Stev. 141. V mm, v FiedeOo, 21. vi- travna tMft Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. UeufltKvo: UJlci Sv Frančiška AriSkcg« št. 20, l nidatr. - VJ clipfsl raj se pc ^Uajo iiredni54vu tate. NiJMliana PW * W rprejefea}« in rokeftlsi m ne vraftijo. rzc»J*tdl ta Migovomi trednik Sltfan Oogpa. UMc tont* lUU »SBntaflV-- flsk t?9kamc .fd^fti^i^^ittđ™, * ^tr^erfn porcitvom v Trstu, nflca 5*. Fy«Hc« l<>1l CM Telefon tredelSra In npmro 11-97. Fcročnlna znaSa; Za cd* leto t « K 21—» X« pel Ida................. te bi ............... • Jr; aa r.cdcljsko Utaj« aa cal* ■§• 1* aa pel Seta . .......................U9 _Letnik Xil. Poaaraecns številke .EdinastP se prodajajo po 6 vinarje?, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Šir®kosti ene kolone. C^ne: Oglasi toovcev in obrtnikov.....mm po lo vin. Oamrtaice, zahvale, poslanice, oglasi denaralli za- vedov........T......mm po 20 vtn. Ortasi v tekstu lisU do pet vrst........K 20,— •Baka nadaljna vrsta . Z— MaH oglasi po 4 vinarje besedi, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema lnseratnl oddelek .gdtnoitl'. Naročnin« Id reklamacije sa mj^jajo opravi Usta. Plačuje se izključno le opravi .Botnostr. — Plača in toži se v Tratu. Uprava (a inaecftal oddelek se nahajata v uHct Sv. Prančiiks M*mt§I & aa — PoOaoUtnilaiial račun 3t 841.652. MM na]H8vtJ$ifo iModRov. Italijanska bojišča. — Uspeh za uspehom na tirolski fronti. Naše čete so zavzele Roncegno. Passo Alto, vrh Tonezze. Passo della Verma. Monte Melignone in Col Santo. Dosedaj zajetih 257 častnikov, 12.900 mož. 107 topov, med njimi dva-liaist 28centi metrskih havbic. in 68 strojnih pušk. Naši letalci so bombardirali več laških kolodvorov. Zapadno boitšče. — Nemški uspeh v Argonih. Pri Verdunu francoski napadi ob cesti Haucourt-Esnes odbiti. Nemški u-spelii v zračnem boju. — Nemški letalski napad na Angleško. Ruska, balkanska, turška bojtšca. — Nič posebnega. tf . Razno. — Srbske čete se prepeljejo v Solun po morju. — Grey o edinosti med zavezniki.__ Mi urotlno poročilo. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 20. majnika 1916, opoldne. Rusko in jugovzhodno bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Italijansko bojišče. — Na južni tiroiski fronti je naš napad vrgel sovražnika še bolj nazaj. V Suganskl dolini so naše čet vdrle v Roncegno. Na armen-terrskem robu so se polastile prehoda ^3«so Alto. Vzhodno zavzete utrdbe Campomolon so vrh Tonezz©, Passo della Veana in Mente MeHgnene v naših rokah. Tu so Italijani z vsemi četami, kar so jih mogli zbrati, poizkusili protinapad, ki smo ga odbili tako). Tudi s Col Santo smo že pregnali sovražnika. Od začetka napada so naše čete ujele 257 častnikov in nad 12.900 mož ter zajele 107 topov, med miml dvanajst 2Scentimetrskih havbic, in 68 strojnih pušek. Naši letalci so koiodvore v Peri, Vicenzi, CittadeM, Ca-stelfranco. Trvtžu. Casarsl In Čedadu ter sovražno pomorsko letališče obrne tali z bombami. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Italijansko uradno poročile. DUNAJ, 19. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 18. inajnika: Pri izvirkih Stroje v Ledrski dolini je sovražnik po srditem, vso noč trajajočem obstreljevanju 17. t. m. zgodaj zjutraj napadel naše postojanke na pobočju Monte Pari a smo ga odbili ob težkih izgubah. V Lagarinski dolini je sovražnik ponovno obstreljeval našo postoianko na Zugm Torti in jo je nato srdito napadel petkrat. Odbili smo ga vsakikrat ob krvavih iz-ubali V odseku med Terragnolsko in gonijo Astiško dolino se je nadaljeval ar-t ^rijski ogenj proti postojankam nase Klavne obrambne črte. V Pelegrmski dolini trjence starostnih letnikov 1913. do 1917. ter oproŠčence starostnih letnikov 1915. do 1917. so sedanje naborne komisije spoznale za sposobne in ti letniki se ob istih posebnih določbah za prehranjevanje, nastanjenje in izvežbo kot za starostni letnik 1917. pokličejo pod orožje. Izpremetnbe na angleških poveljniških mestih. LONDON, 19. (Kor.) General Brvan Mahen je prevzel poveljništvo nad četami ob zapadni egiptski meji. Oeneral Milner je dobil poveljništvo v Solunu. Francozi popravljajo sestreljeni zeppelinovec. AMSTERDAM, 19. (Kor.) Kakor poroča neki tukajšnji list, javlja solunski dopisnik londonskih »Times«, da se francoski vojaški tehniki bavijo s tem, da popravijo sestreljeni zeppelinovec, ki so ga z velikimi težavami rešili iz močvirja. Unoraba nemških vojnih ujetnikov. ROTTERDAM, 19. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« javlja iz Londona: Odgovarjajoč na tozadevno vprašanje, je včeraj povedal lord Newton v gornji zbornici, da se 2000 do 3000 nemških ujetnikov pod angleškim nadzorstvom uporablja pri delih v francoskih pristaniščih, da se blago ne nakopičuje tamkaj. Vojni ujetniki se tudi uporabljajo za kurjaško delo na Škotskem. Civilni interniranci se samo tedaj uporabljajo za dela, Če sami žele. Nekaj se jih uporablja pri gradnji cest v kamnolomih, na farmah za iskanje šote, potem pa za izdelovanje ščeti in poštnih vreč. Uporabi ujetnikov »o se uprle strokovne organizacije in delodajalci. _ S MIh bojišč. CARIGRAD, 19. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta: Nič novega — Kavkaska fronta: Na desnem krilu je naša artiljerija učinkovito obstreljevala sovražna taborišča. V središču in na levem krilu krajevno medsebojno obstreljevanje in praske med patruljami. — Dve sovražni letaii, ki ste prišli od Te-neda in ste hoteli preko morskih ožin, je pregnal naš ogenj. V smtrensIcHi vodah ste dve sovražni vojn! ladji izstrelili nekaj strelov na razne kraje in ste se umek-nlU nato. Drugade se ne da poročati nič pomembnega. __ Irske stvori LONDON, 19. (Kor.) Ministrski predsednik Asquith se je vrnil v London. BEROLIN, 19. (Kor.) Wolffov urad poroča iz VVashingtona: Senator Kern je vložil resolucijo^ v kateri se pozivlje državni tajnik, da naj se uvede preiskava o varnosti m dobrem položaju .amerikanskih državljanov na Irskem in v ozemljih, ki so bila zadeta po ^evoluciji. Na predlog senatorja Stooeja se ^e resolucija izročita odseku za zunanje stvari. AMSTERDAM, 20. (Kor.) Izpovedba Birrela kot priče pred preiskovalno komisijo o vstaji na Irskem vsebuje, kakor poroča Reuterjev urad, nekaj važnih dopolnil k izjavi, ki jo je podal Nathat. O položaju na Irskem pred vojno je dejal Birrel: Če bi se ne bila sprejela home-rule, bi bila na Irskem izbruhnila revolucija. Ob izbruhu vojne je bilo treba 60.000 mož, da bi se vzdržal mir na Irskem, toda Redmondorv patriotični govor, v katerem je zagovarjal udeležbo Angleške v vojni, je deloval Jako dobro. O revoluciji je etejat Birrel, da Je vedel za preteče gibanje na Irskem, da pa je po posvetovanjih z nacijoiralističnimt voditelji prišel do zaključka, da je najbolje, če se ne najpade. Redmortd je zastopal mnenje, da imajo sinnfinci malo pristašev. Dillon je bil sicer prepričan, da je gibanje nevarno, a je tudi svetoval, naj se ne poseže vmes. Birrel je dejal nadalje, da je svetoval vojaškim oblastim pred izbruhom revolucije, naf pošljejo več čet v Dublin, da bi krotile nezadovoljneže, da pa so mu odgovorile vojaške oblasti, da se v slučaju motenja miru lahko hitro odpošlje do\rolj čet iz Angleške. Prepričan je, da i>i bila navzočnost čet v Bu-blinu krotilno vplivala na vstaše. Birrel je povedal nadalje, da se nahaja na Irskem znatno število hujskaških duhovnikov. Enega najostrejših letakov proti novar čenju je spisal katoliški škof v Llmericku. Na neko vprašanje je odgovoril Birrel, da bi razorožitev, naj bi se izvedla kakorkoli, gotovo dovedla do prelivanja krvi. Končno je Izjavir Birrel, da je razpoloženje v raznih delih Irske zelo različno. Kjer bi bila rimsko-katoliška duhovščina proti sinnflncem, bi gibanje zamrlo samoposebi, kjer pa duhovščina iz-podbula sinniince, pa se bo gibanje razširjalo. _ Za svobodo DOiinna prometa. LONDON, 18. (Kor.) »Morning Post« javlja iz Washin£tona 17. t. m.: Nemški Amerikanci in njihovi prijatelji srdito napadajo državnega tajnika Lansinga. Izjavljajo, da pomenja politični samoumor, če vlada ne bi hotela nastopiti proti angleški blokadni politiki. Če te predsedniku le količkaj na tem, da bi Ml zopet izvoljen, bi moral odpustiti Lansinga. Dopisnik pravi dalje: V kabinetu je vedno Nemcem prijazen element, ki je bil sicer slaboten in je imel malo vpliva, toda dobro zpano je, da se skoraj v vseli volilnih okrajih Nemci in Irci bore proti demokratskim kandidatom. BEROLIN, 19. {Kot.) \Volftov urad poroča