil, je Ingegneri deloval nedaleč od je imela odločujoč vpliv na oblikovanje Gal skladateljske fiziognomije prav italijanska še posebno beneška smer. Vsekakor pa izhaja med obema kompozicijama iz dejstva, da sta odločila za enak osnovni način uglasbitve i za preprosto akordiko in deklamativnost, ka 1 ja vprašanje, od ladbo. Res je sicer, s" izšel leto presledek premajhen, 1 znamenito Gallusovo musicum", predno je je tudi možno, da je cel o neko!i ko , da je delo, ki je nastanka ne a tudi njune stilne ugotavljanje njune e, da sta skladatelja bi i ž in i ali morda tako ne moremo meri. Bila sta pač slu stikala. Kot sem Benetk, medtem ko lusove renesansa, in to največ sorodnosti se skladatelja stega teksta, namreč r je skoro nujno 39 moralo diktirati podobno razporedite oblikovno členitev ter sorodno melod kot jih kažeta začetek Ingegnerijeve najdemo v glasbeni literaturi tudi v možnost določenega posnemanja. Mlajši Gallusov sodobnik Ludovic v zvezi z začetki zgodnjega baročneg je sledil v svoji štiriglasni zbirki 1amentationes Hieremiae prophetae" ( izhaja tudi motet "Ecce quomodo mori tradiciji 16. stoletja in tako tu, u predpisu za veliko soboto, ni uporab homofonski in homoritmični "Ecce, qu ima psalmov verz oblikovan kar kot z kratkimi melodičnimi obrati ob koncu preprosta kompozicija in ne dosega I stopnja sorodnosti med Gallusom in V med Gallusom in Ingegneri jem, pa lah poleg že omenjenih splošnih skupnost posameznostih. Tudi pri Viadani, ki "Ecce, quomodo moritur Justus" strni vzklik, harmoniziran spet kot zveza vrednostih dokaj zaznavno loči od na pa je manj izstopajoč, ker je po tra dvema celinkama (brevis) z dvema pol ne sledi premor (Pr. 9). Razen tega v glasbene materije in ično zasnovo. Ko incidence, in Gallusove skladbe, lahko primerih, ko ne obstaja 0 Viadana, znan predvsem a cerkvenega koncerta, "Respon sor i a ad Benetke 1609), iz katere tur Justus"4, še vokalni strežno liturgičnemu il continua. Njegov vseskozi omodo moritur Justus", ki borovski recitativ s vsakega polverza, je ngegnerijeve. čeprav je tu iadano vsekakor manjša kot ko najdemo med prvima dvema i še nekaj sličnosti v je sicer uglasbitev.besed 1 v tri takte, se uvodni T-D, po daljših notnih daljevanja, seveda j anj u realiziran namesto z ovinkama (semibrevi s) in mu se Viadanin začetek v Primer 9 E m m fest a w Et - ce ^ quo—modo mo f- ^S mo per-clpit gEEjE m de: 3 ^ sopran ujema deki am Končno eno sa v nada identi "perei pri In Od gradnj Orland Venosa obdobj je tra u (v not z Gallus acijo na še doda mo izjem 1jevanju č n o s t i z pit" i n gegnerij pravkar i močno a di Las Lassov u vel ike jala od nem p ovim bese jmo, o upo Viad Gall "faci u. obra razi i sa, T "Ecc ustv leta rimeru označen z ležečim oglatim oklepajem) in kot naš mojster je Viadana zaostril do "quomodo" z uporabo punktiranega ritma. da je tudi Viadana v obravnavanem odseku z rabil le durove trizvoke. Sicer pa odkrijemo anine kompozicije samo še nekaj ritmičnih usovo, tako punktiran ritem na besedah em", ki pa ga na teh mestih najdemo tudi vnavanih motetov se po svojem značaju in kujejo "Ecce, quomodo moritur Justus" omasa Luisa de Victoria in Carla Gesualda e, quomodo moritur Justus" je bil napisan arjalne intenzitete nizozemskega mojstra, 1580 do 1585. Tedaj je nastala poleg da v ki Le-ta doslej še ni bil izdan v sodobni ediciji in sem ga za pričujočo študijo spartirai po posameznih glasovih, ki jih hrani Centralna škofijska knjižnica (Bischöfliche Zentralbibliothek) v Regensburgu. 