Poltnln« platan* r ^otorlnl.
 Krat, pnio',
.1. izdaja
Cena Din 1*
Izhaja vsak dan zjutraj razven t ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—. lanskoletne 2’—; mesečna naročnina Din 201—, za tujino 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-09 In 30-71.
Jugoslovan
Rokopisov na vračamo. Oglasi po tarifi In dogovoru.
Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-03. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta št 24, teL 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Po5‘ ček. rač.: Ljubljana 1S.B51.
St. 270
Ljubljana, torek, dne 17. novembra 1931
Leto II.
Mandžurija vnovič pred Društvom narodov
Novo izredno zasedanje sveta DN — Ameriški posredovalni predlog — Preobrat v francoskem javnem mnenju v prilog Japonski — Nota sovjetske vlade
B. F. von Biilow
ifemški zastopnik na izrednem zasedanju Društva narodov bo državni tajnik B. F. von Biilovv.
Monarhistična zarota na Španskem
Madrid, 16. novembra. AA. V zvezi z zaroto proti vladi so oblasti pri hišni preiskavi^v neki madridski cerkvi odkrili zalogo orožja in listo 400 oseb, zapletenih v zaroto. Župnik je izjavil pri zaslišanju, da so si mnoge cerkve na Španskem po dogodkih 12. jun. nabavile zaloge orožja. Kakor je znano, so množice napadle 2. junija mnoge cerkve in jih zažgale. Zato so župniki poskrbeli, da se taki dogodki več ne ponove. V zvezi s to zaroto je bil na francosko-španslci meji aretiran markiz Alba.
Volilna zmaga nemških narodnih socijalistov
Berlin- 16. novembra. AA. Pri včerajšnjih volitvah v hessenski deželni zbor so nacijonal-ni socijalisti povišali število svojih mandatov za 26, komunisti za C, aocijf.ini demokrati pa so izgubili devet mandalov.
Kongres avstrijskih socijalnih demokratov
G raz, 16. novembra, n. Državni kongres so-cijalno - demokratske stranke v Avstriji je danes končal svoje delo. Mednarodne važnosti je eklep, da se stranka izreka proti restavraciji Habsburžanov in proti ideji donavske federacije. Stranka bo še nadalje nastopala za »An-schluss« k Nemčiji, borila pa se bo proti vsakemu ponovnemu puču v državi s pomočjo Schutzbunda.
Pred radikalnimi ukrepi proti političnim zločinom v Nemčiji
Berlin, 16. novembra, d. Jutri se bo vršilo v Berlinu posvetovanje vseh notranjih ministrov in policijskih predsednikov iz vse Nemčije. '•Ja zborovanju bodo sklepali o novih zelo radikalnih ukrepih proti političnemu terorju. Med drugim se bodo posvetovali tudi o zasledovanju tistih organizacij, katerih člani so s pobijanjem oken in trgovin napravili gmotno škodo. Te organizacije bodo bodo v bodoče tudi primorane, da nadoknadijo gmotno škodo, ki jo napravijo njihovi pripadniki.
Ultimatum Velenemcev dunajski vladi *
D n naj, 16. novembra, n. Kakor se čuje, so Velenemci stavili vladi ultimatum, v katerem zahtevajo, naj opusti svojo franko-habsburško orijentacijo. Prihodnji kongres Velenemcev se bo vršil dne 5. in 6. decembra na Dunaju in na njem 6e bo sklepalo o važnih političnih vprašanjih.
Vprašanje zaščitnih carin v Angliji
London, 16. novembra. A A. Angleška vlada je sklenila, da bo zahtevala od parlamenta posebno pooblastilo glede carin. Gre predvsem za carine za blago, ki bi se uvažalo v Anglijo za prenizke cene ali v prevelikih količinah.
Zasedanje fašistične zbornice
Rim. 16. novembra, n. Fašistična zbornica je po tridnevnem odmoru danes zopet pričela z delom in razpravljala nekatere zakonske predloge o trgovskih pogodbah, ki so bile nedavno sklenjene. Na eni od prihodnjih sej bo odobren zakonski načrt, da se režim svobodne cone na Reki podaljša na nedoločen čas. Parlamentarna finančna komisija je izdelala poročilo, v katerem priporoča zbornici odobritev vladnega zakonskega dekreta o spremembi italijansko -albanskega finančnega sporazuma od 24. jan.
1930,	s katerim se je Italija zavezala dajati Albanji skozi 10 let brezobrestno posojilo v svrho konsolidacije
Pariz, 16. novembra, n. Danes popoldne se je tukaj pričelo izvanredno zasedanje Sveta Društva narodov. Dospeli so že vsi delegati. Kakor znano, se bo to izredno zasedanje pečalo ponovno z japonsko-kilaj-skim sporom. Na delegate je zelo neugodno vplivala vest o najuovejših bojih med Japonci in Kitajci. Ameriški delegat Da-wes, ki je prišel v Pariz kot opazovalec svoje vlade, je snoči konferiral s kitajskim delegatom dr. Szejem, z japonskim delegatom v Londonu Matsu-Zairoin, sestal se je tudi s francoskim delegatom Massiglijein in nato poslal zelo obširno telegrafično poročilo v Washington.
Tukajšnji >Ne\vyork Herald« poroča, da bo Amerika predložila glede mandžurske-ga spora Društvu narodov poseben kompromisni predlog, ki bo dostavljen Brian-du kot predsedniku Sveta DN. Včerajšnje pariško časopisje objavlja z ozirom na dogodke v Mandžuriji svoje komentarje, v katerih posebno opaža, da zavzema Francija stališče za Japonsko proti Kitajski. To svoje stališče utemeljujejo s tem, da se morajo Japonci smatrati kot nosilci kulture in ljudje dela na Daljnem vzhodu, do-čhn predstavlja Kitajska zemljo nereda in razbojništev. Zato se v interesu kulture in reda ne smejo podvzeti proti Japonski nikake prisilne mere. Edino socijalistični »Populaire« obtožuje ND, češ da se je pokazalo nesposobno za rešitev mandžurske-ga spora.