iz Newyorka: »Evening Post« javlja iz Washingtona, da vsak dan bolj narašča zahteva, da naj Amerika nastopi proti nezakoniti blokadi zaveznikov. Jasno da je, da se bliža čas, ko mora angleško početje proti nevtralni trgovini dovesti do krize. Z danes v spragfieldskem »Re-publicanu« izrečenim mnenjem1, da more samo sklep miru preprečiti politični konflikt z Angleško, se strinja tu veliko število vplivnih oseb. V kongresu da narašča nedelavnost vlade v vprašanju blokade. Popust Nemčije v podvodniškem sporu je bolj kot prej obrnil pozornost na dogovore z Angleško. BEROLIN, 19. (Kor.) Wolffov urad poroča iz Newyorka 17. t. m,: Zaveznikom prijazna »Tribune« razpravlja o noti, ki jo pošljejo Zedlnjene države Angleški, in pravi, da bi se bilo to, kar se godi sedaj, zgodilo že meseca februarja 1915, če ne bi bila Nemčija vztrajala v svoji podvod-niški politiki. »Lusitania« je stvar le odgodila. Sedaj se Je vprašanje zaradi dozdevnega popusta Nemčije ne le zopet pojavilo, temveč je zaradi usmrtitve irskih vstašev nastala v ljudstvu celo struja, ki bi podpirala VVHsona pri napadu na angleške metode. Vllson ln papež. BEROLIN, 19. (Kor.) VVolffov urad poroča iz Newyorka: »Associated Press« javlja iz Chicage: Predsednik Wiison je odgovoril na papežev dopis, ki mu ga je le-ta doposlal predkratkim. Oficijelna mesta v beli hiši rfiso hotela razpravljati o papeževem dopisu ali Wilsonovem odgovoru. Kakor se govori, je VVilson obvestil papeža, da vneto dela na to, da se Zedi-njene države ne zavlečejo v vojno in da bo storil, kar mu bo Ie mogoče, kolikor se pač strinja stvar s pravicami Zedmjemh držav. BEROLIN, 19. (Kor.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: Po neki Reu-terjevi vesti je sporočil državni tajnik Grey v dohiji zbornici, da Je Vatikan opominjal Nemčijo, da bi opustila podvodni-ško vojno. To sporočilo ne odgovarja rasnici; pač pa je papež, kakor doznavamo s pristojnega mesta, izrazil Nemčiji in Zedinjenim državam svojo pripravljenost, da bi posredoval v spornem vprašanju med obema državama. Cesar se je zahvalil papežu za dobri namen, sklicujoč se na odgovor, ki se je v tem Že podal Ameriki. _ Vprašanje prevoza srbskih Čet rešeno. LONDON, 19. (Kor.) Reuterjev urad doznava, ^a se je sporno vprašanje med zavezniki in grško vlado zaradi prevoza srbskih čet rešilo zadovoljivo. Srbe prepeljejo v 5olun po morju. Nove čete v Solunu. AMSTERDAM, 20. (Kor.) Neki tukajšnji list poroča iz Londona, da so bile v Solunu izkrcane nove čete. Alamtsko vprašanje. STOCKHOLM, 19. (Kor.) Minister zunanjih stvari Wallenberg je v prvi zbornici odgovoril na vprašanja zaradi aland-skega vprašanja, ki jih je 30. aprila stavil profesor Steffen. Opozarjal je na svo4o fcčfavo, ki jo je podai v tem času, in dejal, da smatra vlada za svojo dolžnost, da z neprestano pozornostjo zasleduje to vprašanje in da ne opusti ničesar, da na tem kot na drugih poljih obvaruje pravice in koristi Švedske. Kar se tiče ukrepov Švedske v tem vprašanju, se iz lahko umljivih vzrokov ne more spuSčati v podrobnosti. __ Ameriško—mehikanskl spor. NE\V YQRK, 19. (Reuter. — Kor.) Amerikanska konjica je iz Mehike prispela v Cohtmbijo v Novi Mehiki. To so prve 5e»te, ki so bile odpoklicane, odkar se je pred devetimi tedni odposlala kaznovalna ekspedicija v Mehiko. Razstava Rdetesa križa v Berolinu. BEROLIN, 20. (Kor.) Danes opoldne se je otvorila razstava slik slavnih sovrstnikov, ki jo je priredil Rdeči križ. V razstavi Je okoli 700 fotografij s podpisi in gesli. Cesar Franc Jožef je poslal svojo sliko s podpisom in s krepkimi potezami zapisanimi besedami: »Zvestobo za zvestobo«. Cesar Viljem Je poslal sliko, ki ga kaže na konju, s podpisom. Cesarica Avgusta Viktorija je zapisala pod svojo sliko: »Boj se Boga, delaj dobro in ne boj se nikogar!« Nemški prestolonaslednik je zapisal pod svojo sliko: »Udarec je najboljši odbitek.« Papež je poslal svojo veliko oljnato sliko, ki mu je bila dodana pola s papeževim grbom in besedami: »In Te, Domine, speravl, noit confundar in aeter-(»Če v Tebe zaupam, o Gosžfltod, se večno ne poeublm.«) Avstro-ogrski minister zunanjih stvari baron Burian je zapisal pod svojo Sliko: »Vzdtžimo do zmagoslavnega kogco, složni bodimo vedno!« Ministrski predsednik grof Tisza: »Mo-rfamur pro rege nostro!« (»Umrimo za svojega kralja.«) Bolgarski ministrski predsednik dr. Radoslavov je napisal; »Bolgarska svobodna, neodvisna in zedi-njena ie nai ideal.« Vrhovni armadni poveljnik vojni maršal nadvojvoda Friderik je zapisal: »Edinost in vztrajnost jamčita za zmago.« Veliki admiral Haus: »Najboljše načelo je, da se človek ne veže na nobeno načelo.« Generalni vojni maršal pl. Hindenburg: »Naprej za cesarja in državo.« Generalni vojni maršal pl. Macken sen: »Zaupaj v Boga in lastno moč!« Generalni polkovnik Kovess »Stori svojo dolžnost veselo in skromno.« Grof Zeppe-lin: »Pogum je zmaga.« Cesar Viljem v Berolinu. BEROLIN, 20. (Kor.) Cesar Viljem je dopoldne prispel semkaj. Bethmann-Hollweg pri cesarju Viljemu. BEROLIN, 20. (Kor.) Cesar je danes popoldne ob 6 sprejel državnega kancela-rja pl. Bethmann-Hollwega v daljši avdi-ienci. _ Otvoritev nove proge Larisa-Solun. LONDON, 20. (Kor.) Atenski dopisnik lista »Times« poroča: Novo železniško progo Larisa—Solun otvori v nedeljo minister Rhallis. :_ Skupna ministrska konferenca. BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) C. kr. ko-respondenčni urad poroča z Dunaja: Skupna gospodarska konferenca avstrijske in ogrske vlade se ie danes dopoldne ob 10 zopet nadaljevala. Posvetovanj so se udeleževali oba ministrska predsednika ter resertni ministri in strokovni referenti. Četrto vojno posojilo. DUNAJ, 20. (Kor.) Govoreč o sijajnih uspehih naše armade na jugozapadnem bojišču, piše »Fremdenblatt«: Ravno v vojni pridobljeno spoznanje, koliko moremo storiti, nalaga prebivalstvu ne-odvrnljivo dolžnost, da inu ne bo zadostoval sam po .sebi sijajen uspeh četrtega vojnega posojila, temveč da, če je mogoče, prekosi tudi ta uspeh in morda celo rekord trećega vojnega posojila, da tako ustvari državi položaj, ki ji bo omogočil, da predvs? m kot zmagovalka izide iz tega strahovitega, a uspešnega boja in si potem v trenotku, ko pride do odločitve o miru, po svoji gospodarski in finančni moči, ki jo je pokazala v svetovni vojni, zagotovi bodočnost. Zahvala avstrijskemu Rdečemu krlžn. DUNAJ, 20. (Kor.) Namestnik pokrovitelja avstrijskega Rdečega križa, nadvojvoda Fran Salvator, je poslal zveznemu vodstvu Rdečega križa ročno pismo, v katerčin izreka vodstvu polno priznanje in najtoplejo zahvalo za delovanje društva na dobrodelnem, človekoljubnem in zdravstvenem poljih_ Zamenjava vojnih invalidov z Rusijo. BUDIMPEŠTA, 20. (Ogr. kor.) Danes dopoldne je 113 ogrskih vojnih invalidov dospelo iz Rusije. Invalide, med katerimi jih je 21 težko bolnih, so prepeljali v bolnišnico finančnih zavodov, kjer so jih slovesno pogostili in bogato obdarovali. V bolnišnico jih je prišla i>ozdravljat tudi nadvojvodinja Avgusta. Vojnobratska zadruga na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 20. (Ogr. Kor.) Po vzorcu nemške vojnobratske zveze se bo 11. junija vršila ustanovitev ogrske voi-nobratske zadruge. Na čelu gibanju stoje poslanci grof Julij Andrassy, grof Albert Apponyi, Albert pl. Berzeviczy in grof Aladar Zichy. Ustanovne slavnosti se u-deleži tudi odposlanstvo nemških, avstrijskih in bolgarskih politikov. Potopljene ladje. HELSJNGFORS, 19. (Kor.) Nemški narnik »Trave« je bil snoči ob polidesetih na višini Kullena obstreljevan, torpediran in potopljen po angleškem podvodniku. Posadka 17 mož se je rešila. (Pripomba Welffov ega urada: Angleški podvodnik je zagrešil zlorabo zastave, ker je razobesil nemško vojno zastavo, da bi zvabil parnik iz švedskih voda.) LONDON, 19. (Kor.) Po poročilu Llov-dove agencije iz Grimsbyia je sovražni podvodnik potopil neki motorni ribiški Čoln iz Hulla. Posadka je rešena._ Položaj. 