MORFOLOŠKI IN GEOLOŠKI POLOZAJ KRAŠKIH VOTLIN V PONORNEM OBROBJU PLANINSKEGA POLJA (S 4 SLIKAMI) MORPHOLOGIC AND GEOLOGI C SITUATION OF CA VES AT THE PLANINA POLJE PONOR BOUNDARY (WITH 4 FIGURES) RADO GOSPODARIČ: SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 18. JUNIJA 1981 l 1 VSEBINA Izvleček - Abstract . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160 (4) UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 (5) OBLIKE IN POLOŽAJ KRAŠKIH VOTLIN V PONORNEM OBMOČJU . . . . . . . . . . . . . 161 (5) GEOLOŠKA ZGRADBA NAJDENE JAME . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164 (8) GEOLOŠKO-MORFOLOŠKI PODATKI LOGARČKA IN MAČKOVCE............... 168 (12) SKLEPI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169 (13) LITERATURA.................................................................. 170 (14) MORPHOLOGIC ANO GEOLOGIC SITUATION OF CAVES AT THE PLANINA POLJE PONOR BOUNDARY (SumrP1ary) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171 (15) Slika 3. v prilogi Fig. 3. in Annex Izvleček UDK 551.442 (497.12-14) Gospodarič, Rado: Morfološki in geološki položaj kraških votlin v ponornem obrobju Planin- skega polja. Acta carsologica 10, 157-171, Ljubljana, 1982, lit. 14. V ponornem obrobju Planinskega polja so štiri etaže rovov v vadozni coni in ena etaža v frea- tični coni. Etaže so dobro ohranjene v Najdeni jami, Logarčku in Mačkovci, treh poglavitnih tukajšnjih vodnih jamah. Pojasnjene so geološko-morfološke značilnosti teh jam, posebej pa je obravnavana Najdena jama, katere rovi so izoblikovani pod sedimentacijsko brečo, ki loči spodnje- in zgornje-kredno serijo karbonatnih kamnin. Sedimentacijska breča je verjetno odločilno usmerjala ponornice, da so v holocenu in pleistocenu odtekale proti severu skozi spodnjekredne apnence in dolomite. Abstract UDC 551.442 (497.12-14) Gospodarič, Rado: Morphologic and geologic situation of caves at the Planina polje ponor bounary. Acta carsologica 10, 157-171, Ljubljana, 1982, Lit. 14. In the main water caves Najdena jama, Logarček and Mačkovca at the karst polje boundary four levels of channels in vadose zone and one leve! in phreatic zone exist. Geology and morpho- logy of these caves are explained. Najdena jama, treated separately, developed under sedimented breccia layers between the series of Lower- and Upper Cretaceous carbonatic rocks. Sedimented breccia probably definitely controlled the ponor streams, as in Holocene and Pleistocene they flew northwards through Lower Cretaceous limestone and dolomite. Naslov - Adress Dr. Rado Gospodarič, dipl. ing. geol., višji znanstveni sodelavec Inštitut za raziskovanje krasa SAZU Titov trg 2 66230 Postojna, Jugoslavija t 1 UVOD Prva odkritja in raziskave kraških votlin na ponorni strani Planinskega polja datirajo v prejšnje in v začetek sedanjega stoletja (V. P utic k , 1888, 1888-1980; E. Marte 1, 1894; P. Kunaver, 1922). Tedaj so prvenstveno preurejali struge in čistili požiralnike, da bi odpravili škodljive poplave, a tudi iskali kraške jame v zakraselem obodu polja z namenom, da bi dosegli tod ponorno vodo. Med obema vojnama so obravnavani kras raziskovali člani Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane, ki so nadaljevali z iskanjem poti do podzemeljske Unice. Razen že znanega Logarčka in Mačkovce ter Vranje jame in nekoliko bolj oddaljene Gradiščnice pa niso uspeli najti daljših vodnih jam, pač pa mnogo plitvih in krajših kraških votlin. Številni ponori Unice in pa obsežne udornice v ponornem zaledju so jih vedno znova silile k iskanju poglavitnih jamskih sistemov, ki bi naj po obsežnosti ustrezali onim na pritočni strani polja, kjer je že dolgo znana Planinska jama. Vranja jama, Gradišnica, Logarček in Mačkovca so bili osrednji speleološki objekti raziskovanja tudi po osvoboditvi. številne generacije jamarjev so se trudile tod najti čimveč novega. Z vztrajnim odkopavanjem zasutega rova