Pariz, 16. novembra. Iz Pekinga poročajo, da so tam dobili brzojavko kitajskega generala Mašašanga. General javlja, da je dobil od japonskih vojnih oblasti v Mandžuriji sporočilo, da naj se do danes opoldne odloči, kakšno stališče hoče zavzeti nasproti japonskim zahtevam. Obenem so ga Japonci opozorili, da bodo japonske čete korakale do Cicikara.
Pariz, 16. novembra. AA. Iz Harbina poročajo, da so se čete kitajskega generala Mašanšanga utrdile ob vzhodni kitajski železniški progi. Čete, ki se nahajajo v
Harbinu in ki jih je nekaj tisoč, bodo poslane vzdolž te železniške proge, da ojačijo postojanke.
Ženeva, 16. novembra. Kitajski zastopnik v DN dr. Se je danes obvestil Svet DN o noti, ki jo je japonski zunanji minister preko japonskega poslanika v Nankingu poslal kitajski vladi zastran dogodkov v Tientsinu. Dr. Se je naglasil, da ima japonska nota značaj ultimata.
London, 16. novembra. Po najnovejših vesteh iz Pekinga je bivši kitajski cesar danes na japonskem parniku odplul iz Tientsina proti Mandžuriji.
Moskva, 16. novembra. Agencija Tas poroča, da je sovjetski pomisar za zunanje zadeve g. Litvinov izročil japonskemu poslaniku v Moskvi noto sovjetske vlade, v kateri se med drugim naglaša, da se bo tudi v bodoče Rusija jasno in nedvomno izrazila, da se bo tudi v bodoče strogo ravnala po politiki nevmešavanja v kitajske zadeve. Sovjetska vlada obžaluje, da se v japonskih listih širijo neutemeljene vesti, da sovjetska Rusija baje podpira neke kitajske generale. Sovjetska vlada opozarja japonsko vlado na protisovjetsko kampanjo, ki jo nekateri japonski politični krogi sistematično vrše. Kazen tega smatra sovjetska vlada za primerno opozoriti japonsko vlado na njeno obljubo, da dogodki v Mandžuriji v nobenem primeru ne bodo ogrožali ruskih interesov. Na to obljubo spominja sovjetska Rusija japonsko vlado, ker se širijo vesti, da nameravajo japonske čete prekoračiti kitajsko vzhodno železnico, lcar bi povzročilo sovjetski Rusiji gmotno škodo.
Na koncu izraža nota sovjetske Rusije nado, da bo Japonska izpolnila svoje obljube.
Splošna japonska ofenziva
Mukden, 16. novembra, n. Po službenih japonskih vesteh je vrhovni poveljnik japonskih sil v Mandžuriji že pričel s splošnim napadom ob reki Noni. Ofenzivo je otvorila konjenica na kitajsko konjeniško
divizijo, katero je razbila, da se je morala umakniti in prepustiti Japoncem mesto CienhuAnti, severo-vzhodno od mosta na reki Noni. Japonci brzo napredujejo na celi fronti. Službeno se potrjuje, da je japonski konzul odpotoval v Cicikar. Japonska opravičuje svojo ofenzivo z napadom kitajskega generala Ma-šan-Ca na japonske pozicije. Polslužbeno se potrjuje, da je bivši kitajski cesar prišel v Mukden, da pa še ni prišlo do njegove proglasitve za mandžurskega vladarja.
Šanghaj, 16. novembra, n. Vlada v Nankingu je prejela službeno poročilo generala Ma, r katerem se trdi, da je bitka v dolini reke Noni v polnem razmahu. Njegove čete so prvi japonski napad odbile, pri čemer so bile japonske izgube zelo velike, padlo je okoli 4000 mož. Uničeni so 4 japonski aeroplani, katere je kitajska arte-lerija zbila iz zraka. Sedaj se Japonci utrjujejo pri kraju Tailla, da bodo mogli odbiti eventuelne kitajske protinapade.
Silno vznemirjenje r Rusiji
Moskva, 16. novembra, d. Vsi moskovski listi prinašajo alarmantne vesti o bližnjem konfliktu med Rusijo in Japonsko zaradi dogodkov v Mandžuriji. Tudi moskovska brezžična postaja je včeraj razširila slično vest, v kateri je bilo rečeno, da bo Rusija prav težko ostala nevtralna. Japonska je na vlačilni vrvi intervencijskih načrtov proti Rusiji in zdi se, da je bila vsa japonska akcija v Mandžuriji uprizorjena zato, da se izzove oborožen konflikt z Rusijo. Posebno izzivalno je učinkovalo to, da je Japonska zadnje dni osre-dotoičla v najbližnji bližini ruske meje ruske belogardiste in druge emigrante. Znani general Semjonov in drugi prejšnji Kol-čakovi častniki so prispeli v Mandžurijo. Belogardisti in drugi emigranti nosijo japonsko uniformo, imajo pri sebi japonsko orožje in japonski denar. Sovjetska Rusija ne more več na ta razvoj dogodkov mirno gledati.
Heimvvehr zopet dviga glavo
Heimwehrovski manevri na Tirolskem — Vaj so se udeleželi tudi pripadniki redne armade — Značilen govor bivšega heimwehrovskega ministra Hiibef ja
Dunaj, 16. novembra, d. »Arbeiter Zei-tung; poroča danes iz Innsbrucka, da so se v bližini Halla na Tirolskem včeraj vršili vojni manevri Heimvvehrov pod poveljstvom generala Hiilgertha. Pri manevrih je sodelovalo okrog 2000 mož v polni vojaški opremi. Streljali so tudi s strojnicami in s 4 topovi. Strojnice in topove so pripeljali iz orožarne zvezne vojske.
Vaj so se udeležili tudi pripadniki zvezne vojske. Dalje je bil tam višji nadzornik tirolskega deželnega orožniškega poveljstva Steiner. Pri dohodu Heimvvehrov v Innsbruck je prišlo do manjših spopadov s so-
cijalnimi demokrati in s komunisti, pri katerih je bilo nekaj oseb lahko ranjenih, nekaj pa aretiranih.