20. maja. Z južno-zapadnega bojišča, sosebno s tirolske ironte, prihajajo nepričakovano ugodna in razveseljiva poročila. Veliki uspehi našega orožja se izražajo v dveh smeroh: po sijajnem vodstvu in izbornosti naših čet in po razsežnosti naših uspehov. Ali ravno o tem poslednjem dejstvu — ki nas v resnici preseneča — ne smemo konkretno govoriti, kakor nas poučujejo bele kolone celo v graški »Tagespo-sti«. Zahtevajo pač važni militarični ozin, da se danes še odteza Široki javnosti marsikaj, kar bi veselo odmevalo. Naj torej konstatujemo po zadnjem uradnem poročilu še enkrat: dve italijanski utrdbi ste padli v roke naših, naši napadi na južno-tirolski fronti pridobivajo neprestano na tleh. število zaiefih sovražnikov se je zvišalo nad 10.000 moštva in 196 častnikov, naši so vplenili 51 strojnih pušk in 61 topov. Po naših doseženi uspehi so velike važnosti po dejstvu, da so Italijani že doslej izgubili več oporišč, ki so jim sami vedno pripisovali veliko važnost. — Mislimo, da mora skoro preko vse Italije prodreti izpoznanje, da so postali žrtev usodne zmote v podcenjevanju vojne sile in kakovosti čet nase monarhije. So že zopet trenotki tu, ko mora biti g. Salandru »nekako tesno« pri srcu. Bliža se trenotek, ko bo Italija v hudem položaju, da bo mogla ali pa morala »nazaj < le na bojišču, ne da bi piogla nazaj iz politične zagate, iz grupacije, ki jo stišče v železnem objemu. Ta naša sodba nahaja podkrepi jenja v načinu, kakor razmotriva kodanjska »Politiken« o dogodkih na južno-zapad-nern bojišču. List pravi, da se ni mnogo bavil z boji na italijanskem bojišču, kar je v zvezi tudi z dejstvom, da ie soudeležba Italije na svetovni vo}ni donesla velikansko razočaranje. Skozi mesece se je pričakovalo napeto, na katero stran se postavi 7. velesila Evrope. Italijo so smatrali za odločilno. Njena milijonska vojska da mora pritisniti na tehtnico. In visoka cena, ki }o ie ponujala Avstrija Italiji, da ostane nevtralna, je šejnočjio povečala pričakovanja glede Italije. Ce se Italija zaleti Avstro-Ogrski v hrbet, kadar bi stali Rusi v Galiciji, se mora Avstro-Ogrska zrušiti. Italija je prišla, a ni dosegla ničesar, razun nekaj obmejnih bojev in centralni vlasti ste mirno nadaljevali s potiskanjem Rusov, a pozneje ste zrušili Srbijo. Od vseh strani so apelirali na italijansko milijonsko vojsko: naj bi razbremenila Ruse,, naj bi pomagala Srbom, naj bi sovojevala na Francoskem, ker v Italiji da mora biti še zadostno čet razun onih na soški fronti. Ali Cadonia ni liotei izpustiti svojih ljudi in je izvajal Sfr<:n II. „EDINOST« Stev. 141 V Trstu, dne 21. velikega travna 1916. napad za napadom na Gorico in Doberdob, ne da bi dalje prišel. Po velikem delu s črnovojniki je Avstro-Ogrska iz-yela svojo defenzivo na italijanski fronti. Italijani niso pridobili več nego planjavo gapadno od Soče, ki so jo avstro-ogrskc tete takoj izpraznile, in pa precej lahke uspehe v dolini Adiže. Ali Še to Je sedaj v nevarnosti za Italijane, ker Avstro-Ogrska napada tu in tam. Veliko število ujetnikov priča, da je italijanski poraz pra v veiik. Torej tudi danski list konstatira: prišli so, nič dosegli, nikomur koristili in prinesli vsem zaveznikom le — veliko razočaranje. Ta sodba nevtralnega lista opravičuje našo domnevo, da med naj-večitni izgubami, ki jih bo trpela Italija v vojni, bo — izguba vsakega ugleda pri nasprotnikih in pri današnjih zaveznikih!! Vse je hotela prevariti, a najboli je prevarila — sama sebe! Z drugih bojišč ni poročil o posebnih dogodkih. Omeniti bi bilo le manje uspehe Nemcev pred Verdunom, deloma v o-brarnbi, deloma v napadih. Omenjamo to, ker Francozi vedno govore o svojih zmagali. Sedaj že o »tretji«. Prva da je bila bitka na reki Marne, druga bitka pri Ypernu, tretji poraz Nemcev da je pri Verdunu. Na te baharije odgovarja nemški voini pisatelj major Moraht: »Najprej bi odgovorili, da je izraz »poraz« za nas skurni strategični ]>cr!ožai po bojih na Marni vendar nekoliko prebrutalen. bve-tovna voina nas je poučila, da začasno umikanje velikih vojska često nosi v sebi kali prihodnjih zmag. Priznavati moremo, da je premoč naših zapadnih sovražnikov na območiu Mame prekrižala naše načrte. Ali pa je tako izpreminjajoco se igro na širokih bojiščih označati kot poraz potem, ko se je umikajoča stranka mogla vzdržati pol leta v defenzivi, bogati na dogodkih? Istotako so stale stvari pn Vperriu. Seveda bi nam bilo ljubo, ako bi bili v Flandriji prodrli. Ali pa ne bi nas bili nasprotniki smatrali za nespametne-že ako bi bili — namesto da smo se je začasno odrekli — vztrajali pri svoji nameri vkliub izpoznanju. da bi.se bil cii» dal doseči ie ob najbolj krvavih žrtvah?!« — Tu bi bilo še pripomniti: položaj Rusov pri Rigi in na Stripi je gotovo veliko ne-ugodneji, nego oni Nemcev pri Verdunu, vendar se na nemško-avstrijski strani ne kriči toliko o »porazu Rusov«. Je pač ta razlika, da je na eni strani mirna samozavest, ki mirno čaka končnih odločilnih dogodkov, na strani nasprotnikov pa mora tako samozavest neprestano nadomeščati velika in bahata — beseda! Grški list *Hestia-< javlja, da je an-gleško-francosko vojskovodstvo v Solunu sklenilo poprašati grško vlado, kako bi postopala, če bi ententa hotela utrditi vse grško obrežje. To namero da podkreplia vojskovodstvo entente s pretvezo, da hoče braniti — Grško pred brodovjem centralnih vlasti!!! Če je to res, potem bi pa tako utemeljevanje pričaio, da ententa že kar navadno — kakor se pravi po domaČe _ norce brije iz Grške! V prvo je menda pač že ves svet na jasnem, da četverosporazum hoče braniti tam doli — kakor jasno priča slučaj s Solunom — Je svoie interese, pri čemer mu je Grška le objekt, ki se poljubno izkorišča, v drugo pa se mora vpraševati ves svet v največjem začudenju, kje je neki le najmanji znak, da bi imeli centralni vlasti kake sovražne namc-ne, proti obrežjem ^ Grške?! Gre torej za novo nasilno kršenje grške suverenitete. O prekljanju med Italijo in Srbijo prinaša »Gazzette de Lausanne« novo verzijo. Uspeh zadnjih pogajanj da je ta, da italijanska vlada pripoznava Srbiji — ra-zun ozemelj, ki jih ie? je pripoznala že en-tenia — še vso dalmatinsko obal severno od ustja Naretve do preko SpJjeta, Italija da se odreka s tem velikega dela Dalmacije s pristaniščeia spi j et sirim. Za to pa da se Srbija obvezuje, da ne bo ogrožala nadvladja Italije nad Jadranom. — Zabeležili smo to po dolžnosti kronistov. Da bi izgubljali besed o tej večni delitvi — medvedove kože. se res ne izplača. Rale čakajmo sporočila o prihodnjem stadiju —preklanja med Italijo in Srbijo. Elementi, ki so si iz temelja in v ciljih nasprotni, se enostavno ne dajo spajati. Ko« „MnksStn! proirsm"! Nemci so že imeli svoj »binkoštni pro-gram . Sedaj se zopet bližajo binkoštni prazniki in Nemci pripravljajo zopet »binkoštni program . Tako doznajemo iz nekega članka v graški rTagesposti«. Ne vemo pa, ali le obnovljenje prejšnjega, alif pa povsem novega. Binkoštni prazniki so namreč pri naših j Nemcih postali nekak historičen čas za sestavljenje programov in proglašanje strankarskih in narodnih gesel. Tako hočejo tudi letos v drugi polovici maja, torej okolo Binkošti, sporočiti svetu — kakor napoveduje rečeni list — in razglasiti svoj program za bodočnost in pokaže se, ali pride do ustanovitve nemško-svobo-domisc'ne delavne stranke na podlag: načel, določenih na posvetovanjih, ki so trajala več tednov. Ta program pa naj ne bo i ni kak a knjiga neizpremenljivih dogem, j nikak odrevenel zakon, marveč le okvi-1 ren zakon,, ki se mu more prilagoditi vsakdo, »ki pošteno misli s svojo domovino in svojim narodom«. Nemci pripravljajo torej nov program in novo enotno stranko. Nu, to je njihova stvar, vprašanje njihove notranje organi: zacije. Temu nimamo oporekati. Zaklicali bi le zastopnikom drugih narodnosti: pojte in storite tudi vi tako! Nad posebno nemški in strankarski okvir pa se vzpenjajo in zahtevajo splošno pozornost perspektive v bodočnost države, s katerimi pos-premlja in utemeljuje graški list svoj klic po »binkoštnem programu« in ustanovitvi enotne nemške stranke. Uvodoma naglasa, da je že sedaj čas za razpravljanje tistih vprašanj, ki se dotikajo usode lastne domovine, lastnega naroda, neodvisno od dogodkov na bojiščih, vprašanj, na katere moraio Nemci sami dati odgovora. Najbližje med temi vprašanji da je ono razvoja države in lastnega naroda po vojni. Avstrijski Nemci da so vedno državno mislili, državno postopali. četudi se jim je to včasih zelo otežavalo. Ni čudo torej, da se sedaj, med vojno, slovesno pripoznavajo k državi. Veličina žrtev in dejan: da jih opravičuje in njihovi historični pciožsj da jih obvezuje v to. Potem nadaljuje: »Država bo in mora biti po vojni drugačna, nego je bila pred vojno, in to vzlic vsem tistim, ki radi iz-vestnih neugodnih pojavov tudi, od sedanjosti ne pričakujejo nikakega zboljšanja. Nova država pa potrebuje — to je naravno - novih smeri; zato vre danes povsod, v vseh taborih in pri vseh narodih.