v Najdeni (prej Lippertovi) jami so leta 1963 uspeli prodreti do obsežnega podzemlja, ki je bil nato več let v ospred- ju jamarskega dela. Vztrajni jamarji so seveda našli še druga brezna, tako da ima kataster podatke o 70 votlinah v 2 km širokem pasu krasa med Lazami in Lanskim vrhom. Za večino teh votlin poznamo lege, imamo izdelane načrte in opise (F. šušte r š i č , M. P u c , 1970). Takoimenovana rovnatost je v tem obrobju Planinskega polja med največjimi (22 km/km2) v Sloveniji kot je razvidno iz speleološ- kih kart in njih tolmačih (P. H a b i č , A. K r a n j c , R. G o s p o d a r i č , 1974; P. Habič, R. Go spod ari č, I. Kenda, A. Kranjc, 1975). Speleografsko gradivo je bilo torej dovolj obsežno in kvalitetno za študij zakraselosti in hidroloških razmer ter druga namenska preučevanja. Med nje sodi vsekakor tudi ugo- tavljanje, kako so morfološko in po legi različne kraške votline razporejene glede na tukajšnjo geološko°Zgradbo, ki jo je na novo skartiral in z novimi podatki dopolnil J. Car (1982). Geološke podatke površinskega kartiranja pa smo dopolnili že z ustreznimi podatki v podzemlju Najdene jame. Ti podatki iz Najdene jame so bili namreč doslej zelo skopi, saj so med odkrivanjem jame (M. P u c , 1964, 1965; F. šušte r š i č , M. P u c , 1970) prvenstveno reševali tehnične speleološke probleme. OBLIKE IN POLOŽAJ KRAŠKIH VOTLIN V PONORNEM OBMočJU V kilometer širokem pasu med ponornim robom polja in izohipso 550 m ter med Lazami in Lanskim vrhom poznamo okrog 50 raziskanih votlin; med njimi so obsežni podzemeljski rovi Mačkovce in Logarčka ter Vranje jame in Najdene jame. Po načrtih 161 6 Acta carsologica X, 1981 (l 982} in opisih sodeč, imamo večinoma opraviti z navpičnimi in poševnimi brezni korozijskega nastanka, ki v nekaj primerih sežejo do vodoravnih rovov, sicer pa se že v globini okrog 30 m pod površjem zožijo ali pa so zadelani s skalami, tako da niso navzdol več prehodna. Razen pri aktivnih požiralnikih ob ponornem robu polja skoraj ni votline s prvotnim ponornim vhodom. Celo Skednena jama kot najlaže dostopna vodoravna votlina, ima vhoda v vrtačah oziroma udornicah, kjer se je udrl strop nad nekdanjim vodnim rovom. Ker torej današnji vhodi v tukajšnje kraške votline niso nekdanji ponori, upoštevamo pri našem iskanju različnih etaž ponornih rovov le nadmorske višine doseže- nih vodoravnih odsekov. Te odseke, ki verjetno predstavljajo nekdanje vodne rove, smo razlikovali od sekundarnih brezen. Dobljene analitične podatke shematsko prikazuje slika 1, kjer so korozijska brezna z doseženo globino označena s točkami, njih vodoravni odseki in rovi v ustrezni globini pa s črtami oziroma stolpiči. Posamezni objekti so po oddaljenosti od ponornega rova naneseni na absciso, njih nadmorske višine pa na ordinato. Tako predstavljene korozijske in erozijske votline nakazujejo nekatere speleo- morfološke in speleogenetske značilnosti recentnega in fosilnega zakrasevanja. Shematski prikaz kaže, da se posamične manjše votline dobro vključujejo v etaže večjih tukajšnjih jamskih sistemov. Najviše ležeči ostanki vodoravnih rovov so med 500 m in 530 m nadmorske višine. Tu so med drugimi tudi Jama v Milah in Brezno v Milah ter Naravni most nad Lazami, pa tudi zgornji rov Najdene jame. Nepovezani, do 30 m dolgi vodoravni rovi so doseg- ljivi skozi korozijske in podorne vhode sredi vrtačastega sveta. Morfogenetsko bi bilo preveriti, v kakšnem razmerju so obravnavani ostanki rovov do grebena bližnje Jakovce, ki je uravnan na višini okrog 500 m. V višinah med 480-500 m se pojavljajo samo brezna brez tudi najkrajših vodoravnih rovov. V tej coni pa so znane podorne dvorane na primer v Jami v Milah, tu so tudi udornica Vranje jame in še druge udornice. Do nadmorske višine 480 m je tukajšnji kras pretežno le korozijsko izvotljen. Skupino vodoravnih rovov poznamo v višinah med 460 in 480 m, mednje spadajo zlasti zgornji rovi