40 nenati snj interno u nameraval ne dosega tistem ča dela , ki kantori je quomodo m nasi ova krajša. K 1 iturgičn ni gradil Ingegneri ospredje pretežno dovolj po popolni h "Ecce, qu celota, p Vseeno pa srni sel no Nedvo v ambitus tereni in n a j o č i t n e ustrezneg Sicer pa strukture ker so po diferenci enega porab obja jo vi su, n se oč .5 St ori tu Zato ol iko ih na na k ju in mei od pol if 1 n o i t r i z v omodo ri če je g razčl mno j u sek kvar je ra a pas je ta , le samez ran i h imnar o bavar viti. šine z n i kakor itno ra a rejši r justu je razu r je mo pevov oral nem Viadan i ja ozi o n s k i s n masi v okov, k mori tu mer ni lede na e n i t i v e izraz ste in t n i s k o z 1 i k u j e usa Gal stavek da u č i n ni glas (Pr. 10 ija m pa ske dvorn čeprav ne ani h mote ne gre za z 1 i k u j e j o Gallusov s" 1 e prv ml j ivo, d goče ugot Liber usu cantusu i težišče roma lini trukturi no, kar j i nastopa r Justus" čl enj enj e k a d e n c i r tri stav ita mei od vključuje k, ti sto, prvi sta lusove, I tudi pri kuje njeg ovi že v s sijono e kape nati sn tov, k rutin od po sodobn i del a je n oviti alis", firmus na ak ja po s pa zve e skia jo v o je ob zda! e a n j e i ke. ična 1 poleg kar ž vek La ngegne Lassu ova ho e od t v še vrsta njegovih del za le, ki jih bržkone ni jene* kompozicije verjetno i so bili zasnovani v ske produkte, ampak za vprečnega stila münchenske i k je vzel za svoj "Ecce, teksta responsorija istega jegova kompozicija znatno na podlagi zbirke tudi Lasso svoje kompozicije u.6 če je pri Gallusu, ordiki, stopa pri Lassu v ameznih glasov. Kljub ni glasbeni stavek še vedno date!j dosegel z uporabo snovni legi . Lassov likovan kot ena sama večja č tako pogosto in razločno. n pavze mogoče skladbo ini ja soprana, ki se vzpne postopnega gibanja tudi e takoj na začetku ssovega moteta od rijeve in Viadanine skladbe. v bistvu homofonske mofonija manj kompaktno, retjega takta dalje ritmično Pri mer 10 Ec P — ce quo mo—do mo - - -ri — tur ju m m ±±^h * f= f* tur ju ri— tur ju Ec Ec m ce ce quo quo mo-do mo-do — ri — a iLLl: î^fE ~A=A stus. stus. ^^ f Ec quo modo — ri — tur ju stus Začetek drugega stavka (Pr. 11) uvaja imitacijski postop med tenorjem in cantusom. Zdaj se melodična linija slednjega še bolj razpne, skladatelj pa je dosegel razredčitev zvočnega W. Boetticher, Orlando di Lasso und seine Zeit, Kassel 1958, 658. Lassov "Ecce quomodo moritur Justus" hrani Bavarska državna biblioteka v kodeksu 2749, v katerega je vključen poseben fascikel z naslovom "Responsoria 4 voci, pro Triduo Sacro in Nocturno II et III." Na koncu tega stoji tudi datum 280III.1582, ki ga je pripisal kopist. Liber usualis, Tournai 1964, 767-7680 R. Stevenson, Spanish Cathedral Music, Berkeley-Los Angeles 1961, 454 ss., G. Watkins, Gesualdo - The Man and Bis Music, London 1976, 105-110. 41 Primer 11 ci — pit cor de et et vi — I J« — sti toi — lun tur U-hk r r r- Lgrr f r m^ n ju *l i- JJ3a Pf^ JU é sti toi sti toi i ü. lun lun tur tur i J L a ^ JU - lun tur et ^ ^3fr? wm i r r r r r r mo con —si — de con — si — de r r -gri i et ne — et ne — mo Bal éé L fa — ci — e in fa — ci — e in m ^ et ne — mo con — si de fa — ci — e in tkiva pridru na tek izrazn g-mol, stavek tkiva, okrepi tonal i Po trpko iz nje leta 1 1 inear imi tac skladn primer tako s na ta žuje o st "et ost še A-D-G . Tudi le da tev, k tete ( 1ifons zveneč gove z 585 v ni pri ije. im med rimsk e tudi način, stal im viri j kromat -dur). tu je je tok i je iz zveza a ko je z i "Ecce birke " Rimu.? ne i p do Ta skia sebojni ega sti psalmo da je d gl asovo usti to sko oba Po zasn značiln rat pre vedena kordov asnovan , quomo Officiu Seveda sti bol dba je m prepl la. V n v verz ode!il m z eks 1 luntur rvana h ovi je a na za mor v s z avten A-D-dur tudi š do mori m Hebdo pa je v j izraz s svoj i etanjem