« Zatem razpravlja o ovirah, ki pri Nemcih posebno otežujejo enotno narodno raz-vrščenje in ki da izhajajo zlasti iz značaja nemškega naroda. Vendar je ustanovitev enotne nemške svobodnomiselne stranke že na potu. Združenje Nemcevr v enotno zvezo da je tofiko v interesu naroda, kolikor v interesu države. »Različno oblikovana Je naša domovina — naglaša »Ta-gespost« — v svojih gorah in svojih dolinah, različna so naziranja za nje čim bolje vspevanje v poedinili delih države, tako, da ena in ista forma ne more biti prikladna za vse. Ali velike, močne države, Ciste, poštene uprave — to hočejo vsi! »Tagespost« zaključuje nekoliko patetično: »V tem smislu pričakujemo bin-koštnega programa Nemcev Avstrije in se nadejamo, da se ustvari delo, vredno velikega časa, ki je je porodil, in ki naj bo (delo namreč) glasnik sreče za bodočnost našega velikega nemškega naroda in — Avstrije.« Tako utemeljuje in pospremija »Tages-post« svoj klic in svoj pozdrav novemu »binkoštnemu programu < Nemcev. Rekii smo že, da je uredba njihove notranje organizacije njihova stvar. Ne oporekamo jim — to je njihova pravica in tudi nji-! hova dolžnost. Istotako ne oporekamo glasnemu naglašanju, da je njihov narodni interes v skladu z interesom države. Še več: v popolnem soglasju s »Tagespošto« smo, ko kliče po organizaciji Nemcev. Saj smo pred malo dnevi izvajali, da je le v interesu države, ako so vsi njeni deli zdravi in konsolidirani. Ali, naglašamo: vsi!! Ce so na eni strani žrtve in dela dokaz za soglasje med interesi naroda in države, velja to tudi za druge strani — velja z£ vse narode! Se nekaj bi rekli. Sicer neradi, ker zveni kot rekriminacija. AH, mislimo, da je še najbolje, ako si naravnost in iskreno govorimo, kar nam je na srcu, ker tako še najhitreje izginejo iz našega medsebojnega razmerja elementi, ki so razdvajali in zastrupljali. »Tagespost« naglaša, kako da so Nemci vedno mislili na državo in delali za njo, da-si se jim je to včasih jako eteževalo! Roko na srce gospoda in povejte: ali se ni v naši državi zgodilo marsikaj. kar je slovanskim nje narodom ote-ževalo — kakor povdarja »Tagespost« PODLISTEK Prima donna. Iz iU)ijan*kep-» ŽirJjenja. — Spisal Avfust Šcnca »Z Bogom!« to edino so šepnile blede ustnice. Rieku se je videlo na obrazu, da se u-da>a nasprotni mu usodi. Še enkrat je prijel za Julijino roko. Še enkrat so se nie-dotakniIa bele ročice. Ali žarki poljub Spanca je pohitel po krvi do nje raz vnetega srca in jo pretresel strelovito Nezavestna je gledala, kako Riego odhaja proti vratom. Julijo je popadla vročina, v možganih se jej je zavrtelo, sapa jej je zastala in vsa kri jej je pritisnila proti srcu. Tu so se jej hkratu vlile iz lepih oči goste solze in Julija je začela ihteti. Ljubezen je dobila premoč, strast je odbila ponos. Riego se je privlekel do vrat. Od tu je žalostno gledal grofico. V tem hipu so Juliji zablestele oči glede nemške strani! In: ali so bile nemške stranke se svojimi zahtevami In svojim postopanjem vsikdar brez vsake krivde na tem?! Menda ne treba, da bi jasneje in konkretneje govorili. Ni nam torej namen, da bi oporekali, pač pa hočemo nemški list — kakor se pravi nekoliko banalno — prijeti za jezik. Častno izpričevalo, ki je piše svojemu narodu, smejo reklamirati za-se tudi drugi narodi države. Tudi drugi narodi dopri-našajo velikanske žrtve in Izvršujejo velika dela v obrambo in za bodočnost države! Vsi si s svojimi žrtvami in svojimi čini pišejo dokument, ki jim daja pravico do zahteve, da jim država daja vse pogoje za srečno in svobodno narodno življenje. Ničesar drugega ne zahtevamo od nemških strank, nego da svoje programe in njihovo praktično izvajanje napram vsem narodom -države spravljajo v soglasje z idejami in načeli, ki jih razvija »Tages-post« v prilog svojemu narodu. 2rtve vseh narodov za državo so klasične, neoporečne priče o soglasju med njihovim in interesom države. Logični zaključek: čim stoji dejstvo, da se narodni interesi poedinih narodov dajajo spravljati v sklad z interesom države, potem bo ta poslednji najbolje zavarovan, ako interes nobenega naroda ne bo trpel škode. Če Nemci tako določijo svoj program in če ga bodo praktično izvajali v smislu te velike in neoporečne resnice, in Če bodo v tem smislu zahtevali vsestransko pravične, čiste državne uprave, če bodo kazali, da ne žele nič drugega, nego da poleg drugih zadovoljnih narodov živi srečno in zadovoljno tudi nemški narod: podajo popolne dokaz, da mislijo in delajo za državo. »Riego!« je vzkliknila, ne meneč se za ves ostali svet, »ali me morete zapustiti?« Mladenič je pohitel k Juliji in je živo objel prekrasno ženo. III. Beg in nevolja. Od tistega dne, ko je Riego izjavil svojo ljubezen, sta se ljubimca shajala v hiši zaupne nekdanje Julijine služkinje. Orof A-malfi se je povrnil s potovanja. Riego in Julija sta bila previdna, da ne bi svet prišel na sled njiju ljubezni, ker ljudje niso motrili samo grofice kot posebne lepotice, ampak so opazovali tudi mladega tujca, a to posebno odlične beneške gospe. Kar je Španec rekel, je držal. Pred svetom je bil žalosten, tužen, kakor poprej. Tako sta se ljubimca potajevala od dne do dne, kar se je Riegu posebno posreče-valo. Napram svetu se je kazal Človeka, ki ga muči tajna žalost, a na obrazu se mu je čitala sanjava potrtost, ki ga je delala gospem posebno zanimivega. Te so opažale, da je Spanec ljubeznjiv do vsega ženskega sveta, ali nobena, niti ne krasna Kemiki Mm\l povzdig. Monakovski policijski ravnatelj baron Grunherr je na nekem javnem zborovanju v Monakovem tako-le očrtal duševni povzdig, o katerem se je toliko lepega pripovedovalo v svetu: Kako je v tem resnem času z nravnostjo, kako s "čutom odgovornosti in moralno silo, kako z dostojno vzdržnstjo pri zabavah in veselicah? Vemo, da bo v tej strašni vojni zmagal tisti, kdor ostane močan do konca. Ta Skrajna vztrajnost in žilavost pa izvira iz dobre vesti, svetih misli in idealov v srcu. Ali se zaveda prebivalstvo, da je domovina opora čet, da morata duh in duša doma ostalih vedno obnavljajoče in osvežujoče vplivati na one, ki so na bojiščih? Ali kaže monakovsko življenje na zunaj znake takega sodelovanja? Šele pred par dnevi mi je rekel vojak, ki se je mudil na kratkem dopustu v Monakovem: »Ne vzdržini več tu, ne morem gledati tega malopridnega življenja, ko morartto tam zunaj danzadnem prenašati tako težke žrtve!« Sodba hrabrega bojevnika se glasi ostro, toda njegovi občutki so umijivi. Cete u me vajo svoj boj koft boi za višje dobrine, za poplemenitenje in kultura Zato jim je mučno, Če doma vidijo ravno nasprotje tega. Človek rad strada za prijatelje preprostosti in zmernosti, rad u-mira za nemško skromnost in nemški idealizem. Tcda za cdcrulie in tiste, ki se love za uživanjem, za sebične, površne Ifthkožlvce in hrčke, za gizdave, koketne ženlfTe se človek žrtvuje pač težko, ker niso vredni žrtev. Primerjam to-le: Glasbene prireditve popoldne v kavarnah, kjer se naliŠpane žene, dekleta in otroci za drag denar razkošno naslajajo v družbi lahkomiselnih lahkoživcev. Na drugi strani 4000 do 5000 žena vojakov in malih obrtnikov, ki se vsak tržni dan v najzgodnejših jutranjih urali, že od ene popolnoči dalje, zbirajo na trgu, da bi prihodnje jutro dobile v mesnici košček m me spaja največja blaženost, ko me Je tvoja ljubezen prebudila k novemu življenju.« »Delal bom po tvoji volji«, k odgovoril, Ali kmalu le Julija oparila, da Je bilo v njem več nego pretvarjanja ker mu je obraz ovajal resnično žalost »Ali se more Človek toliko pretvarjati?« se Je vpraševala.Julila. »Malo da se ne bojim Riega! AH ne! To je čestit človek, ponosen, in ne bo hlinil tolike ljubezni na tako podel način! Ali nekaj mu peče duSo! Mari nisem Jaz edina v njegovem srcu?« »Ali se mu tista stara rana ne more zaceliti?« Odslej je Julija na tajnih sestankih opazovala Riega s tistim ojstrim očesom, ki ga ima vsaka ženska, ki ljubi, aH ki tudi sumi. Sedaj še le je vprašala nekaj, česar ni videla v prvem blaženstvu ljubezni. Riego se je sedaj pa sedaj zganil vsled neke tajne boli, da je bil često po najživejih besedah ljubezni vznemirjen in se je zamislil. »Kaj ti je, Riego?« Je rekla Julija nekega dne. »Ti si žalosten, da-si mi vedno prisegaš, da si presrečen! Kje najdem razlog za to?« »Motiš se Julija!« je vzkliknil Riego iznenada, »ali nisem vsled tvoje ljubezni pozabil na vso minolo žalost, mari nisem najsrečneji človek na svetu?« »Govori resnico,- Riego!