Logarčka, Vranje jame in Najdene jame (Šerkov rov), Skednena jama, Jama na Meji, Jama za Teglovko, Tačka jama in druge jame. Ti rovi so bili lahko aktivni tedaj, ko so ponornice ponikale še v višini okrog 480 m. V teh jamah so dobro ohranjeni alohtoni ilovnati in peščeni sedimenti, med njimi je največ plasti rjave ilovice, manj pa boksitnega in limonitnega peska in proda. Najbolj obsežni in dostopni so vodoravni rovi v višihan med 450 in 465 m, kjer so bliže polju rovi Stote jame, Mačkovce in Logarčka ter obsežni prostori Vranje jame, bolj oddaljen od ponornega roba na Piparski rov Najdene jame. Ta etaža rovov je z brezni povezana z zgornjo etažo in s površjem, pa tudi s spodnjo vodno etažo. Tu so najbolje ohranjene alohtone fosilne fluvialne naplavine, med njimi ilovice in peski ter paravtohtoni apnenčev grušč. Etažo obdobno poplavljenih rovov poznamo ob polju med 440 in 450 m, v ponornem obodu pa med 410 in 430 m. Ti rovi so delno zapolnjeni z ilovicami in drugi- mi naplavinami, ki imajo ustrezne ekvivalente v sedimentih na skalnem dnu Planinskega polja. Pod to obdobno poplavljeno etažo so že trajno zaliti kanali freatične cone, v Najdeni jami npr. v višini 395 m. Navedene etaže zakraselega ponornega območja so nanizane po nadmorski višini na podlagi podatkov o raziskanih kraških votlinah. Ce pa so tudi dejansko etažno razpore- jene, bo treba dokazati s stratigrafskimi 1n tektonskimi analizami tukajšnjega ozemlja, pa tudi s sedimenti, podrobno morfologijo in speleogenezo ponornih jam. Ne nazadnje je 162 O'I w nadm.viŠina altitude 1 Logaško polje površje - surface 11 540-I l ~1r-:,.,M 1 1fli1 ~ t ~ l Jama 11 -<;J, ,l,1,,kL l' l Jakovca • l 500~ LEGENDA ' r I l Serkov rov 460 ~ Laze ✓-<: ·IM1~ .L • 1 • 2 Plonjnsko ll ; 3 ~ llf :C Piparski rov 430-I Levi rov oddaljenost od roba polja distance from the polje margin 40().J o 100 200 300 400 500 600 700 800 900m Slika 1. Shematski prikaz kraških votlin na ponorni strani Planinskega polja. 1 - brezna določene globine, 2 - brezna z vodoravnim rovom, 3 - povezane etaže vodoravnih rovov z doseženo globino Fig. 1. Shematic view on the caves at the Planinsko polje ponor area. 1 - shafts of fixed depth, 2 - shafts with horizontal passages, 3 - connected levels of horizontal passages with depth achieved [ o o o ~ o O, ~ f>i s:: Q §: & ~ 5· "" " 12, & ~ '8 o N< .E. ~ ~ "' 5' < ~ o:: " < '8 " Q ii 3 g. I " '-.:1 [ ~- "' i '8 ';- .... Acta carsologica X, I 98 I ( I 982) potrditve o etažnosti iskati tudi v morfogenezi samega Planinskega polja ter v primerjavi z rovi Planinske jame na njegovi pritočni strani. V nadaljnjem prvenstveno podajamo geološko-morfološke podatke Najdene jame, Logarčka in Mačkovce, medtem ko so njih sedimenti in prvi speleogenetski sklepi obravnavani v posebni razpravi tega zbornika (R. Go spod ari č , 1982). GEOLOŠKA ZGRADBA NAJDENE JAME Ponorni zatrep Planinskega polja pri Podstenah in Škofjih Lomih (440 m) obdaja sprva_ strmo skalnato pobočje do višine okrog 500 m, nato pa uravnana vrtačasta planota. Med gozdno potjo Trajberco na vzhodni in do črte Skednene jame - Velika Smrečnica na zahodni strani je slab km2 zakraselega in z gozdom poraščenega krasa, ki je do globine okrog 100 m prevotljen z rovi Najdene jame, Vranje jame in drugimi votlinami. Na površju tega območja Najdene jame se stikajo apnenci turonijske stopnje zgornje krede ter apnenci in dolomiti zgornjega dela spodnje krede. Diskordantni kontakt teh dveh serij nakazujejo transgresivne breče, ki se lečasto pojavljajo prav nad rovi Najdene jame. 100 500 Slika 2. Geološki prerezi območja Najdene jame Fig. 2. Geologic cross sections of Najdena jama 164 1000m Rado Gospodariš, Morfološki in geološki položaj kraških votlin v ponornem obrobju Planinskega polja 9 Spodnjekredni siv plastnat apnenec z močnim vonjem po bitumnu ter temnosiv, grobozrnat, bituminozen in tankoplastnat dolomit (zaenkrat še paleontološko