Omenjeni listi poroča dalje iz Kufsteina, da je bilo tam izropano skladišče orožja, ki je pripadalo Starhembergovi skupini in ki je bilo shranjeno v neki šoli. Storilci niso znani. Utegnili bi pa biti pripadniki Heitnwehrov Steidlejeve smeri ali narodni socijalisti. Dve sumljivi osebi so že aretirali. Narodni socijalisti so že pred nekaj dnevi na podoben način na Štajerskem oplenili neko heinnvelirovsko skladišče orožja in ga prepeljali v svoja skrivališča.
Dunaj, 16. novembra, d. V Zeli arn See se je včeraj vršil lieiimvehrovski shod, na katerem je govoril prejšnji lieiimvehrovski minister Hueber. Ta je dejal med drugim,: Prihodnji teden prinese najbrže vladno krizo. Samo Bog ve, kako bo ta kriza rešena. Vse, kar je preje ljubilo oblast, hoče sedaj ubežati pred kaosom. Potrebno je, da nastopi zopet legalna pot te oblasti. NI pa gotovo ali bo še dosti časa za to. Hei-matschutz je pripravljen na vse. Če bi polom demokratičnega sistema zavzel kaotične oblike, bo nastopil za blagor ljudstva, če bo treba, tudi z orodjem v rokah.
MacDonald razsodnik med Indijcf
Vprašanje manjšin se predloži predsedniku angleške vlade v razsodbo — Gandhi odobrava tako rešitev
London, 16. novembra. A A. Več članov indske konference je prosilo ministrskega predsednika Mac Donalda, naj razsodi v manjšinskem vprašanju pod pogojem, da so za to vse prizadete stranke.
Pandit Malavija je v imenu svoje skupine pozval ministrskega predsednika, naj posreduje v spornih vprašanjih med hindujci, muslimani in sikhi.
Gandhi je izjavil, da kongres, ne nasprotuje posredovanju ministrskega predsednika, čeprav ni podpisal tozadevne prošnje. Odobril bi vsako rešitev, ki bi onim trem strankam konvenirala. Glede drugih manjšin stoji kongres na stališču, naj rešijo svoja sporna vprašanja s sporazumom med svojimi zastopniki in drugimi člani indske konference. Skupina desetih, ki jo vodi Sastri, je brezpogojno sprejela posredovanje ministrskega predsednika.
Muslimani so dejali, da sprejemajo Mac-Donaldovo ponudbo pod pogojem, da bo-
do pristale na njo tudi druge manjšine.
Gandhi se je posvetoval konec tedna z raznimi skupinami. Sestal se je tudi z lordom Irvinom in tajnikom za Indijo, nakar se je razgovarjal z muslimanskimi delegati tri ure. Muslimani niso hoteli odstopiti od svoje pogodbe z drugimi manjšinami.
Davi se je sestal odbor za zvezni ustroj indske ustave, da pooblasti svojega predsednika Sankeja, da predloži plenarni seji indske konference poročila o zveznem ustroju ustave, o financah in o zveznem razsodišču.
Aktivna trgovinska bilanca Nemčije
Pariz, 16. novembra. AA. Ilavas poroča iz Berlina, da znaša saldo aktiv v nemški trgovinski bilanci za mesec oktober 383 milijonov mark. Za dobo od januarja do oktobra t. 1. je bila nemška trgovinska bilanca za 2 milijardi 358 milijonov mark aktivna.
Ustoličenje novega praškega nadškofa
Praga, 16. novembra. A A. CTK poroča: Včeraj je bil svečano ustoličen novi nadškof Karel Kaspar. Ustoličenju v praški katedrali so prisostvovali zastopniki predsednika republike, vlade,, člani diplomatskega zbora in mnogi visoki cerkveni dostojanstveniki iz Češkoslovaške. Med verniki v cerkvi je bila med to slovesnostjo tudi nadškofova 801etna mati.
Znižanje civilne liste na švedskem
Stockholm, 16. novembra. AA. Švedski kralj je v soglasju s 6klepom vlade, da bo znižala vse državne izdatke, sporočil, naj črtajo njego-govo civilno listo letno za 50.000 švedskih kron. Podobno je izjavil švedski prestolonaslednik.
Sreča v nesreči angleškega letalca
London, 16. novembra AA. Letalec Mollison je v soboto ponoči strmoglavil z letalom blizu Minije v Gornjem Egiptu. Letalo se je popolnoma razbilo, dočirn je ostnl letalec nepoškodovan. Ponesrečenega letalca je nesreča močno potrla, ker je do Minije izboljšal dosedanji rekord.
m. - j	:	:raagiCTaB.,T	waw*
Otvoritev romunskega parlamenta
Kralj Karol poziva stranke, naj podpirajo vlado
cialno-gospod arski program
Obsežen so-
Bukarešta, 16. novembra. AA. Prestolno besedo, s katero je bil otvorjen romunski parlament, je prečital predsednik vlade prof. Jorga. Kralj otvoritvi ni mogel prisostvovati zaradi prehlada. Po izvolitvi predsedstva in odborov bo predsednik vlade Jorga apeliral na poslance večine, prosil za njihovo solidarnost in za podporo pri izvajanju vladnega programa.
V pismu, ki ga je kralj poslal predsedniku vlade glede otvoritve novega zasedanja parlamenta, obžaluje kralj, da zaradi bolezni osebno ne more prisostvovati otvoritvi. Kralj priporoča vsem strankam, naj podpirajo vlado v njenih gospodarskih stremljenjih. Po vojni so tudi druge države zašle v gospodarsko krizo. Sedaj je na Romuniji, da tudi ona apelira na požrtvovalnost svojih državljanov.