« je pripomnila Julija milo, »tudi tvoje besede, s katerimi hočeš prikrivati svoj nemir, ovajajo neko tajno pekočino. O, čutim to, ker sem ženska, ki te ljubi, zelo ljubi!« Riego je nemo uprl svoje oči v krasno RasfisEes. Z bodočim 1. rožnikom zapade drugi četrtletni obrok hišnonajemniuskega davka in dotične občinske doklade, kakor tudi drugi četrtletni obrok najemninske naklade (najemninski krajcar). Zatorej se pozivajo vsi davčni obvezanci, da vplačajo ta davek in doklade v mestnem davčnem uradu, da se izognejo prisilne izvršbe, s pripombo, da so glasom zakonskih odrc-deb dolžni plačatf davek, četudi niso prejeli o pravem času dotičnega plačilnega naloga. V slučaju, da se plačilo ne izvrši v 14 dneh po zapadlosti, se računajo tudi zamudne obresti za davke in doklade, in to v smislu zakona, iz drž. zak. danega 9. sušca 1870, št. 23, 23. prosinca 1692, štev. 26. drž. zak. in 27. mal. srpana 1892, drž. zak. in nar. I. št. 19. in od prihodnjega dneva po zapadlosti. Radi razbremenitve dela se pozivajo davkoplačevalci, da v lastno korist v svrho ugotovitve pravočasno predlože plačiine naloge obenem s seznamom vseh predpisanih postavk te- jjubimko. Na srce mu je legla žalost. Oci njegove so ovajale divjo bol. »Cuj torej resnico!« je zakhcal Spanec strastno, ko si že pogodila, da mi tu^a razjeda srce: ne morem živeti dalje, kakor živim sedaj.« »Kaj je to?« ie komaj izpregovorila prebledela Julija. »Ti me ljubiš, Julija,« je odgovoril K?e-go viharno, »mari nisi vsa moja! Shajam se s teboj, poljubljam te, ali le za trenotek. Le kot tihotapec smem prihajati k tebi, istotako odhajati od tebe — jaz, ki bi mu bilo v največjo radost, ako bi se mogel ponašati s teboj pred vsem svetom! Mari misliš, da morem njegovo ljubeznjivost do tebe gledati z mirno dušo, da me ne žali krvavo, ko se on ponaša pred svetom s svojo divno ženo?« »Nesrečnež! je šepnila Julija žalostno smehljaje se, »ali kaj moreva proti temu. kar sta določila usoda in zakon? Ali ti ne zadostuje, da sem ti poklonila vse svoje srce? Veš. da nisem nikdar ljubila svojega moža.« . (Dalje.) V Trstu, dne 21. velikega travna 1916. »EDINOST« štev. 141. Stran III, ga aH drugih davkov, katere mislijo plačati. V obrazcu seznama, ki se more dobiti brezplačno v mestnem davčnem uradu, mora biti točno vpisan dan plačila. Trst, 12. majnika 1916. Ces. komisar neposrednega mesta Trsta: pl. Krekich-Strassoldo. Z dnevom 1. bodočega rožnika zapade plačilo prvega polletnega roka (osebne) dohodnine, davka na višje službene»pre-jemke in rentnega davka z dotičnimi do-kladami. Zato se pozivajo vsi prizadeti davoplačevalci, da plačajo te davke v mestnem davčnem uradu, da se izognejo prisilni izvršbi, s pripombo, da so glasom zakonskih odredeb, dolžni plačati te davke, četudi niso dobili o pravem času dotičnih plačilnih nalogov', in to na temelju enih lanjskega leta. V slučaju, če se davek ne plača v 14 dneh po zapadlosti, se računajo tudi zamudne obresti za davke ln d oklade, in to v smislu zakona, izdanega 9. sušca 1870., št. 23. drž. zak., 23. prosinca 1892. Štev. 19. drž. zak. nar. 1. od prihodnjega dneva po zapadlosti. Trst, 12. majnika 1916, Ces. komisar neposrednega mesta Trsta: pl. Krckich-Strassojdo._ ApreeMI&e steL PjztftBsvanjS fzKsznlc n kruh, moko in sMkflr. V pondeljek, 22. t. m., se prično razdeljevati izkaznice za kruh in moko, veljavne 34.—35. in 36.—37. teden, in pa izkaznice za sladkor (izk. štev. 3.), ki bodo veljale od 29. maja do vštetega 25. junija 1.1. Izkaznice se bodo dobivale v prostorih krušnih komisij tekom uradnih ur, in to proti izkazu z izkaznico za živila. Prebivalstvu se priporoča, da ne čaka do zadnjih dni, temveč naj vsakdo čim prej dvigne svoje izkaznice, da ne bo zadnje dni prevelikega navala. Vsakdo naj se, ko prejme izkaznice, tudi sam prepriča, je-li dobil zadostno število izkaznic in če so opremljene z uradnim pečatom, ker so izkaznice brez uradnega pečata neveljavne ter se zaplenijo. chazka: »Poslednja noč«; Lav. Pahor: »Na poljani«. Po sporedu šaljiva pošta, tombola z 20 krasnimi dobitki ter prosfa zabava pri pogrnjenih mizah. Ker so glavne prireditve šentjakobske podružnice CMD tekom 2 let izostale in ker nam podružnica vzdržuje otToški vrtec pri Sv. Jakobu, ne dvomimo, da se slavno občinstvo polnoštevilno udeleži te prireditve. Služba za vojnega invaiida. Tovarna za vojaške konserve C. Wenger v Celovcu potrebuje nujno strojnega ključavničarja, ki bi bil vešč tudi v električni stroki, za nadzorovanje in oskrbovanje stiskaJnih strojev in električnih motorjev. Ker ta služba ne zahteva posebnih fizičnih naporov, bi jo mogel opravljati tudi kak vojni invalid, ki bi mu bilo, čim bi zadovoljil, zagotovljeno trajno mesto. Pripominja se, da mora biti reflektant neizogibno strojni ključavničar, ker je treba stroje strekovnjaški oskrbovati. posebna deputacija predloge odbora izročila ministrskemu predsedniku in ministru za notranje stvari. Nadaljnje razprave sosvetovalstva so veljale posamičnim vprašanjem v izve-denje predlogov, pri čemur je bila sprejeta tudi resolucija dra. Laginje, tičoča se izvedbe žetve in preskrbovanja v ožjem vojnem ozemlju. Na to so razpravljali o vprašanjih mletja nove žetve in o pogodbah, ki se imaio-skleniti z mlini. Mini, ki ne bodo sprejeti med kontraktne, naj se primerno odškodujejo, dosedanje pogodbe z mlini so zadovoljive. Kontrak-tni mlini se ne smejo baviti z mletjem debele moke in za plačilo. To bo prepuščeno mlinom na deželi. Slednjič je sosvetoval-stvo sprejeJo predlog: V svrho zagotovitve nepretrganega in neoporečnega preskr-bovania vseh krajev države z mletveni-mi produkti je za vsako občino izdelati načrt za preskrbovanje. Te načrte ima pregledati okrajna aprovizacijska oblast, jih sestaviti v načrte za oskrbovanje o-kraja in doposlati deželni podružnici voj-nožitne centrale, ki jih pregleda ter ugotovi, v koliki meri imajo posamezni o-kraii prebitka, oziroma primanjkljaja. Ob obletnici italijanske vojne napovedi t. j. v torek, 23. t. m., se bo vršila ob 10 dopoldne v cerkvi sv. Antona novega I svečana pontifikalna božja služba, h kateri vabi »II comitato promotore deli' As-i sociazione politica Adriatica«. Razpis dot. Mestni magistrat razglaša: V počastitev spomina zaslužnega meščana Demetra A. Econonio, umrlega v Pa-i rizu bi sv B^^H ■ pustil znatne svote v korist delavskega stanu, razdeli po določbi ustanovnega pi- fftflP PIaz°e ,kttpi- v vsakl Hmožlm- sma v to določen odbor dne 9, vel. srpana M Knret> beUei0D štiri dote, vsako po 500 kron, ubogim, delavnim zaročenkam, čistega in brezprigo-vornega vedenja, hčeram rokodelcev, delavcev ali dninarjev, ki se bavi jo s kakim rokodelstvom ali so tudi navadni delavci. Te dote se podele: a) mladenkam, rojenim in pristojnim v Trst; b) drugod rojenim, ampak v Trst pristojnim; c) rojenim in bivajočim v Trstu, četudi ne v Trst Največja blagovna tvrdka, pri kateri CESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzoi na češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici dslle Poste štev. 14. vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski iedDni lisii. mogoče dobiti potrebščine. je vse SdS OB mmj emu □□ □O ee računajo po <4 »tot. besedo. Maštao tiskano besede se računajo eekrat več. — Najmanjša : pristojbina anala 40 stotink. . □O □□i 9. vel. srpana 1878., kateri je v druž-i <|Q|nn vojega brata vit. Ivana Economo za- j Lp belo in sivo kupim v vsaki množini in po visoki ceni. Kuret, Settefon- TRST — raf Bili®! €@r§@ št*. I1 if m$T ".tane 1. Kupujem volto in bombaževa pokrivala. — Steklarnica v ul. dell'istria 16. 297 Danes, nedelja 21. maja, odprem gostilno v nI. S. Calerina. F. ud. Gfabrovič. S0U RvAflff 86 rabljeni voziček za otroke, Žsgo, ročni riUuU ko7čeg in rabljene Čevlje št. 85. Ulica Torrente 14, vratarica. 