jej ni (c) po basu d presi v kje armoni prejšn četku opranu t i č n o gi. t i ri gl tur ju madae uglas it zar m umir i n do mesta faktur al jši pre no melodi r podpira ja (sosie jemu podo razredčit , na konc kadenco n pr. 12). asni inn stus" T. Sanctae", bitvi špa adi stain jen i m mei polnjevan za močnej i in izra mor. Ta se čno frazo šele proti kraju dje akordov ben tretji ev zvočnega u pa harmonska a ton i ki dorske ekoliko bolj L. de Victoria ki je izšla nskega mojstra e uporabe odičnim tokom tei jem linij lep še kontraste in zu, navzlic 42 Primer 12 j _ qy| _ ta zmanjšanemu številu glasov na tri, pravzaprav ne razlikuje od ostalih delov. Iz homogene celote nekoliko izstopata le imitacijski začetek z dolgimi notnimi vrednostmi in refren, katerega besede "Et erit in pace" je skladatelj odel v masivno akordiko (Pr. 13, 14). Primer 13 Ec quo — mo-do mo — ri — tur ju stus quo — mo-do mo — ri — tur ju - stus Primer 14 Et e — rit in pa ii ce me —mo-ri—a m *a *fc=a ±±5fe m ce memori —l Et A' ^ A Ff^ m rit m pa me mo-n -f a e — Pu v in e JUS. jus. 3E Et — rit in pa ce me — mo-ri — a jus. Nekaj povsem svojstvenega je "Ecce, quomodo moritur Justus" deset let mlajšega Gallusovega sodobnika Carla Gesualda da Venosa iz njegove zbirke "Responsoria et alia ad officium hebdomadae sanctae spectantio sex vocibus" (Gesualdo 1611). Ta uglasbitev pravzaprav več ne sodi v območje tako imenovane klasične vokalne polifonije 16. stoletja, ampak že kaže značilnosti manierizma, stilne smeri, ki je odigrala pomembno vlogo med renesanso in barokom.0 Tako je tudi za Gesualdov "Ecce, 43 quomod faktur prosto manier na s pro posiuž ski ada in terv menjav je pov je ena funke i drugih Justus ampak velja Ingegn harmon kromat i z vede o mor e in ru. T i stič ti ko uje k tel j alov, anja sem r ko te onaln njeg " več močan za pr e r i j u sko b ska m na z itur jus pojavlja u je vse nega nač nstantne romati ke ne more harmons tonai ite azumi j i v žko razi e harmon ovih sod ne ozna afekt i vi del- ( in V i a d olj izra odu lac i j zmanj šan tus nje sko ina mu in pog kih tne o oži i je obn čuj n.d a). ani zi t ska im " bolj ostrih zi pris izraža toku po harmon resati preči j ravni Tako sr ti z vi . Za ra i k o v G e eta zad ramatsk čeprav začete in nap odmika sekstak ali man kontra otna ra nja, ki 1 ifoni j s keg a p "prepov 9 kroma ozi roma ečujemo dika mo z 1 i k o o sua!dov ržanost a vznem je tu k akord et: sve v A- i ordom ( j zna s t n i h z d i r a je o e ars resen edam* tieni tona harm dal ne d Gal HEcc i n p i r j e n podob sko d ti im n D-d Pr. 1 č i 1 n o eleme 1 nost d raz m perfe ečanja h" mei h terč 1 i tetn onske ga sis lusa i e , quo 1 emeni ost, k no kot e ki ama akordo ur, ki 5). Se f ragm ntov Gesua očne cta i . Da odičn nih z e amb posto tema n nek modo ta pr ar še pri t i v e n m C-d sta veda en t i ranj e v ozkem 1dovega reakcije n se pri tem ih vez, i valence, pe, ki jih kot kasnejše a ter i h mori tur eprostost, zlasti Gallusu, je ura sledita vsaki krat ima tudi Cantus Sexta vox Âltus Cu i rita vox Tenor Bossus Primer 15 I m m Ec — ce quo 1^^^ -=f^=W^E^ mo — do ^^-¦zdz f=ffe=ff==f=F: Ec — ce quo — mo — do *=at r *=r- ^ ^ ri—tur EEFF mo — ri—tur 44 svojo težo ponovitev besedi "moritur Justus", kjer gre ne glede na zamenjavo vloge quintusa in tenorja ter nastop sextusa ob premoru soprana pravzaprav za prestavitev celotnega zvočnega gradiva za kvarto navzgor. Zatem se zvočno tkivo polifonsko razprede, poudarek pa dobi beseda "percipit", zaznamovana s kratkim tritonskim motivom, ki se ponavlja in je voden skozi glasove (Pr. 16). V tej zvezi še ne pozabimo na vlogo disonance, Primer 16 Cantus Sexta vox Altus Quinta vox Tenor Bossus m f= m ne et m et ne a ^^ i m^m ne mo a m m cj — pit j3Vv r ^ vi-n ju — fE^ » ^ ci — pit cor ci — pit perei - pit 8 pit de: cor de: et et É } j J)J> vi -rivi—ri ju — i^2 t—?