V izjavi vlade pravi prof. Jorga, da bo prihodnje dni parlament prejel načrt no-
vega proračuna. V načrtu bodo samo nujno potrebni izdatki za vzdrževanje državnega aparata. Vlada namerava olajšati položaj onih, ki jih je gospodarska kriza najhuje zajela. V tem smislu bo parlamentu predložen zakonski načrt o konverziji poljedelskih dolgov, zatem zakonski načrt o amortizacijski blagajni in načrt o odložit-
vi	industrijskih obvez. Vlada želi s temi zakonskimi načrti okrepiti kmetovalca in olajšati bremena velike industrije. Parlamentu bo nadalje predložen zakonski načrt o racionalizaciji poljedelskega pridelovanja. Kmetijstvo bo treba prilagoditi potrebam svetovnih tržišč. Kasneje bo vlada predložila parlamentu zakonske načrte o javnem pouku, o upravi, o izenačenju socijalnega zavarovanja in o sodni organizaciji. V zunanji politiki pa bo Romunija ostala zvesta svojim dosedanjim miroljubnim stremljenjem.
Grandi je včeraj prispel v New York
Zakaj ni bilo svečanega sprejema
Rim, 16. novembra, n. Danes prispe v Newyork parnik »Conte Grandi«. Italijanski zunanji minister Grandi odpotuje nato z ameriškim državnim podtajnikom Cast-lejem v Washington. Italijanski poslanik
v	Washingtonu De Martini je dal poročevalcem italijanskih listov izjavo, da je Grandijev program za čas njegovega bivanja v Ameriki izdelan v vseh podrobnostih in da se bo Grandi jutri sestal s Hooverjem in državnim tajnikom za zunanje
zadeve Stimsonom.
Newyork, 16. novembra, n. Svečan sprejem italijanskega zunanjega ministra Gran-dija je odpovedan baje vslad zakasnenja parnika. Vendar se kot pravi vzrok navaja protifašistično razpoloženje v tamkajšnji italijanski koloniji in s tem zvezana bojazen, da ne bi prišlo do demonstracij. Govori se celo, da bo znani letalec Lindbergh z Grandijem takoj poletel v Washington.
SI ran 2
«———m m i i mnmm .........
Samo produlttfivne investicije
Ni mogoče odpraviti gospodarske krize samo s štedenjem, temveč najzanesljivejše sredstvo proti gospodarskemu zastoju so investicije in predvsem produktivne investicije. Takšne, ki ustvarjajo podjetja, da rode ta novo delo, nov zaslužek, da dona-sa tako v nova podjetja ali v nove naprave vložen denar potem dvakratne obresti!
Pri nas pa se ni vedno upoštevalo to načelo in silno mnogo denarja se je potrošilo za investicije, ki niti neposredno ne morejo nositi novih obresti. Gradile so se stavbe, ki bi smele priti na vrsto šele tedaj, kadar je že doseženo gotovo blagostanje. Je pač v javnem življenju prav tako, ko v zasebnem. Kadar si kdo šele ustanavlja dom, takrat si sme kupiti le najpotrebnejše stvari. In šele potem, ko so plačani vsi dolgovi, kadar se je rodbina dokopala do nekakšne-
a blagostanja, se prično kupovati stvari,
i služijo le okrasitvi doma. Kdor ravna drugače, ta nikdar ne pride na zeleno vejo, ta se bo večno boril in večno trpel pomanjkanje, ker je njegovo gospodarstvo postavljeno na napačno podlago.
Nič manj napačno pa ne postopa narod, ki si nabavlja stvari, ki služijo predvsem le okrasu še preje, predno je vsem svojim članom zasigural reden zaslužek. Potem nastaja neizogibno ono težko in usodno nasprotje med razkošno in reprezentativno kulturo naroda in pa med ono silovito bedo, v kateri mora živeti narod. To nasprotje je nezdravo in treba ga preprečiti in zato morajo imeti prednost one investicije, ki dajejo ljudstvu zaslužek, ker tem bolj splošna in velika bo kultura naroda, čim boljši bo socijalni položaj vsega naroda.
Kakor rečeno, pa se pri nas ni vedno to upoštevalo in marsikatere občine so izdale tudi milijonske vsote za reprezentativne stavbe, dočim so v občini manjkale še najpotrebnejše stvari. Naj vsakdo samo pre-vdari, kakšna razlika bi bila, če bi se za tisti denar nabavili stroji, da bi se v vsaki vasi razvil kateri od domačih obrtov, kako vse z lažjimi žrtvami bi občina že par let kasneje mogla zgraditi še bolj reprezentativno stavbo. Za razvoj domačega obrta se naše občine sploh vse premalo zanimajo, kar je dvakrat slabo, ker naš narod bajtarjev in malih kmetij sploh ne more živeti od samega poljedelstva.
Pa tudi v drugih panogah so se marsikdaj izdajale velike vsote za čisto neproduktivne stvari. Tako na primer je naše mnenje, da se pri nas mnogo premalo skrbi za zdrave ljudi, dočim je bila skrb za bolnike silno velika. Prav za prav je že skoraj tako, da je zdrav človek, če nima dela, šele takrat izven nevarnosti, ko zboli in ga prevzame bolnišnica. Nikakor nočemo reči, da se ne bi smelo skrbeti za bolnike — naj se za nje stori še več, kakor se je storilo — toda napačno je, da ni za zdravega človeka dovolj preskrbljeno.
Tu moramo zopet spregovoriti o podporah. Večinoma so vse podpore le zapravljen denar, ki v najboljšem slučaju pomaga le za nekaj dni. Ne podpor, temveč dela treba dati ljudem in tudi to je vzrok, da eo investicije nujno potrebne. Marsikatera tovarna bi že mogla nastati z denarjem, ki je šel za podpore, in še danes bi dajala ta ljudem zaslužka. Kajti denar za investicije donaša trajen dohodek, podpore pa so le trenutna pomoč.
Nismo še danes v tem srečnem položaju, da bi si smeli nabavljati luksuzne stvari, temveč boriti se moramo še za svoj obstoj. Zato pa so tudi upravičene samo produktivne investicije. In če pogledamo samo podatke o uvoznih carinah, potem bomo našli več ko dovolj predmetov, ki jih čisto po nepotrebnem uvažamo iz tujine, ker imamo za njih izdelavo vse potrebne surovine doma. Tako je naravnost zločin, če se uvaža v Jugoslavijo pohištvo, ko ne vemo kam s svojim lesom in ko imamo prvovrstne mizarje doma. Omenili smo le en primer, a jih je na stotine in stotine in noben Jugoslovan ne bi bil brez posla, če ne bi po nepotrebnem kupovali toliko v tujini.