299 liie mil Podpisi na IV. vojno posojilo v Trstu in Primorskem. Podpisi na IV. vojno posojilo na Primorskem so že do prvega, za 15. majnik določenega roka dosegli svoto o-kroglih 90 milijonov kron. Z ozirom na posebno težavne lokalne razmere je to gotovo izvanredno ugoden uspeh, ki še bistveno prekaša že zelo zadovoljivi rezultat podpisov na III. vojno posojilo na Primorskem. Posebno pomembni so znatni podpisi po šolah in pa podpisi v podpi-sovalnicah, ki so bile ustanovljene za vojaštvo; saj so ti podpisi bistveno pripomogli k lepemu uspehu posojila. Vzprico velikega zanimanja, ki se v vseh krogih prebivalstva javlja za vojno posojilo, je pričakovati, da se bo celotni znesek podpisov do sedanjega končnega roka dne 23. majnika t. 1. še bistveno povišal. Skrb ia živila v Avstriji. Pod tein naslovot.t smo v četrtek priobčili brzojavno sporočilo o posvetovanjih, ki so se vršila na Dunaju v svrho zagotovitve fcim boljše aprovizacije. Danes pa smo prejeli razsežno tiskano poročilo, Iz katerega naj tu — z ozirom na veliko važnost predmeta — izpopolnimo včerajšnje poročilo. V razprave odbora za pripravo odredb, ki se imajo ukreniti za prihodnjo porabno dobo, je posegel med drugimi tudi član dr. Matko Laglnja. Debata je pokazala, da se je državno preskrbovanje z žitom potom vojnožitnega prometnega zavoda dobro obneslo. Odbor se je izrekel, naj se ta zistem raztegne na proso, grašico in krompir, pri čemer naj se primerno upošteva lastna potreba pridelovalcev. Nadalje je priporočil odbor, naj se za vse posle preskrbovanja in razdelje-va. ja živil in krmil in za vrhovno vodstvo v ta namen ustanovljenih zavodov ustvari posebna centralna komisija za ljudsko prehrano. V komisiji naj bi bile kot stalni člani poleg državnih uradnikov tudi strokovnjaške osebe praktičnega gospodarskega življenja, ki naj jim bo na roko posebno sosvetovalstvo. Tudi se je vlada zaprosila, naj se skuša z ogr-iko vlado dogovoriti, da se zagotovi čim enakaniemeje in enovrstneje razdeljevanje produkcije živil Avstro-Ogrske na obe državi monarhije. Glede podrobnosti preskrbovalnega Zistema je sprejel odbor vrsto resolucij, ki pridejo v ponedeljek v razpravo plenuma sosvetovalstva. V plenarni seji je poročal predsednik, da so študije in poizkusi v svrho razdelitve koruze dovedli do ugodnega rezultata in da so se že izdala navodila v tem cogledu. S tem se ne pridobi le kvalitativno boljši produkt mletja, marveč tudi važna maščobna snov. Kar se tiče uvoza iz inozemstva, so skupne številke zadovoljive. Načelnik žetvenega odbora je naglasa! važnost ustanovitve centrale, ki naj se Jej podrede vsi zavodi, ki služijo ljudski prehrani. Glavno vprašanje prihodnje žetvene perijode je strožja izpopolnitev »istema nabiranja, v kar je pred vsern potrebna natančna statistika o nasadih in žetvi. Dalje se je odbor izrekel za zistem določitve gotovih kontingentov, ki paj bi se predpisali po okrajih in občinah. Tudi naj bi se organizacija v nižji svoji Zgradbi izpopolnila. Namestili naj bi se lokalni funkcionarji centrale, pridodelie-ni političnim okrajnim oblastim. Na to je govmo. pristojnim in, v pomanjkanju zaslužniji prosilk teh treh kategorij, tudi d) tujkam, katere niso ni pristojne ni rojene v Trstu, ampak bivajo nepretrgoma 5 let v tem mestu. Prošnje za te dote naj se naslove *tev na gornji odbor, a vlože v vložišču mestnega magistrata. Priložiti je treba: 1) rojstni list obeh zaročencev; 2) potrdilo o poslu očeta zaročenke in o poklicu ali rokodelstvu, katero obavlja ona; 3) izjava pristojne oblasti o pohvalnem ponašanju prosilke; 4) zdravniško izpričevalo o zdravem in pravilnem telesnem ustroju obeh zaročencev, in 5) bodisi kak. drug dokument, kateri bi mogel podpirati prošnjo. Dota se izplača po poroki, pravica do dote pa se izgubi, če se poroka ne izvrši v roku enega leta, računajoč od 9. vel. srpana 1916. Prošnje se sprejemajo do 31. t. m. Katastrofa »Dubrovnika«. Pred par dnevi smo prinesli uradno poročilo z Dunaja o napadu na parnik »Dubrovnik«, dubrovniške paroplovne družbe. O tej katastrofi poroča zadrški »Narodni List« na podlagi informacij kapitana Marinovi-ča. V toTek dne 9. t. m. je »Dubrovnik« za rana odplul iz Splita proti Dubrovniku. Na krovu je bilo 18 mornarjev in 18 potnikov, skupno 36 oseb. Pihal je precej močan južnjak in morje je bilo nemirno. Ob 9 uri in pol je bil parobrod torpediran po francoskem podvodniku med kvarskim predgorjem sv. Jurija in korčulanskim Gumine. Na poveljniškem mostu je stal drugi kapitan Anton Blazič iz Vo-Ioske. Torpedo je udaril v desni bok ladje. Razbil je vse in voda je takoj začela udirati v parnik. Udarec je na mestu ubil mornarja Marijana Lovriniča iz okolice zadrške. Razumljivo je da je nastala panika. Prvi kapitan Fran Krimojevič je ohranil hladnokrvnost ter je hitro odredil, da so si vsi potniki nadeli pasove za reševanje in da se spustita čolna, eden desno eden levo. V vsakega se je vkrcalo po 18 oseb. Kapitan je vstopil zadnji. Čoln z leve strani je že odveslal proti kraju; ko Državni psđuraunlk, čanko. Naslov : rFranc Rozm»nnJ Pala, kolodvor. 29G 10. AntOn Jerkič posluje zopet v svojem ; ateljeju v Trstu, Via delle Poste; 246't JOSIP STRUCKEL Trs), vogal Uia Mcria Teresa-S. Ccferina Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge za- » vese, trliž po izjemno nizkih cenah. ca in SškeCftšca za d očke in deklice, obleke iz platna in blaga alpagas, izbera solnčnikov in dežnikov, elegantni lahki plašči za gospe. Cene zmerne. LETI. Barriera 21, I. 258 Obleke s primera o izobrazbo želi vstopiti kot učenka v mešano ali manilakturno tr-Govori tudi dobro italijansko. Natančneje se izve pri F. Stegu t Kozini (Primorsko). flf flf AfHiftiftO ke priporoča gospodom VjilllUvrdillb trzovcem in fclav. občinstvu Fr. CERAR, tovarna v Stob pošt* Domžale pri .Ljubljani. 77 Q0V;|f|| zaloga papirja** ovitke, papirnatih vre-VClIntt Čio lastne tovarn«. Valčki raznih barv in velikosti Ceno zmerno. — Gastono DoUinar Trst, Via doi Gelsi 16. 169 Issn Križmančlč t ulica Oaserma 8 prodaja vermouth K 2*—, mar-K 2-80, crema maršala K 2-80. ▲m aro Istri* K 2*80, pelikovac E S-H0, tropino veo navaden K 2*80, tropinovec fini K 4, slivovic K 3 60, brinievec K 8 60, konjak K 3 60 liter, refošk v stekle cicali K 2, moškat v steklenicah 1-80. 12 Gumi za cepljene nlca CR Irl proda lis, ul. Posta C. mlroćil* 298 pa je hotel drugi odriniti, je doletel drug torpedo pod čolnom in udaril v parnik pod krovnim salonom ter je raznesel ves ta del. Val torpeda je tri-štirikrat zasukal čoln in vsi nesrečni rešenci — med temi tudi kapitan — so padli v morje. Oni drugi Čoln ni mogel reševati, ker je bil že prepoln. Že izmučeno moštvo je napelo vse sile, da t%se preriio do kraja in da bi se potem povrnilo. To se je tudi zgodilo. Potnike so izkrcali na obrežju livarskega otoka, a mornarji so se pod vodstvom nostroma Josipa Trošelja povrnili, da rešijo tudi druge. Med tem so potekle že tri ure. Kapitana in nekoliko potnikov so našli še žive. Držali so se raznih lesenih predmetov, ki so ostali po potopjjeriju parnika; 11 oseb — deloma potnikov, deloma mornarjev — pa se je pogubilo. Našli so tri ženska trupla, o ostalih ni bilo sledi Vse tri ženske so odpeljali in pokopali o Sučurju na otoku Hvaru. Med potopljene] ie bil tudi strojnik Amedejo De-bin iz Trsta. — »Dubrovnik« je bil eden najboljih in najsolidnejih parnikov du-brovniške paroplovne družbe. Zgrajen je bil pred 23 leti na Angleškem. Danes Še je bil vreden okolo 400.000 kron. Vozil j« s hitrostjo 11 milj na "uro. Ni bil zavarovan proti nesreči vsled vojnega stanja, ampak le proti navadnim pomorskim nezgodam. Danes ob 4. uri pop. se bo v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu vršila že naznanjena »Pevska in glasbena prireditev« Šentjakobske podružnice CMD. Program je izredno zanimiv ter je bilo polno zanimanja za to prireditev. Razun tega se je spored pod. točko 10. Izpopolnil z dvema .solospevoma s scremijevatilem klaviria in sicer: Pro- fiAfilAfsifFH Kmoina slovenskega, nemškega UU&jfUUfilftlti in italijanskega jezika i9če službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hižno delo, Šivanje in krpaiije. Prijazne ponudbo na Ins. odd. Edinosti pod nL 1916". Kupujem žaklje vsake vrste po najvišjih cenah. J. Stebel Trst, ul. Torrente 86. 175 f RVdfnif šivilja. Id zna šivati, vezati in krojiti tf^rblllu obleke za gospe in otroke, se priporoča za delo na domu. Ulica Piccardi 2, I. nad. vr. št. 6. 321 tla tiefcejo samo za preprodajalca. Kogavioe, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svettljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema aa brado, ilice, rasna rezila, roboi, mrežice s* brk«, pletenine, srajco, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponko „Patent Knopfe" ln drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica Š. Kicolo Itev. 19. 