nerazčle­ njena K1 2) gradita vzhodno polovico območja Najdene jame. V vrhnjem delu te serije se javlja sklenjen, do 2 m debel sklad apnenca, bogatega z rekvijenijami. Ker vpadajo skladi pod kotom okrog 25° proti zahodu in jugozahodu, je bilo pričakovati, da bomo ta organogeni horizont našli tudi v podzemlju Najdene jame (slika 2). Po dokaj enotni usmerjenosti plasti na površju sodeč, je obravnavano ozemlje le malo tektonsko deformirano, pa čeprav je prav blizu tektonske cone idrijskega prelom- nega sistema. Izraziti dislokaciji (babindolski in jakovski prelom) sta kartirani v območju Podsten, kjer se stikajo malmske, zgornji del spodnjekrednih in zgornjekrednih kamnin. Nad Najdeno jamo, med Škofjimi lomi in Skedneno jamo je kartiran zelo strm prelom NW-SE smeri, ki seče udornico Vranjo jamo, v podzemlju pa bi naj bil viden v Putickovi dvorani. Izrazita porušna cona NW-SE smeri poteka nadalje na površju med udornico Veliko Smrečnico in gozdno potjo imenovano Trajberca, v podzemlju pa bi ta cona segala v Sulčevo dvorano in sredino Borisovega rova. Kartiranje po~ršja ni pokazalo na NE-SW potekajoče prelome, pač pa na pogostne razpoklinske cone vzporedno s plastmi v smereh N-S. Ustrezno geološkim podatkom površja najdemo v podzemeljskem sistemu Najdene jame zgornjekredni apnenec le v rovih med Vranjo jamo in ponornim robom polja, diskordantni kontakt spodnje in zgornjekredne serije pa v podorni Putickovi dvorani ter v Sulčevem rovu, vsi drugi dostopni rovi pa so v apnencu in dolomitu spodnje krede (slika 3 v prilogi). Sredi Šerkovega rova in v Piparskih rovih ter v Veliki štirni se kaže že zgoraj omenjeni horizont spodnjekrednega apnenca z mnogimi rekvijenijami. V tem organogenem apnencu so rovi bolj zoženi kot v skladnatem apnencu in dolomitizi- ranem apnencu krovnine in talnine. Skladi dolomita so razvidni v Putickovi dvorani in Veliki štirni, nadalje v Piparskih rovih ter v sifonu Desnega rova, pa tudi v Prepadni dvorani in v Borisovem rovu se pojavljajo. Njih tanjše plasti so prispevale k podiranju stropovja in nastajanju podornih dvoran. Spodnjekredne skladnate kamnine vpadajo po vsej dostopni jami zelo enakomerno za okoli 30° proti zahodu in jugozahodu. Ta usmerjenost skladov ni bistveno porušena niti ob številnih prelomih. Slemenitvi in vpadu plasti sta v splošnem prilagojena smer in nagnjenost posameznih odsekov rovov; rovi sami pa so tudi po nadmorski višini razpo- rejeni, tako da so starejši, više ležeči rovi na vzhodni, mlajši, niže ležeči rovi pa na zahodni strani obravnavanega krasa. To povezanost geologije z morfologijo rovov bomo poskušali v nadaljnjem podrobneje osvetliti. Vhodna dvorana v višini 490 m je vzporedna plastem in vzdolžnim razpokam. Njej podorni sestop v niže ležeči Šerkov rov je usmerjen proti vpadnici skladov, vendar vzporedno s prelomom E-W smeri. Med t. 5 in 9 imamo vodoraven rov vzporeden s plastmi, ki pa se v Šerkovi dvorani (t. 8) kaminasto poviša in breznasto poglobi. Ta morfološka sprememba je povezana s curki kapnice, ki pritekajo v jamo s površja skozi prelom NE-SW smeri. Curki korodi- rajo kamnino, občasno odlagajo tudi sigo, poleg tega pa še odnašajo starejše naplavine v spodnjo Šerkovo štirno. V nadaljnjem poteku se Šerkov rov zoži v organogenem horizontu in se usmeri navzdol po vpadnici skladov v Pucovo dvorano ter naprej v Veliko Štirno. Krajem Pucove dvorane se ponovno pokaže prelom iz Šerkove dvorane, ki verjetno poteka še naprej proti jugozahodu v steno Putickove dvorane. Posebno geološko in morfološko zanimivost Najdene jame predstavlja Velika štirna in rovi, ki so razviti nad njo in ob njej. V vzdolžnem preseku (glej sliko 1 pri razpravi o 165 10 Acta carsologica X, 1981 (1982) jamskih sedimentih, R. G o s p o d a r i č , 1982) vidimo, da je vodnoaktivna štirna izdelana pod križiščem speleogenetsko različnih rovov in v kamninah, ki so presekane s prelomi E-W in NE-SW smeri. Vozlišče