Produktivne investicije morajo imeti tudi ta cilj, da nas gospodarsko osamosvoje od tujine in se gospodarsko docela postavimo na lastne noge, vsaj za stvari, ki jih potrebujemo vsak dan. Geslo: kupujte domače blago! je pogoj, da se oprostimo gospodarske krize, a produktivne investicije se imajo v prvi vrsti izvršiti v ta namen.
V	času gospodarske krize ni dopustna nobena baharija, temveč samo tekmovanje, kateri kraj več producira in več ustvari zaslužka. To mora biti osnovna misel jugoslovanske pjatiletke in o gospodarski krizi ne bo več treba izgubljati besed.
Za stoletnico Goethejeve smrti
Berlin, 16. novembra. AA. Prihodnje leto bodo v VVeimarju velike proslave pesnika Goetheja. Priprave za te proslave so končane. Glavne prireditve bodo od 20. do 28. marca. 22. marca na stoletnico Goethejeve smrti bo predsednik republike Hindenburg osebno položil venec na pesnikovo grobnico v Weimarju.
V vsej Nemčiji pa bodo pri tej priliki zvonili po vseh cerkvah.
Demonstracije proti davkom v Avstriji
Graz, 16. novembra, d. V Leobenu se je danes vršilo protestno zborovanje obrtnikov, na katerem so mnogi govorniki protestirali proti visokim davkom in davčnim izvršbam. Potem eo priredili sprevod, kateremu na čelu so nosili črno krsto s črnimi zastavami. Med demonstracijami so na davkariji pobili okna in nekega davčnega uradnika, ki je bil tam, lahko ranili. Ranjen je bil tudi neki policijski stražnik in neki demonstrant.
Gospodarska panika na Grškem
Atene, 16. novembra, n. V soboto je prišlo do panike, ker so se razširile vesti, da namerava vlada izvesti nasilno posojilo na ta način, da bo vsaka novčanica veljala samo polovico svoje vrednosti. Ljudje so navalili na trgovine in začeli kupovati blago. Toda prodajalne niso hotele več sprejemati denarja. Prav tako tudi ne tramvaj in avtobusi. Vlada je te vesli de-mentirala, toda občinstvo se ni hotelo pomiriti.
Ameriška »zdravila« za Evropo
Newyork, 16. novembra, n. Ameriški gospodarski strokovnjaki, ki so na poziv Carnegije-ve ustanove 6 mesecev potovali po Evropi, označujejo sledeče pogoje kot potrebne za gospodarsko ozdravljenje Evrope: 1. znižanje carinskih tarif v vseh državah, 2. znižanje nemških reparacijskih plačil, 3. konvertiranje večjega dela nemških kratkoročnih dolgov in dolgoročnih posojil, 4. mednarodna gospodarska konferenca, 5. revizija versailleskega miru.
Mednarodna vlomilska tolpa
Budimpešta, 16. novembra, n. Evropska oo-licija že davno zasleduje spretno vlomilsko tolpo, ki operira v Berlinu, Bukarešti, Varšavi, Rimu, Budimpešti in na Dunaju. Vlomil;') vdirajo v banke in v zlatarske prodajalne. Bu-dimpeštanska policija je zvedela, da sta voditelja te tolpe Stefan in Mišlto Szabo, ki se nahajata v Budimpešti. Policija je blokirala njuno stanovanje. Ko so zločinci to opazili, so načeli streljati Policiji pa se je posrečilo, da ie je prijela nju in njune pomočnike. Ta tolpa je izvršila do sedaj nad 100 raznih vlomov.
Velika tihotapska družba v Ameriki odkrita
Washington, '. novembra, n. Tu so odkrili veliko tihotapsko družbo, ki je delala s kapitalom 100 milijonov dolarjev. Ta družba je vtihotapila stotine inozemcev v Zedinjene države.
V tem tihotapskem podjetju je bilo udeleženih tudi več konzularnih uradnikov in nameščencev evropskih podružnic večjih bank. Po statistiki ministrstva za delo je ugotovljeno, da se je v Zedinjene države vselilo preko 400.000 tujcev brez oblastnega dovoljenja.
Nevaren morilec prijet
Sofija, 3 novembra. AA. Bolgarska agencija poroča: V Sofiji je bila aretirana oseba, ki je v vasi Kunartca ubila šest ljudi in ranila 3 osebe. Morilec se je teden dni skrival pred policijo. Redarstvo ga je izročilo preiskovalnemu oblastvu. Morilec je priznal svoja dejanja.
»Slovenski tednik«
_ »Slovenski tednik«, glasilo slovenskih izseljencev v Buenos Airesu (Argentina), prinaša v svoji številki od 17. oktobra izjavo g. Petra Čeboklija, v kateri naznanja ta poslednji, da izstopa iz uredništva omenjenega glasila slovenskih emigrantov v Južni Ameriki.
Iz njegove izjave posnemamo, da zapušča, uredništvo »Slovenskega tednika«, ker ga že dve leti muči huda živčna in želodčna bolezen, vsled katere je moral opustiti po nasvetu zdravnikov vsaj za nekaj mesecev vsako duševno in pisarniško delo. List zapušča po treh letih nehvaležnega im trdega Časnikarskega dela do ušes zadolžen, bolan in brez centavosa v žepu.
G. Čebokli končuje svojo izjavo:
»Težko in grenko je moje slovo od vas, dragi bratje in sestre, kakor očetu, kadar se poslavlja od svojega ljubljenca, tako je danes mena pri srcu, ko se moram ločiti od »Slovenskega tednika«, katerega sem urejeval in negoval toliko časa z vso ljubeznijo. Tolaži me pri tej težki ločitvi le še zavest, da sem napravil vse, kar je bilo v mojih skromnih močeh; tolaži me prepričanje, da sem vedno vsakemu pomagal, če sem le mogel, in da sem si vedno prizadeval koristiti naši naselbini in naši domovini Jugoslaviji.