62 Frateiii Rauber TRST, Via Terrente *tv. 14, TRST Zaloga ustrojenih kož Velika Izbera potrebščin za Čevljarje. - Specijaliteta potreiSn sa sedlarje. VINO pan^oc, AsU, refošk. pe- dalmatiniko, Istrsko, ne£i {n desertni možkat. — V" veliki množini: Mu "linovec, Žganje, rum, maršala, vermoth, grenčinc od 56 1 naprej. — Coqe amerne. — PAKOINA, Kavarna „Armonla". slovenska trg>vina. gjBBELeSC" eg s'^zži^saBB 'Jlii—- L ---- se nadomesti z melas-nimi krmili, kijih raz-poSilja centrala krmil LJubljana,Turjaški trg, 3, v vrebali po 50 kg Cena za 100 kg je K 35' Trst, ul, Zenttf 8 ucg&i ul. 1/aidiriuo 20 izvršuje točno In hitro vsa naročila. — Silne stvari se Izvrši v 4 S urr.::. ' essEgrjs^aa ^ EaagEE^a«** greš??: Ker občni zbor sklican na 19. maja t. 1 ni bil sklepčen vabi Tržaška posojilnica in hranilnica regisirovana zadruga z omejenim poroitvom Hoteli in restavracija NETROPGL1 Trst, ulica S. Nicolo 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. Zlatarnicss G. PSno Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. kateri bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov po § 49. zadr. pravil in ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. maja 1916 ob 10. uri predpoldne v veliki dvorani v lastni hiši (Plazza della Caserma št. 2). DNEVNI RED: 1. Lelno poročilo in potrjenje letnega računa. 1?. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Razni predlogi.*) 5. Volitev naČeiništva. 6. Volitev nadzorstva. TRST, dne 20. maja 1916. NAČELN1ŠTVO. *) § 50. Vsuk zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na daernem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če so sploh vzamejo v pretres ali fie se morajo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načelstvu, da »e o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postavit na dnevni red bodočega občnoga zbora. - I . . ~ i • Podružnica v Trstu * sprejema do 23. mala t. B. nadallna prijave 4. avstrijsko vojno posojilo. Uradi ul. Casarma 11. Uradne ure 9-12, 3-5 Podpisujte v@m© posoiSfo E Danes dan prodaje M. WEISS CORSO 7-9. UMETNIŠKI KONCERT vsaki dan od 4l/, do 7 pop. v našem BUFFETU. Dvigalo na razpolago. Stran i V. »turnusi« stav. ui. V Irstu, dne JI. velikega travna 191*i. občni zbor ženske podružnice cm d v; Prejemki prođilsIISi! flprovlzocijske komisije. Trstu se bo vršil v soboto.27 t. nu ob t>: Osrednji urad prodajališč aprovizacijske popoldne v prostorih . komisije naznanja, da so imela prodajallšča Oiorgio Oalatti 201. članice so vljudno . RJ . V ink,.I7:vno u mata Posebna vabiia se ne bodo razpošiljala. Odbor. „ x Tedeasto zdravstveno poročilo. V času od 13. do 20. t. m. je bilo v tržaški občini Zaznamovati 3 slučaje škrlatice. 4 shičaje davice in 5 slučajev legarja. Mestna zastavljalnica. Jutri, 22. t. in., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavlieni meseca februarja 1915. na modre listke od št. 14.000 do št. 15.500. Iz krogov državnih uslužbencev nam pišejo: V Trstu imamo konsum državnih uslužbencev s skoro 3000 članov. Stopiš pa v prostore tega zavoda državnih urad-j nikov, se nehote vprašaš, nisi-li zašel v prostore kakega konsuma v — Kalabriji.1 Vse laško in samo laško! Oznanila, napisi, knjižice, potrdila, štampilje v>e — aila, Barziiai! Pred leti nI bilo tako! S!oven-| ščme sicer niso upoštevali mnogo, a tako 2 v šoli na trgu Rosa rio reu Kosano K 9.739*77 3 t uL delle Poste 5t. H K 10.476 40 4 v šoli v ut. Rossini K 7.022-78 5 ¥ ul. Bachi 8 K 10.343*14 6 v ul. Acquedotto št. 38 K 6.843*19 7 ▼ šoli v ul. Parlni 8 K 18-646-92 8 v šoli v ul. Donadonl K 12-874-36 9 v zabavišču ul. S. Marco K 15.177*82 10 v ul. Giulia 35 " K 8.14482 11 v zabavišču v Skednju K 4.839*58 12 pri ,Tirolcu' Sv. M. M. Zg. K o.367'68 13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K 3.112*21 14 pri Sv. Ivanu K 5.405'54 pri 15 v Rojanu 16 v Barko vi j ah HIPOM sšsM Ivan Bldovec * „ »Mostni, d« je odpri s?qg'o Ustno njjftlaetf* Umi ▼ oL Ofc rlpGfoea m olilea abiak. til I ■illllHIIIHIIIBgilliia fgJSl PETER MORETTI - Kiti in kolo: toplo priporoči Postrežba točo«. vzletni vodja trgoi nagn&nja ceuj. ob-trgovino jest vin AjDa&il* IS ter s* Ceno zmerne. — 2206 ■ Hlniltr Trs*» via lorrente 80, t n. Damska A* iuE|Cf krojafeic«. — Iz delile raako vrstne obleko po angleškem In francoskem kroju, pl obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. 337 HOTEL CONTINENTAL Ulica Sun Hlcolfi štev, 25 (blizu Corsa) Prenočišče za vojake. — Dvigalo. — Cene zmerne. — Postrežba točna. K K 7*208*20 4.669*56 Skupaj K 142.117-51 Barovi. Darovi, došli ces. komisarju. Za teden iMko-sbrtnfl zadruga«Trstu rejistrovana zadruga z neomejenim jamstvom vabi na ulici iz tu. jo vse laško, kot je zadnja leta, pa Rdečega križa K: Tvrdka Hoerner & Hon- ni bilo. E, poznam gospodo, ki je delila sel| in Evgenij Vatta po 30, V2 dosedai dobrote v tem konsumu! i a pu-! pGrn0 pogrebno društvo „ La stimo to! Rečemo jej samo, da je ura na Greti 50 in mestna ljudska »Plccolovegac gospodstva odbila! več ne Casimiro Donadoni 16. govorimo! — Kakor čujemo, se ta konsum Karel Hoffmann in soproga K 30 za vdo- preseli v nove prostore. Upamo in zahte- ve in s|rote ob pacfHh vojakov. B. pl. va.no, da se pri lej priliki prestroji tudi v A K za revrn družine. Karel vitt* Si- jezikovni smeri, in cia se upošteva dejstvo. monis K ,5 za vdove in sir0{e pacujh vo-! da je ctefcra paiovica članov neitalijaiiske javov> narodnosti. Če si gospoda ne znajo poina- j - Za brabre branitelje naše primorske gati, naj si vzamejo za vzorec nakaznice frQnte darujejo: G j Majcen, Rojan 10 na kruh, moko. s adkor, itd., ki ni izdaje knjig iu ye- števiik Ustov: >Za goSpo- c. kr. vlada, — njih krušna ma«. darsko izobrazbo«, »Druž. prijatelja«. Teden »Rdečega kriza« v Voloskem- Opatiji. Od tajništva deželnega pomožnega društva za Trst in Istro smo prejeli: Trst illco delle Beccherie 31 Kupuje razne kovine kakor n. pr.: baker, bron, med, kositer in svinec po najviijih cenah. — Prodafa in popravlja sesalke za trte. ZOBOZDRAVNIK DnJXermak se Je preselil in ordinira sedal v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Utaje Mm Koledž. Plombiranja. UMETNI ZOBJE. Nova Mirodilsiica MODEKIA Trst ulica PenteFosso šteu. 5 Segata zaloga dišav, Ecr^až, predmetov za telEsiio in umetnosti. J egjEBKsg jgiBMggapoj bluz, oblek, lahkih plaščev iz alpagasa, svile, ćtamine i. t. d. i. t. d. Comorti - Trsi, CasapaKiSa 21. Novega časa« in »Slov. gospodarja«, ga. Marjeta Smerdelj. Skala Santa 303: 13 blazin, 1 brisalko, 1 prt in 1 spodnje hla-Iz nekega sporočila podružnice \ oIosko- i če za Rape in obveze ; gca> Polonica Tre- Opatija posnemamo, da je v tamošnjem okraju doslej došlo na dobrovoljnih prispevkih kakih 12.000 K. Raztm tega se še priglašajo mnogi člani in se je tudi prodaja znakov živahno vršila. Dohodki tedna Rdečega križa se še stekajo in niso še popolnoma izračunjeni. Obračun se proda nufcako proti koncu maja. Podpisi na IV. vojno posojilo. — XXXI. izkaz. Splošna depozitna banka, podružnica v Trstu K 2,50o.00Q; Neimea. K 1,000.000; pokojninski zavod avstr. Lloyda 500.000; Austro - Američana & Bratje Cosuiich K 450.0C0; Fortunat baron Vivante K 300.000; bec 14 knjig in več »Edinosti«, Ga. Novak 17 knjig. Srčna hvala vsem! Za Rdeči križ. Kot Čisti dohodek neke dobrodelne prireditve, ki so jo prirediii poveijništvo in častniki neke postojanke v bližini Trsta, je došel združenim deželnim in damskim pomožnim društvom Rdečega križa za Trst in Istro znaten znesek 816 kron. Za vojne sirote je izročila baronica Katarina Kalli eksc. baronici Lucy Fries-j Skene znesek 100 kron. Učenec Maroni Danijel daruje 3 K za ki se bo vršil v sredo, dne 24. maja 1916 ob 8 uri zv. v dvorani „Trgovsko - Izobraževalnega društva", ul. S. Francesco d'AssIsi št 2,1. DNEVNI RED: 1. Poročilo načeiništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Potijenje letnega računa. 4. Razdelitev Čistega dobička. 5. Privoljenje nagrad načeistvu. 6. Dopolnilna volitev. 7. Slučajnosti.*) TRST, 13. maja 1916. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovaRa zadruga z neoniej«n{fli jamstvom. Ulfekar J«slp i. r. Tomalll Evan I. r. Ulica R3Srorge štev. 22, vdgal uHee Beee&erie. Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje alpagas, modre in črne. 1 Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter. ■ Cms zmerne. — Izbera £>asga za mašite ©b'she, Veliko skladiite molkih In deških ©blak OPOMBA. § 37. zadružnik pravil: Vsak zadružnik ume na občnem zbora staviti predloge, ki liiSo na dnevnem umu, a jih mora naznaniti pismeno načeistvu v.s>j pet, Hm pred občnim zborom. gg£aaB3aaBQcasz£jcaaDDaQaai3flCBSDc Neimen., 250.f)00; tvrdka Iv. Sca rama nga,; moško podružnico CMD v Trstu. Denar, dr. Efgenij Brnnner in Adolf Brunner po K hrani vodstvo slov. deške šole pri Sv. Ja-! 