> t P ? cor — de: de: et cor — de: per - ci- pit per — ci-pit cor S A iL J.- EEE & r r r m r per — ci - pit cor — de: et vi —ri septimni zadržek med altom in basom. Ta se sicer regularno razveže navzdol, vendar njegov razvez prehodno disonira s sosednjim nižjim glasom (Pr. 17). Nadaljevanje, kjer je zlasti zaznavna fragmentarnost fakture, je vsekakor zelo dramatično in predstavlja tudi močan izrazni vrh celotne kompozicije, V ozko odmerjenem prostoru le dveh taktov vnese nenavaden nemir v zvočno dogajanje koncizen, ritmično priostren motiv na "tolluntur", ki doživlja pri prehajanju iz glasu v glas različne spremembe. Sledeči homofonski člen učinkuje predvsem z zvočnostjo nekaterih apartnih akordskih zaporedij, kot so: d-mol-H-dur, e-mol-E-dur, G-E6#-Adur, pri čemer tudi ne prezrimo 9 G. Watkins, ibd0 9 284. 10 Celotna izdaja Gesualdovih kompozicij je izšla šele v letih 1959-1966» 45 Primer 17 Cantus Sexta vox Altus Quint vox Tenor Bassus — sti tollun-tur,tol — lun tur, toliun — tur, a fa - ci-e i niqui-ta É ^m * JJfrUr- rOW ne — mo consi — de a fa rat: a fa - ci ni-qui-ta ni qui-ta ÉÉÉÉ M J J J- J> * ^ J J>/,J ne - mo considérât: ne - mo considérât: a J J>A])J>J>J> r r r . p r^ ni-qui- ta — ni-qui-ta — a fa — ci fa i J. J r v P'Ppr ^ r "p ts r- t^-f-r ne- mo considérât: tis a fa - ci ni-qui -ta — sub-la est ju ftftJtj r ^ p^g t is subla - tus P M sub-la - tus est ju est j u - stus: JU___JlJ: ^^ -m * r pr: - tusest sub-la - tus est ju-stus subla-tus est ju - tis sub-la tis subla tusest ^UL é* stus: stus: P L t-?? ^ tissubla-tusest ju stus, 46 izstop i s toča za kl ju a vend razvez njemu refren kontra refren je v n edini (E-dur št i rig Victor sode!o pa je Seveda pravil mestih kvarte ajocega sno int čne tak ar kara zmanjš 1astno a (B), st, se je naj jem sta del , ki ) na za lasen, i a zman vanje s imitaci tudi t k 1 a s i č odkrij v temi mei o er val te uv kteri anega tende ki pr drama krajš 1 no p kaže četku je to jšal extus jsko u ne ne vo emo p na b >dičnega voden ski skok veli raja kopičenje stično temo, sekstakorda nco pričakova edstavlja tud tska vzburjen i in najbolj ri šotnih vseh tona!itetno i in koncu. V »rej Gesualdo število glaso ;a in quintusa. uglasbil le d manjka izrazi kalne polifon irečje, še oči esedi "de ang ja soprana i ke sekste na imitaci j ski nas na samem e-g-cis v G-li razvez v i tonalitetn ost pomiri. kompakten de šest glasov zaokroženost psalmovem ve podobno kot v in tako za Za razliko rugo polovic to modernih i je 16. stol tnejša pa je ustia" (Pr. n alta, ki napravita vzgor. Medtem ko h vstopov s kratko, koncu še preseneti dur, saj bi glede na D-dur0 Z začetkom 0 (E-dur) izrazit Skoro docela homofonski 1 kompozicije, saj . Hkrati je t trd i : ista tonaliteta rzu (c), ki je le Ingegneri ali de časno izključil od obeh sodobnikov o psalmovega verza. potez in prekršitev etja: kar na štirih uporaba zmanjšane 18). Nedvomno je Primer 18 de an-gu-sti — a, et de ju — di — ci-o sub— la — tus est, et de ju—di- m mm wm? *r- T de an—gu—sti de an a, et de ju gu—sti- a iJ_ m di — ci - o et de ju — di - J. i A Jr i r r ifTT^ SÉ de de an- gu—sti —a, et de ju - di — ci — o, ime! Gesualdo zaključil kot temu dodal še dosegel izrazn najpopolnejšo mori tur Justus responsorijev cerkvena kompo kot pravi Glen liturgičnega b poprej.9 globoko utemeljen vzrok, da svoje kompozicije ni navadno drugi sodobniki z refrenom (B), ampak da j ponovitev dramatičnega prvega dela (a), saj je s t o