V	koliko se mi je to posrečilo, bodo ugotovili tisti, ki bodo za nami iskali sledove postankov društvenega in narodnega dela med slovenskimi naseljenci Južne Amerike.«
*
Z g. Čeboklijem zapušča »Slovenski tednike ne samo njegov dosedanja urednik, temveč tudi eden izmed ustanoviteljev tega lista in oben< :n voditeljev naše tamkajšnje emigracije, kajti vse narodno in društveno gibanje v Buenos Airesu in drugod po Južni Ameriki je bilo tesno spojeno z obstojem in delovanjem »Slovenskega tednika«.
G. Čebokli in tovariši so bili začetniki tega važnega in težkega narodnega dela med argentinskimi Slovenci in zato je zahtevalo od njih dvakraten napor v primeri z delom v normalnih prilikah. Njihove zasluge, a predvsem zasluge g. Čeboklija, so neprecenljive vrednosti in to tem bolj, ker so založili za vzvišeno stvar, ki so ji vneto služili, tudi svoje zdravje, kot kaže slučaj z g. Čeboklijem.
Neumornemu narodnemu delavcu in stanovskemu tovarišu, ki je vzor požrtvovalnosti jugoslovanskega časnikarja, želimo, da bi mu oddih vrnili čim prej njegovo v službi naroda zrahljano zdravje.
Nova poštna, brzojavna in telefonska tarifa
Beograd, 16. novembra., Te dni izide nova kompletna poštna, brzojavna in telefonsk tarifa za notranji promet in za promet z ev, inskimi državami. Tarifo izda g. R. Vukolovifi, tajnik pomočnika poštnega ministra, in stopi v veljavo 1. decembra t. 1.
Nova tarfa bo obsezala skoraj 40 strani drobnega tiska brez oglasnega deia. V njej bodo navedene vse poštne, brzojavne in telefonske pristojbine. Knjiga, ki je tiskana na boljšem papirju, bo stala le 7 Din.
Če se upošteva, da je dosedanja poštna tarifa popolnoma izpremenjena in se uvedejo nekatere novosti, kakor n. pr. različne pristojbine za lokalni in medkrajevni promet za pisma, dalje novo maksimiranje teže pošiljk, nove pristojbine za nakaznice, posebne pristojbine za čekovne nakaznice, nova naročnina za poštne predale, pristojbina za poste restante, nove hr-zojavne pristojbine itd. itd., potem bo razumljivo, da bo ta knjiga nujno potrebna vsakomur.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 16. novembra, d. Menjajoča se oblačnost, na severovzhodu Avstrije bo morebiti nekaj padavin, temperatura bo počasi padli.
HanJžuisSio vprašanfe in Drušivo narodov
Včeraj se je sestal v Parizu Svet Društva narodov k novemu izrednemu zasedanju. Na dnevnem redu bo izključno vprašanje kitajsko-japon-skega konflikta v Mandžuriji. S tem je to vprašanje že tretjič pred Društvom narodov. Najprej jo bila ženevska ustanova uradno obveščena o konfliktu že ob času svojega rednega zasedanja v mesecu septembru, obudilo je potem izredno zasedanje sveta Društva Narodov v oktobru in sedaj so zopet zbrane države članice ženevske ustanove, da ponovno zavzamejo svoje stališče, oziroma da najdejo vsaj v zadnjem hipu kako pot za izhod iz zagate, v kateri se nahaja položaj na Daljnem vzhodu.
Rot znano je ostal prvi poskus DN popolnoma brez vsakega uspeha. Resolucija, ko je bila sklenjena na zadnjem izrednem zasedanju, ni imela nikakih posledic! Pozivu na japonsko in kitajsko vlado, naj poskrbita, da se položaj ne poslabša, so sledili novi spopadi in novii boji. Ravno sedaj, ko se pripravlja Društvo narodov, da zopet poseže v ta nevaren spor, se poroča celo
o	največjih in najbolj krvavih bitkah izmed vseh, kar jih je bilo do sedaj.
Jasno je, da se vsled tega nista odzvali niti kitajska niti japonska vlada pozivu Društva narodov, naj bi začeli z direktnimi pogajanji za rešitev spora. Kitajci se niso mogli odzvali temu pozivu, ker so Japonci zasedli medtem nove dele Mandžurije, namesto da bi bili izpraznili one kraje, ki so jih bilii že prej zasedli. Tokijska vlada s svoje strani ne kaže zopet nikake posebno dobre volje, -temveč stavi vedno nove in težje pogoje za umaknitev svojih čet.
Poleg tega so Japonci uprizorili v Mandžuriji akcijo, ki je naperjena naravnost proti suveren-skim pravicam Kitajske nad to deželo in ki vsled tega onemogoča in izključuje vsak sporazum med obema državama. Proglasitev neodvisne Mandžurije, na katere prestol naj bi stopil nekdanji kitajski cesar, je pač vse prej nego dokaz kakršnekoli dobre volje s strani Japonske, ki to separastično gibanje nekaterih kitajskih generalov očitno podpira.
Vsled teh in drugih dogodkov, ki so se odigrali v Mandžuriji v teku zadnjega meseca, je postal položaj tako zamotan in nevaren, da se nahaja Društvo narodov pred najtežjim vprašanjem, kar jih je kdaj imelo na svoji zeleni mizi od svoje ustanovitve do danes.
Dvojna je naloga Društva narodov. Na eni strani mora na vsak način rešili svoj prestiž, ki je spričo neuspešnosti dosedanjih intervencij silno trpel, a na drugi strani gre tudi za to, da se odstrani nevarnost nove velike vojne na Daljnem vzhodu. Ta nevarnost je tim resnejša, ker bi se vojna le težko omejila. Rešitev ene naloge je tesno spojena z rešitvijo druge in zato jo bo moralo Društvo narodov zagrabiti z vso energijo z obeh strani hkratu.
Kakšna sredstva ima DN na razpolago? Jasno je, da prihajajo vse težkoče predvsem odtod, ker je že vnaprej izključena vsaka dejanska intervencija. Vsled tega se je moral Svet DN omejiti do sedaj le na pozive in priporočila, ki pa so ostala, kot srno že rekla, glas vpijočega v puščavi.