Velike štirne je izoblikovano v tektonsko bolj pretrtem bloku kot drugi rovi. Severni del Najdene jame, kjer so Piparski rovi I, II in III, Labirint, Zvezni rov, Desni rov, Borisov rov, Sulčev rov in Prepadna dvorana so še vedno v spodnjekrednem apnencu in dolomitiziranem apnencu. Skladi so usmerjeni od juga proti severu, nagnjeni pa za 20-30° proti zahodu. Manjše odklone od teh smeri povzročajo večinoma strmi, dostikrat skupinski prelomi, ki bolj ali manj na gosto prelamljajo kamnino v NE-SW in NW-SE smeri. Ob tako pretrtih kamninah ter ob številnih vzdolž- nih razpokah so današnji podorni odseki in povišani stropi, tod pa so točkovno razporejene tudi kope in kapniki sige. Prehodni rovi vijugajo prečno in vzporedno skozi prelomljene bloke kamnin. Vodoravni odseki so vzporedni plastem, poševni pa usmerjeni po vpadnicah. Zanimiv je skalni in zablaten Labirint, ki se od meandrastega in vodoravnega Piparskega rova spušča po vpadnici plasti za 15 m do vodnega vodoravnega rova. Takšne sestave so tudi rovi Lijaka (slika 4). Glede na geološko zgradbo so zanimive podorne dvorane in vmesni vodoravni odseki Piparskega rova III in Desnega rova. Ta skupni rov je le v začetnem in sklepnem delu prelom fault Slika 4. Najdena jama, geološki profil in rovi Fig. 4. Najdena jama, Geologic section and Channels 166 410 apnenec limestone dolomit dolomite 490 470 jamski sedimenti cave sediments Rado Gospodarič, Morfološki in geološki položaj kraških votlin v ponornem obrobju Planinskega polja 11 vzporeden s plastmi, sicer pa usmerjen prečno nanje. Kljub temu, da je prvotna oblika skalnega rova močno zabrisana zaradi podorov ob prelomih NE-SW smeri in zaradi ilovnatih naplavin, tu in tam (npr. pri t. 59, 63 in 67) vidimo navzgor in navzdol nagnjeno skalno dno. !zgleda, da so v večji oddaljenosti od ponornega roba primerna skalna dna stopnjasta, v dobi stalne vodne aktivnosti so bili tod sifonski zapirači. V skladnatem apnencu in dolomitu spodnje krede tik pod debeloskladnatimi apnenci zgornje krede je razvit Borisov rov. Med t. 97 in 93 prečka plasti ob prelomljeni coni, sicer pa je vzporeden z vzdolžnimi razpokami in lezikami. V prelomljeni coni so podori in stopnjasto skalno dno, drugod pa je dno uravnano, strme stene se povijajo v raven strop. V skupnem pregledu se litološki in strukturni podatki Najdene jame dobro vključuje­ jo v geološko zgradbo severnega obrobja Planinskega polja, kakor jo je na novo skarti- ral J. čar (1982). V dostopnem podzemlju zadevamo na kontakt spodnje- in zgornjekrednih kamnin v Putickovi dvorani in v Sulčevem rovu, sicer pa se gibljemo v kamninah zgornjega dela spodnje krede, katerih skladi so usmerjeni N-S. Vsekakor je zanimivo, da so skoraj vsi rovi dostopne Najdene jame izoblikovani v apnencu in dolo- mitu, ne pa v samem apnencu spodnje in zgornje krede kot bi pričakovali. Ugotavljamo celo, da oddvojeni rovi Vranje jame ob ponornem robu polja preidejo iz zgornje v spodnjo kredno serijo kamnin, kjer se šele prav uveljavijo kot tipični podzemeljski prevodniki. Prostorska razporeditev rovov, se pravi podzemeljski odtok ponorne vode torej ni odločilno povezana z različno petrografsko sestavo karbonatne kamnine, pač pa mnogo bolj z njihovo litološko in tektonsko sestavo, kjer mislimo na skladnatost, nagnjenost in usmeritev lezik ter na sisteme razpok in prelomov. Tu bi seveda bilo presoditi, če niso morebiti leče transgresivne breče med zgornjo in spodnjo kredno serijo vsaj krajevno hidrogeološko manj prepustne. Mrežasti in stopnjasti rovi skozi to cono med Prepadno dvorano in Sulčevim rovom (takoimenovani Primožev sir) kažejo na manjšo prepustnost in na zadrževanje ter napenjanje ponorne vode pred to sedimentacijsko pregrado. Tudi sklepni sifoni Najdene jame se nizajo vzdolž omenjenega kontakta, ko ta povija iz severne v severovzhodno smer. Te podatke bi bilo vsekakor treba še dopolniti z novimi in jih upoštevati pri