najprepričlj ivejši konec in oblikovno zaokrožitev celote. Gesualdov "Ecce, quomodo " je podobno kot vrsta drugih njegovih glasbena umetnina polna tistega žara, kot ga zicija dotlej skoroda ni poznala. Tu sta zajeta, n Watkins, patos in tragedija, ki nam odmevata iz esedila s takšno silo občutenja, kot še nikdar evali le s izvedeni analizi Justus", ki so bniki, ni težko j na prvo mesto osa kot eminentna V obeh primerih n veliko izpovedno veda je to doseženo stvi in tako sta asprotni. dramatsko vzburjena čeprav smo se v našem raz pravljanju sreč kom pozicijami umetniške vrednosti, se nam po in primerjavi motetov "Ecce, quomodo moritur jih napisali Gallus in nekateri njegovi sodo odi očiti, da postavimo glede tehtnosti skupa kom poziciji J. Gallusa in C. Gesualda da Ven dosežka dveh velikih mojstrov svojega časa. je čutiti močno osebno prizad etost avtorja i moč , ki nas globoko prevzame in pretrese. Se vsa kikrat s povsem drugačnimi izraznimi sred si kompoziciji po svojem znač aju naravnost n Gesualdova je emocionalno raz greta, nemirna, 47 in razcepljena, hkrati pa je tudi bolj zapletena in umetelna v gradnji ter bogatejša v izraznih sredstvih. Tako je v svoji izpovedi manj neposredna, toda zahtevnejša za izvajalca kot poslušalca. Medtem ko je slava Gesualda da Venosa temeljila le na madrigal ih, je ostal njegov religiozni opus, v katerem zavzemajo posebno važno mesto prav responsorij i, do nedavnega skoro docela neznan.10 Navzlic osebni prizadetosti avtorja pa označuje Gallusov "Ecce, quomodo moritur Justus" klasična umirjenost in hkrati neka stoičnost. Tu se združuje preprosta, logična in vseskozi napeta gradnja s presenetljivo intenziteto ekspres ivnosti in globino izpovedi. Gallusova kompozicija je res vzoren primer tiste izredne umetnosti, ki doseže maksimum izraza z minimalnimi sredstvi. Tako je tudi vse bolj jasno, zakaj je med moteti "Ecce quomodo moritur Justus" prav Gallusov tisti, ki je že stoletja deležen nezmanjšane slave. To je umetnina, ki je enako pri srcu glasbenemu strokovnjaku kot ljubitelju. Ob Gallusovem motetu deluje istoimenski in po strukturi sorodni motet M. Ä. Ingegneri ja, ki pa je otožnejši, mehkejši in temnejši, skoraj bledo, še bolj velja to seveda za Viadanino uglasbitev. Lassov "Ecce, quomodo moritur Justus", ki ga označuje objektivnost in svetlost izraza, kakor tudi tisti nekoliko trpkejši de Victorie pa sta ob prevladujoči polifonski gradnji po značaju že tako različna od Gallusovega, da tu ocenjevanje s skupnega gledišča spet ni mogoče. Ker spada responsorij "Ecce, quomodo moritur Justus" med splošno razširjene obredne speve velikega tedna, je razumljivo, da ga je v Gallusovem času komponiralo poleg že obravnavanih, še več skladateljev. Kot ugotavlja G. Watkins, so v 16. in 17. stoletju uglasbili v Italiji ciklus responsorije v za veliki teden tudi Bernardo Pisano (1520), Paolo Ferrarese (1565), Vincenzo Ruffo (1586), Pandolfo Zallamella (1590), Camillo Lombardi (1592), Mauro Panormitano (1599), Pompio Nenna (1607) in Marco da Gagliano (1630). 11 Glede na podatke, ki nam jih nudita Repertoire International de Sources Musicales in Eitnerjev Biographisches-Bibiiographisches Quellen-Lexikon , pa -cikli žal sploh niso ali pa so le pomanjkljivo ohranjeni, tako da bi tu za natančnejše preučevanje prišla v poštev le Lombardi in Nenna. Seveda so morali ustvarjati cikle responsorijev za veliki teden še skladatelji drugih narodnosti, in če že ne v celoti,vsaj posamezne speve kot npr. J. Gallus. 