G. Briand se zaveda brez dvoma, da ta pot ne vodi do rešitve spora, in zato bo moralo iti DN korak dalje ter poskusiti svojo srečo s posredovanjem med Kitajsko in Japonsko. Toda to posredovanje pomeni že kot tako vsaj delno zadovoljitev teženj Japonske na račun napadene Kitajske. Ze spričo tega je takoj jasna vsa kočljivost te mučne in nevarne zadeve, tako da je preizkušnja, ki jo mora prest ti Društvo narodov, prav za prav še le sedaj na svoji najnevarnejši točki.
Ne kuno miir, temveč tudi v:a akcija -:a organizacijo mirnega sožitja med narodi je odvisna od rešitve mandžurskega spora. To velja v prvi vrsti tudi glede usode razor žitvene konference, ki bo brez rešitve konflikta med Kitajsko in Japonsko ne saano il zorna, temveč tudi nemogoča.
Če kdaj v zgodovini, je torej posebno sedaj krvavo potrebno, da pokaže mednarodna dip' -matija vsg svojo spretnost in da napne vse vse svoje sile v služba miru in mirnega sožitja med narodi.
Ostavka grškega pravosodnega irunis+r?!
Atene, 16. novembra. A A. Danes je grški pravosodni minister Abram podal ostavko na svoje mesto, ker se je pokazalo, da so ukreni za izvrševanje zakona o tisku bili neučinkoviti, to pa predvsem y vprašanju ohranitve tečaja drahme in tozadevnih napadov poedinih listov. Resor pravosodnega ministrstva je prevzel začasno predsednik vlade Venizelos
Za zopetno otvoritev nemških borz
London, 16. novembra. AA. Predsedstvo bt-r-linske borze je soglasno sklenilo, da bo stopilo v stike z nadzorno oblastjo, da dovoli čim prejšnjo otvoritev borznega prometa Gre predvsem za svobodni promet v borznih prostorih. Predsedstvo smatra, da razlogi proti otvoritvi borze niso več merodajni. Tudi je nova zasilna odredba državnega predsednika o gospodarstvu z devizami odstranila nevarnost za nemško de-vizo, ki bi lahko nastala iz prodaje vrednostnih papirjev na borzah.
Razširjajte Jugoslovana!
Za samostojno občino Hotič in Konj
Litija, 16. novembra.
Spomladi 1. 1929. je bivša Slovenska ljudska stranka proti volji 95"/« vseh občanov izvedla združitev litijske občine z bivšo hotiško in konjsko v eno občino. Tedaj niso zalegli vsi protesti občanov. Vendar pa je občane to vedno grizlo, kajti ves denar in dohodki so šli v litijsko blagajno, dočim se je s tem denarjem storilo največ za bivšo litijsko občino. Odločno proti združitvi je bila tudi tovarna Mauthner, kot največji davkoplačevalec.
Ko je nastopil nov čas, je akcija za odcepitev zopet poživela. Prošnja za odcepitev je že spisana, nabrani so tudi podpisi vseh prizadetih posestnikov. Listino je podpisalo 95'Vo občanov.
Kakor izvemo, je občina na svoji zadnji seji sklenila znižati občinske doklade na 20*/».
Poslanec Milan Mravlje med svojimi volilci v Zagorju
Zagorje, 14. novembra.
V	petek zvečer so se natrpali gostilniški iprostori g. Grčarja v Zagorju do zadnjega ko-itioka. Zaznalo se je namreč, da pride naš poslanec g. Mravlje k nam med svoje volilce, da se z njimi porazgovori. Sestanka so se udeležila ne samo Zagorjani, temveč so prišli tudi iz Lok, Izlak. Kotredeža in drugih okoliških krajev. Poleg drugih stanov so bili številno zastopani rudarji, ki so hoteli potožiti poslancu svoje težave.
Tako je otvoril župan g. Grčar zvečer ob
7.	uri sestanek s pozdravom na poslanca in navzoče ter je podelil besedo g. Mravljetu, ki se je najprei z lepimi besedami zahvalil zagorskim in okoliškim volllcem, ki so se v tako lepem številu odzvali klicu domovine. Zahvalil se je svojim volilcem posebno zato, ker on ni delal hrupne agitacije — o podkupovanju ne more sploh nobeden črhniti niti besede —, temveč so se vsi ugledni ?astopniki vseh stanov zavzeli za njegovo osebo in so izvojevali častno zmago, ki mu bo ostala vedno v spominu. Četudi je danes stališče poslanca težko in odgovornosti polno, bo vendar znal zaupanje, ki mu ga je podarilo ljudstvo, pravilno ocenjevati. Ni glasovalo za njega zastonj domala 700 volilcev samo iz Zagorja in čez 350 iz Rziše, temveč izkazati se hoče vrednim zaupanja s tem, da bo prišel večkrat med nje, kjer jim bo poročal o svojih uspehih in se bodo tudi skupno dogovorili o bodočih ukrepih...
Gospod poslanec se je nato prijateljsko raz-govarjal z rudarji, ki so mu polagali na srce, naj se spomni na bedne rudarje, ki trpijo veliko pomanjkanje že dolge mesece in naj intervenira na pristojnem mestu, da se njihovo stališče zboljša. Nadalje so ga prosili, naj deluje na tem, da se končno in pravilno reši starostno zavarovanje, katero vprašanje je ostalo do danes domala odprto. Potem naši staroupoko-jenci! Po šest dinarjev dobivajo mesečne pen-zije oni, ki so plačevali do 40 in več let v penzijski fond, ki jim je bil edino upanje za stara leta. Ako lahko izhaja en človek — nekatero imajo celo družino — s 6'— Din mesečno, menda vsak uvidi. In vendar imajo tudi staroupokojenci, ki so žrtvovali vsa mladostna leta in vse svoje moč delu in s tem skupnosti, imajo tudi oni pravico do življenja. In koliko je teh bednih revčkov, ki živijo danes od milo sti in so v breme svojim otrokom, rudarjev, ki preživljajo že itak z največjo težavo sebe in svoje družine in morajo skrbeti povrhu še za onemoglega očeta, ki je bil nekdaj starnslno zavarovan in je v ta namen tudi mesečno prispeval — pa dobi danes — 6 Din — mesečne penzije!