skupni obravnavi speleo- geneze Najdene jame. V relativno enotnem kompleksu kamnin se rovi Najdene jame najbolj ujemajo z usmerjenostjo skladov in potekom njih vzdolžnih razpok N-S. Proti zahodu nagnjeni skladi so omogočili takšen razpored in razvoj rovov, da so starejši, više ležeči na vzhodni, mlajši, niže• ležeči kanali pa na zahodni strani prevotljenega kompleksa. Šerkov rov se iz višine 460 m spušča po vpadnicah v Piparski rov I (450 m), ta pa v rove Labi- rinta in Lijaka (420 m oziroma 415 m). Tudi v Borisovem, ostalih Piparskih, Levem in Desnem rovu ugotavljamo zniževanje skalnega dna po vpadnicah plasti. V celoti se današnja nizka voda pretaka v nedostopnih kanalih zahodno od suhih rovov, v te nekdaj aktivne vodne rove pa se dviguje le višja in visoka voda. V podzemlju pridejo do veljave zmični prelomi NE-SW, ki nastopajo največkrat v skupinah, skladovnice kamnin so ob njih relativno malo premaknjene. Prelomi NW-SE smeri so v manjšini, ugotovljeni le sredi Borisovega rova in v njegovem sifonskem delu, v Putickovi dvorani in Vranji jami, to je v predelih, ki so najbližje robu polja. Neposredna povezanost morfologije z rupturami (razpokami in prelomi) je v Najdeni jami gotovo zelo očitna pri recentnem preoblikvoanju rovov, saj skozi rupture pronica bolj ali manj agresivna kapnica, ki ponekod preoblikuje stropovje v kamnine in skalna dna v brezna, drugod pa točkovno odlaga sigo; vedno pa odplakuje klastične ilovnate in peščene naplavine iz više ležečih v niže ležeče kanale. 167 12 Acta carsologica X, 1981 (1982) GEOLOŠKO-MORFOLOŠKIPODATKILOGARČKAINMAČKOVCE Osnovni podatki o geologiji obrobja Planinskega polja pri Lazah (J. Car , 1982) kažejo, da potekata obe jami v skladnatem apnencu spodnje krede. Na površju nad Mačkovco so skladi nagnjeni za 20-30° proti zahodu, nad Logarčkom pa proti zahod-jugozahodu. Kamnine so pretrte ob izrazitih razpoklinskih conah ± N-S smeri ter ob prelomih NW-SE in NE-SW smeri, ki so bili ugotovljeni in statistično obdelani v dveh tukajšnjih golicah (R. Go spod ari č , P. Habič, 1976, 34). Morfologijo Logarčka in Mačkovce je glede na geološko zgradbo že predčasno podrobneje obdelal I. Gam s (1963), zato tu navajamo le nekaj dopolnilnih novejših podatkov. V vhodnem delu Mačkovce in v njeni Mali dvorani vidimo proti severozahodu nagnjene sklade, ki se šele pred vstopom v Veliko dvorano nagnjejo proti zahodu za 20°. Vmes je izrazit zmični prelom NW-SE smeri, ki se lepo odraža v razporeditvi vrtač na površju. Drugi, podobno usmerjeni prelom je onkraj Velike dvorane, kjer se odcepi Blatni rov. Temu rovu po višini ustreza rov ob Mali dvorani, ki je bil šele pred nedavnim odkrit, pa verjetno oba sestavljata genetsko skupen ponorni kanal Mačkovce na višini okrog 440 m, ki ga je kasnejša Velika dvorana razdelila na dvoje. Do ustrezne- ga nekdanjega ponora ob robu polja, nekako na višini 445 m imamo v ravni črti le 100 m neznanega, verjetno z gruščem zasutega rova. V skrajnem severnem delu Mačkovce, v Blatnem rovu je sifon približno 100 m oddaljen od Južnega rokava Logarčka, kjer se domala v isti višini pravtako sifonsko javlja ponorna voda. Južni rokav Logarčka je v smeri nekdanjega vodnega toka proti severu večinoma vzporeden s plastmi. Med Južnim lijakom in podrtim prostorom t. 18. se za 10 m dvigne proti vpadnici skupine skladov, ki so ujeti med dve dislokaciji, ostali del rokava pa je skoraj vodoraven. Ker pa je povsod skalno dno pokrito z naplavinami, sigo in podornimi skalami, pa tudi strop je sekundarno povišan, je težko videti skalno dno in ugotoviti njegovo nadmorsko višino. Zdi se zelo verjetno, da je bil Južni rokav hidrološko povezan (občasno pa še danes) z rovi Mačkovce in nekdanjim ponorom na Planinskem polju v višini okrog 445 m. Južni rokav Logarčka se nadaljuje v daljši in obsežnejši Severni rokav. Ta poteka v prvi polovici proti vpadnici skladov, v drugi polovici (Skalni rov) pa