12 Nadaljnje iskanje v tej smeri bi lahko odkrilo še druge uglasbitve istega teksta,13 kar bi utegnilo tudi dopolniti sti1nokritično osvetlitev znamenite Gallusove skladbe. SUMMARY In the comparative study presented here the author first concentrates on !,Ecce9 quomodo moritur iustusn by the composers M, Ac Ingegneri and L, Viadana and on Gallus1 motet with the v Hamburgu in sta jo pripravila W. Weismann in G. E. Watkins. Obsega deset zvezkov, od teh vsebuje sedmi " Re sponsoria et alia adOfficium Hebdomadae Sanctae Spectantiae"0 11 G. Watkins, ibd., 261-262. 48 same text; the compositions have clearly features in common -compact homophony, syllabic and declamatory melody, clear articulation and formal disposition with refrain (aBaB)0 Especiall interesting is Ingegneri fs composition, with its melody within the first six measures being nearly identic with that by Gallus. It appears -that the two composers set to music this text at almost the same, or even at the same time - but each independently of the other. Although the degree of relatedness between Gallus1 and Viadina fs "Ecce, quomodo moritur iustus" is smaller than that between the corresponding compositions by Gallus and Ingegneri, here there can be found also some similarities concerning detailed points. Very different from the above mentioned motets "Ecce, quomodo moritus iustus" are in character and structure motets bearing the same title and composed by 0. di Lasso, I. L. de Victoria, and Co Gesualdo da Venosa. Lasso 's and Victoria rs motets are written poliphonically, but the composition by the Spanish master assumes through the constant use of imitation a rather more pronounced linear aspect. Something wholly specific is "Ecce, quomodo moritur iustus" by C. Gesualdo da Venosa, which distinctly shows already signs of mannerism and which is characterized by fragmentation of texture and the use of sharply contrasting elements within the narrow space. That in this context emerge, "forbidden" melodic intervals, cross-relations, chromatic third-relations and changes of tonality levels is perfectly understandable. Although our discussion here relates to compositions of artistic values, it is not difficult to decide to put first the compositions by J. Gallus and C. Gesualdo da Venosa as two eminent achievements of two great masters of their time. In both cases we feel the author fs strong personal affection and powerful expression which are deeply moving. This is of course achieved by perfectly different means of expression and so the two compositions are very contrary to each other. GesualdoTs is emotionally fervent, restless, dramatically agitated and split up, but at the same time more complex and artistic in structure as well as richer in means of expression. As such it is in its message less direct and both for the performer and the listener more demanding. In spite of the personal commitment of the author, Gallus' "Ecce, quomodo moritur" is marked by classical serenity and at the same time by a kind of stoicism. Here the straightforward, logical and throughout tense structure is combined with a surprising intensity of expressiveness and a deep intrinsic meaning0 12 Njegova druga knjiga "Opus musicum" vsebuje v prvem razdelku "De Passione Domini nostri Jesu Christi" še tele posamezne responsorije za matutine velikega tedna: "O vos ornnes, qui transitis per viam" (dve različni uglasbitvi), "Sepulto Domino signatum est monumentum", "Recessit pastor no s ter"o IZ Doslej mi je poleg obravnavanih motetov znan le se "Ecce, quomodo moritur Justus" salzburskega skladatelja Andreasa Hof erja, ki pa je deloval ze kasneje, v drugi polovici 170 stoletja. Hoferjev motet je objavil Sa Lück v zbirki Compositionen für die Kirche, V. Prim, se F0ja Fetis, Biographie universelle des musiciens, IV, Paris 1874, 343. 49