200.000; Navigazlone Libera Triestina K kobu. 125.000; Span^her & Co. K 75.000; Ivan Darovi, došli ces komisarju. Za teden Folie, Bratje Cosuiich, dr., A. in Josip A.! Rdečega križa: Maks. vit. Brunner K 300, j Goldschmld po K 50.0:0; skupi-ia siražoi- tvrdka Tripcovich K 100 in Aleks. Abram! kov K 46.000; Škofijski ordinarijat K 38.3C0; Levi K 25.- C. kr. stotnija tržaških mlado-C. & B. 35.0G0; Kolisch Stinssny ćč Co K strelcev K 117*30, kot dohodek nekaterih 30.000; inž. Ghira & Cattarinich. Jul. Slavik, po njej prirejenih koncertov, za vdove in j Viktor Lecn Morpurgo, Neimen. in Neimen.; sirote padlih Tižačanov. Klara Brull K 20 v: po K 20.000; Mary baronesa Bruck in o- korist društvu prijateljev otrok. Inž. G.1 fr- ška bolnica us'anove Burlo-Gsrofolo po Mellicoviiz K 20 za Rdeči kiiž. Delavci občin-; K i5.000; Edvin baron Bourg gnon, Ivan ske plinarne K 5.50 kot tedenski prispevek I habian, Neiaien., Naftali NCrdiinger, Franc skiadu za bresposelne. Schuler, Viljem Dienstein, Vriktor Brunner, i----------—~ j Argentina Stavro in Hela Stavro po 10.C00! ffftCnrsrfaFt^'n K; Erich Marz K 8000; Al-ks Prister 6.600 UW|IUttliJlfc?il. K; dr. Samuel Kr^uss K 6.500; SigismoHd Avstrijski Lloyd. V seji upravnega j Welzer K oOCO; U it mar Rosenbaum, Her-. sveta Avstrijskega Llovda 17. t. m. na' n; i ni; a Dienetb, Angel Piazza & Co., Adolf Dunaju je generalni ravnatelj Frankiur-Sfeii bruch, Amelija Kugler, L. P. Jurij Sari-; tcr predložil bilanco za leto 1015. Bilanca dichi, Ore>st Olivetti, |©s. Francovlch, Ale s izkazuje obratnega preostanka 386.565 pl. Lindem?nn in A. Lu evvig po K 5000; kron, nasprotno pa je treba nokriti: za inž. Frid. Scnnabl in Malvina Lieben Wotitz obresti od posojil 1,316.364 K, za odpise v a a a 12 j □ 1 □ □ n I a ! a O £ jiflU dlElj Trst - Corso štev. 39 - Trst 10 dopisnic v , platinu, zgotovlj'ene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. c :: Tudi električna razsvetljava. :: □: a iDeaaaosacaatzsDisanDOoaoDaaaaaD IvisU ICrže Trst, ul. Scorzeria št. 4 vega! Bogata izbera moških oblek. — Deške obleke v modernih barvah „GAMBETTA". — Kostimi na risbe in „marina". — Hlače za delo. Moško perilo po nizki ceni brez povišanja m. Ker prc&ajalna nima velikih stroškov, predaja so nizkih cenah. — !d£E3š5988 ®ESSEBBB3 Efsaa ■ a ^SS B B —^BBI CORSO 47 (prš trgu della Lsgaa) Telefon 10-02). Prevoa ntrli?ev v tu- in Inozemstvo. Vrši vsakovrstno pograbe z nalaovejlo moderno upravo. Zalega vseh mrtvaSkih predmetov. - No?na infipekclja v lastnih prostorih zaloge, ulteo Tesa štev. 31. Tsiefon 14-02. Zafttopsfva s prodajo mrtvačkih predmetov: Ma Op^aah, v MaSifažinl pri Orehu (NoshereO - Tečna postrežba. Cena zmerna. Podjetnik in upravitelj H. STIBISi. a———— —a " ........' U^«m*taih košar, to stroko in m»tal t«r mnoge smislu pravil 2.2S)\651 K, za dotacijo za-\ iroA anjskega zaklada iti premijska izplačila 869.244 K, za dotacijo pokojtiin- po K 4000; Karel Hazura in Klovodej Bu-dinich in sinovi po K 3.500 ; baronesa filan-ka Kober K 3.200; dr. Herman Heiler in fakob Cravos po K 3000 ; dediči Štefan j skega zaklada in zaklada za starostno za-Wiesier K 2.700; Rudolf Adler in Ernest p!, varovanje moštva 905.145 K- Vsa izguba Štabih po K 2500; Jak. Hegenstreir 2.400! znaša 5,017.840 K in sc za nje pokritje od-K; Bratje Frtsco, Wenzel Koirik, A. Oester- j vzame ostanek zaklada ^lavniške rezer-reicr er, Anton Tomizze, Edvvard Kotter! ve 3,260.234 K. dočim se ostanek pri-A!arija in G. \Vcber, Neimen., Matevž Bat- mankljaja 1.757.605 K prenese na novi dragih ▼ KpaoUjctfk predmetov, LhJoi !jo emfUi«, kocitfu^s ali cink* Satn&ntorje, kloiia itd. Z* gostilaicarj« DBOajo«. preametov. 'vejo crgoviao eknHiqjako posodcvaake rrsto bodi od pcrcc.«**, zoaHo emfUi«, seshij* ia VU«« »rje O X* Tiso, Veliko skladišče klobuk« dežnikov, bele in pisale srajce, iiiaisk platna £@pnifi ^ebce, moških nogo vic trgovina. ^ Naradna trsovina. --- tage', Neiinen., Arrigo Sn^re. Eina Cravos, Aleks. Rohbock, konsumična zavoda c. kr. drž. uradnikov, Neimen., C. Mink in Neim. po K 200*); Iv. Schroiser K 1900: Ana Zob! račun. Znvarovanjskemu zakladu se je oukazalo 6b,:l..:>si6 K in je dosegel tako 12.051.264 K. Kaj je poštena posredovalna trgovina? OSRiim MER a f 4 nad 6 o sueje malo ali skoro nič HobiMosne prtanKe u ulsolie oMi in vsnfto mtmtl nudeče oustr K 130J; Karel Somraer, Anton Bousr, don Za presojo tega vprašanja je najvišji sodni Jurij :V, ara spin, Karel Kusser, c. kr. ravnatelj in kasacijski dvor povodom ničnostne pritožbe v varstvo zakona izrekel naslednja načela: i drž. žel. Oskar Radoslovich, Ferdinand pl. Galateo, Alojz Radeglia, O. C. jangachis; Pošteno prekupčevanje, oziroma posredoval- Scnsons, Schart Neimen. Mi ko Matkovicb,; na ktspčijn je ona, ki hoče ekonomično na-Aiired Feyenz, Neunen., P. Privileggi, Karel \0g0 dovajanja blaga od producenta ali ve-Depandher, Karti Seunig, Soiija Cras?, G. tetrgovca malemu trgovcu ali konzumentu, di P. Hriora in Jermej Pircher po K 1000;; pošteno izpofnievati. Kdor se v tem prorre-Adellna grofica Aiberti K 700; A vrelca? tu med temi začetnimi in končnimi, točkami Krass K b00; iv. iiianchi, dr. Viktor Salom, blag^vnecra gibanja še dalje vriva, more i- Prilave sprejema m daje prasnila Zivnostenska ^anka9 podrulnlc- VI. Harla Terasa 20. Lastna paiaža. Od 3-12'/, in od 3-5. OFICIJ m B ir.enovan po K 500. i Vec zavira tempo blagovnega gibanja. Vsak Glasben? večer v korist Rdečemu križu nakup blaga v dosego vmesnega dobička je se bo vršil v nonedeliek, 22. t. m., v ob- pokupovanje; namen zakona jt, da se kon-činskem gledaiišču (prej Verdijevo gleda- {zumenta ščiti pred škodljivim prekupovanjem. lišće). Sodelujejo: ga. Gina Deiak so- Trgovina v čisti prvotni obliki naj se izvršuje pran): gdč. M vira Czerny (sopran); Al-(kot koristna vez med izdelovateljein in kon-berta Lovricli (gosli): Dolores Tarabo- sumentom. Zdravo težnjo po dosegi čim ve-chia (klavir); Luci Zaccaria (klavir). Na čje menjalne koristi, ki ne ovira prometa s klavirju bo spremljal g. Erzelij Curellich. potrebščinami, noče in ne more cesarska Spored: 1. Schubert: Sonatina v dis, op. naredba o navijanju cen zavreči, ker delo-; 137; Alberta Lovricli. 2. Verdi: »Ave vanje s tako težnjo le ugodno vpliva na Maria- iz op. Otelo«; gdč. Czernv. Pu- trgovino s potrebščinami. Posredovalna trgo-' ceini: »Vissi d'arte« iz op. »Tosca«; ga. vina v podobi čistih spekulacijskih kupčij, Spominska in podporna akdia. Pod NaiviSjim pokroviteljstvom Njegov, ces. in kralj. Apostolskega Veličanstva Cesarja Frana Josipa I. in kraljeve Visokosti prasvetle gospe Nadwoivo€fi!¥ie Zif^* Dejakova. 4. Mendelssohn: koncert, op. 04: gdc. Lovrichera. 5. Massenet: Arija iz op. »nerodiada«; gdč. Čzemy 6 ki izziva umetna, ne po razmeiju vpraševa-j nja in ponudbe potrebna gibanja cen in vs'ed j tega škoduje konzumentom in neposredno Oddelek za & Trst in Primorsko va 'HLER & C osi?. nasl. mm i Straus-: Smrt in izpremenitev«7za dva državi in njeni vojni moči, je kot zločest klavirja; gdč ni. 1 araboehia in ZaccariaJ izrastek trgovine prepovedan in kazniv. 7. Ponchieili: >buicidio« iz »Gioconde«;' ga. Dejakova. 8. Vieu\temps: Fantazija; gdč. Lovrioheva. 9. \\^ner: »Pesem Re-no\ hčera« iz op. »Mrak bogov«; ga. JJejakova in gdčni. Czerny in Zaccaria. — Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina brez razlike K 2.—. Sedeži v pritličju: 2. in 3. vrsta K 3.—, od 4. dalje K 2.—. Galerija K 1.—. Vstopnice se dobivajo v to-bakarni za specijalitete na Korzu št. 1, pri Sclunidlu na glavnem trgu in zvečer pred koncertom pri blagajni. Dame brez klobukov. Sposobni zastopniki se šs£ejo pod u^ainS^i 23 vso deželo. ___ap030iilnlcs in hw POSOJILA DAJE i.1 .J* za vknjižbo 5 i/1 na menice po 6°/# na zastave in amortizacijo za dalfio dobo ESKOHPT^js TRGOVSKI po dogorom fNICS. sa^ru^a z ometanim poroStvem TRST - Pi327a dđh Cassrma Stv. 2, I. na<£. - t^5T HRANILCE VLOGI spTMeau o4 vsakeg», če t-wli ni uri in jih obrestni« po 4 % Večja stalne vlege In vloge na' ek. račun po dogovoru r;n«. - ODDAJA t?. fal (v Z&stni pJati) vhod po stopnjlesh. " • Ml- Mil. -_■■--. Požtno-l>ratulniftnl rrvCun iCOOi. TBSEFON tt. 953 i!T3 včrhosin^ caSUO (a«fe cleposits) za ^rr^af i rrctlnoii-nib^liBtija/doJraiA^otov ia raznih dragih vrednot? jj&^dlliOjrna vsrner profi in požaru, mvjeno.po naj^inu ter Jtj oddaja ?trr,nkara v oaieTn STAKJS VLOG HI9 10 ^iSpKSV KROM. fafcs 3r«: H 9 ^ 12 ia od 3 iti S jagoll ip^šja val gan& A misa^mi mmammTm^^