vzporedno z lezikami. Stopnjasti in vijugavi del rokava poteka tudi v pretrti in prelomljeni kamnini, dislokacije imajo NE-SW in NW-SE smer. Severno sifonsko brezno, Skalni rov pred njim in rov za njim sta na višini okrog 430 m. Tu se dviguje voda za več metrov, tako kot v Južnem sifonskem breznu. Ob visoki vodi je zalita tudi Pasaža. Njen strop je v neskladnatem apnencu z rekvienijami nizek, tako da se dotika ilovnatih tal. Stopnjasto je tudi skalno dno, ki pa ga izravnava debela plast fosilne ilovice. V rovu med Podorno in Blatno dvorano, ki je usmerjena prečno na sklade, je ilovice lahko tudi 10 m. Očitno je ilovica nekoč znatno bolj zapolnjevala rove kot danes, ko je na mnogih mestih že odplavljena. Ta ugotovitev se zelo ujema z podobnimi sklepi iz Borisovega rova Najdene jame. Na višini okrog 470 m je v Glavnem rovu in Vhodni dvorani ohranjena starejša etaža Logarčka. Ob prelomu NE-SW je deformirana, ob drsni ploskvi je korozija izdelala sekundarni navpični vhod v jamo. Tudi ta situacija je podobna tisti v Najdeni jami, povsod moramo zgornje vodoravne rove doseči skozi navpična korozijska vhoda. Pri Mačkovci in Logarčku je v splošnem opozoriti na dva dokaj enovito razvita in ohranjena odtočna rova ponornice na višinah okrog 470 m in 445 m in na skromno razvite stranske rove, ki jih doslej poznamo. če primerjamo razvejano Najdeno jamo z enovitim Logarčkom in Mačkovco, vidimo očitno morfološko neskladje. Ker pa gre za 168 ' 1 1 Rado Gospodarič, Morfološki in geološki položaj kraških votlin v ponornem obrobju Planinskega polja 13 podobno geološko sredino in za skupen speleogenetski razvoj ob ponornem robu kraškega poblja, bo treba to, verjetno le navidezno neskladje, še pojasniti z natanč­ nejšim primerjanjem morfologije in jamskih sedimentov. Ugotoviti bo treba predvsem debelino jamskih sedimentov nad skalnim dnom Južnega in Severnega rokava, ki v obstoječih načrtih in genetskih razlagah Logarčka (I. G a m s , 1963) ni opredeljena, je pa bistvena za spoznanje o nekdanjih odtočnih razmerah Planinskega polja. Seveda se odpira tudi vprašanje stratigrafske primerjave jamskih sedimentov v tukajšnjih jamskih sistemih. SKLEPI Rokopisno gradivo o kraških votlinah v severovzhodnem ponornem obrobju Planinskega polja je bilo doslej že večkrat obdelano in objavljeno v zvezi z različnimi speleološkimi, hidrografskimi in geomorfološkimi preučevanji, manj pa so bile študirane zveze med morfologijo jam in geološko zgradbo tega kraškega polja. To vrzel v znanju Planinskega polja je bilo tokrat možno zapolniti, ker je hkrati J. Car (1982) na novo izdelal geološko karto širšega obrobja, F. S u š t e r š i č s sodelavci (1982) pa na novo izmeril tukajšnjo poglavitno Najdeno jamo. Ponovna analiza okoli 50 kraških votlin je bila, za razliko od dosedanjih, opravljena z namenom, da bi spoznali lege in oblike morebitnih ostankov ponornih rovov v zakra- selem obrobju polja. Na podlagi pregleda ohranjenih in objavljenih načrtov smo najprej izločili številna sekundarna korozijska brezna, preostale vodoravne in poševne odseke votlin, ki bi naj kazali na erozijsko izoblikovanje, pa nato grupirali v skupine po njih nadmorski višini. Rezultati take analize so pokazali, da je v ponornem obrobju nad dnom polja računati z erozijskimi votlinami v višinah med 530 in 500 m med 480 in 460 m ter med 460 in 450 m. V višini polja in ob njegovem dnu (440 m) pa sp občasno in trajno zaliti kanali dostopni do višine 420 m, globlje v notranjosti obrobja pa celo nekaj pod 400 m (slika 1). Ker se te etaže bolj ali manj sklenjeno ohranjene v sestavljenih rovih tukajšnje Najdene jame, v Logarčku in Mačkovci, je bilo novo geološko - morfološko preučevanje usmerjeno prav vanje. Tokrat prvič izvedeno geološko kartiranje Najdene jame je pokazalo, da so rovi mnogo bolj prilagojeni smerem ( ± N-S) in vpadnicam skladnatega apnenca in dolomita spodnje krede kot pa smerem prelomov NW-SE in NE-SW (slika 2 in 3). To se lepo vidi v razporeditvi rovov: starejši, više ležeči rovi so na vzhodni, mlajši, niže ležeči rovi pa na zahodni strani obravnavanega krasa (slika 3 in 4). Rovi Najdene jame so razviti v zgornjem delu spodnjekredne serije, kjer so med skladi apnenca tudi skladi dolomita. Tam, kjer na tej seriji ležijo debeli skladi apnenca zgornjekredne serije, pa morebitni rovi niso več dostopni, saj so sklenjeni s podornimi dvoranami in sifoni. Bolj skladnati in na gosto pretrti apnenci in dolomiti spodnjekredne serije so bili in so še boljši prevodniki ponornic kot pa debeloskladnati apnenci zgornjekredne serij6'. Lahko celo sklepamo, da je sedimentacijska breča ob kotni diskor- danci obeh serij zadrževala tukajšnje vodotoke v kamninah spodnjekredne serije in jih usmerjala proti severu v vsem geomorfološkem razvoju Planinskega polja. Številne rupture v kamninah, ki skoznje v jamo pronica bolj ali manj agresivna kapnica, so omogočale odvijanje korozijskih in sedimentacijskih procesov, ki se odražajo v kaminastih stropovih in breznastih dneh ter v točkovno razporejenih sigah več genera- cij. Recentni in fosilni speleogenetski procesi so bistveno predrugačili prvotni izgled erozijskih rovov, pa tudi marsikje pomešali različno stare fluvialne naplavine. Speleoge- nezo podzemeljskega sistema je zaenkrat še nemogoče razvojno razčleniti in časovno 169 14 Acta carsologica X, 1981 (1982) opredeliti, tako da bi jo lahko primerjali z bolje preučeno Planinsko jamo na pritočni strani Planinskega polja. Podoben sklep velja tudi za ponorne rove Logarčka in Mačkovce, ki se predvsem morfološko, zelo malo pa geološko, razlikujeta od Najdene jame. Ta različnost pa zna biti morda le navidezna zaradi slabše preučenosti obeh jam, saj je razvoj vseh obsežnih ponornih rovov bil nedvomno skladen z geomorfološkim in paleohidrografskim razvojem Planinskega polja v kvartarju. Preučitev te skladnosti pa je naloga nadaljnjih podrobnih in splošnih raziskav tega zanimivega kraškega polja. LITERATURA čar, J., 1982: Geološka zgradba ponornega obrobja Planinskega polja. Acta carsologica, 10, Ljubljana Gam s , L., 1963: Logarček. Acta carsologica, 3, 7-83, Ljubljana Go spod ari č , R., 1976: Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem v kvartarju. Acta carsologica, 7, 8-135, Ljubljana. Go spod ari č , R., 1982: Stratigrafija jamskih sedimentov v Najdeni jami ob Planinskem polju. Acta carsologica, 10, Ljubljana Go spod ari č , R., P. Habič , 1976: Underground Water Tracing. Investigations in Slovenia 1972-1975. Institute of Karst Research, 1-309, Ljubljana Habič , P., A. Kranj c , R. Go spod ari č , 1974: Osnovna speleološka karta Slovenije. Naše jame, 15 (1973), 83-98, Ljubljana Ha bi č , P., R. Go spod ari č , I. Kenda , A. Kranj c , 1975: Osnovna speleološka karta Slovenije, l. nadaljevanje. Naše jame, 17, 137 - 149, Ljubljana Kunaver, P., 1922: Kraški svet in njegovi pojavi. Učiteljska tiskarna, 1-105, Ljubljana Marte 1 , E., 1984: Les Abimes. Libr. Ch. Delgrave, 1-578, Paris P u c , M., 1964: Lippertova ali Najdena jama. Naše jame, 5 (1963), 37-43, Ljubljana P u c , M., 1965: Nova odkritja v Najdeni jami. Naše jame, 6 (1964), 11-16, Ljubljana. P utic k , W., 1988-90: Die unterirdischen Flussablaufe von Innerkrain, dass Flussgebiet der Laibach. Mitt. kk. Geogr. Ges. Wien, 330, 32, 33, Wien. Šušte r _š i č , F., M. P u c , 1970: Kraško podzemlje ob severovzhodnem kotu Planinskega polja. Acta carsologica, 5, 205-270, Ljubljana. Š u š ter š i č, F., 1982: Morfologija in hidrografija Najdene jame. Acta carsologica, 10, Ljubljana 170 ' ' t Rado Gospodarič, Morfološki in geološki položaj kraških votlin v ponornem obrobju Planinskega polja 15 MORPHOLOGIC AND GEOLOGIC SITUATION OF CAVES AT THE PLANINA POUE PONOR BOUNDARY Summary On the karst caves at the NW ponor boundary of Planina polje many speleologic, hydrogra!'hic and morphologic