Gospod poslanec je obljubil, da se hoče zavzeti za te reveže in razpravljati o tem o prvi priložnosti na pristojnem mestu. Posebno se je pozdravila njegova izjava, da hoče delovati v tem smislu skupno s poslanci gg. Pavličem in Rapejem kakor Bohinjcem, ki so mu posebno težnje rudarskega stanu znane. Kjer je skupnost, tam je moč in tudi uspeh zajamčen! Omenil je tudi, da so mu pri srcu strokovne organizacije, kojih napredek bo vedno rad podpiral, ter se bo tudi udeležil shoda NSZ, ki ga bo sklicala v kratkem času tukajšnja podružnica, kjer se mu bodo predložili predlogi, ki
jiih bo stavila zveza za omiljenje današnjega težkega časa.
Najboljši utis so napravile tudi besede gospoda poslanca, da hoče skrbeti za one, ki so se volitvam odtegnili ravno tako,- kot za njegove volilce; oni temu namreč niso krivi, ker so se samo pokoravali višjim poveljam!
Zadovoljni so se nato razšli volilci in z zavestjo, da smo zvolili moža, kateremu smem') brezpogojno zaupati in ki nas bo skupno z drugimi poslanci vedno in povsod zastopal 'n mi ga bomo v vseh njegovih stremljenjih po napredku dosledno podpirali ter s tem pripomogli domovini in sebi do boljših časov.
Ponosni Sokolski dom na Taboru — rešen
Ljubljana, 16. novembra.
V	zgodovini obstoja Sokola I Tabor bo včerajšnji dan zapisan z zlatimi črkami v njegovih analih. Na izredno svečan način je Sokol I Tabor proslavil sanacijo svojega Sokolskega doma, ki je v ponos vsemu jugoslovanskemu Sokolstvu. S pomočjo Mestne hranilnice ljubljanske, bratske Ceškoslovenske Obce Sokolske in ostalih dobrotnikov društva se je rešil sokolski Tabor iz težkega finančnega položaja. Tem glavnim činiteljem zlasti ČOS In MHL je včeraj Sokol na Taboru odkril v znak trajne hvaležnosti spominski plošči, ki bosta poznejšim rodovom pričali o veliki požrtvovalnosti COS in MHL.
Včerajšnja nedelja je bila za taborsko sokolsko družino resnični praznik.
Ob 11. uri dopoldne se je vršila v okusno okrašeni veliki dvorani
slavnostna seja društvene uprave.
Največja ljubljanska dvorana se je kmalu do kraja napolnila s Sokolstvom in njemu naklonjenim občinstvom. Med drugim so bili navzoči ban dr. Drago Marušič, župan br. dr. Din-ko Puc, francoski konzul Neuville, češkoslovaški konzul inž. Sevčik s podkonzulom Cihelko, železniški direktor dr. Borko, direktor Poštne hranilnice dr. Vidmar, predsednik Pokojninskega zavoda dr. Sagadin, direktor Mestne hranilnice ljubljanske dr. Černe, primarij dr. Gregorič, za CO dr. Burian, stari sokolski borec br. Rohrman, podstarosta SKJ br. Gangl, načelnica SKJ sestra Skalarjeva, savezni prosve-tar br. dr. Belajčič iz Novega Sada, prosvetar kranjske sokolske župe br. Jaka Spicar, polnoštevilno starešinstvo ljubljanske sokolske župe s starosto br. dr. Pipenbacherjem, staroste vseh ljubljanskih sokolskih društev itd. Častno Je bil zastopan tudi občinski svet ljubljanski.
Starosta br. inž. Bevc je otvoril slavnostno sejo, pozdravil navzoče ter po uvodnih formalnostih izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je danes sokolski Tabor rešen. Orisal je trnjevo pot sokolskega Tabora od začetka do današnjega slavnostnega dne. Iz skromnih po-četkov še pred svetovno vojno je zbiral Sokol I denarne prispevke ter zbral toliko, da je kupil zemljišče, na katerem stoji danes ponosni Sokolski dom. Velike težave je moral prestati Sokol I pri gradnji Sokolskega doma. Polefe manjkajočih denarnih sredstev so navalili na sokolski Tabor še neprijatelji in malo je manjkalo, da ni velikopotezna akcija žalostno končala. Toda našli so se dobrotniki Sokola I, ki so omogočili zidavo doma. To sta bili predvsem MHL in COS poleg mnogoštevilnih dobrotnikov društva. Vsem tem je namenjena današnja proslava, posebej pa bratski COS in MHL, katerima odkriva danes Sokol I spominski plošči v vestibulu sokolskega Tsibora. Naša hvaležnost bo brezmejna in z vsemi silami bomo delovali, da bo sokolski Tabor postal tabor Sokolstva, tabor državne in jugoslovanske misli, studenec vrlin in lepote za ves naš zjedinjeni narod.
Govor br. inž. Bevca je bil sprejet z viharnim odobravanjem, nakar je predsednik gospodarskega odseka br. Evgen Lovšin podal poročilo o poteku sanacije od leta 1927. do današnjega dne. Najprej je orisal zgodovino postanka sokolskega Tabora, nakar je navedel nekaj zanimivih številk o stroških zidave sokolskega doma. Sokolski dom na Taboru je veljal 7,529.000 Din. Od te vsote je bilo pri začetku sanacije neporavnanih 5,306.000 Din in sicer pri MHL 3,108.000 in pri dobaviteljih 2,198.000 Din. Društvo samo je zbralo 2,223.000 Din, v katerih sta všteta tudi sklada br. Turka v znesku 516.000 Din in br. Bončarja 150.000 Din. Brezobrestno posojilo COS znaša 1,156.000 Din, odpis MHL 389.000, toleranca ostanka anuitet 1,180.000 Din, dobavitelji so popustili na svojih terjatvah v znesku Din 986.000. Vse skupaj znaša 4,200.000 in če ta znesek odštejemo
od leta 1927 prevzetega dolga 5,300.000, ostane tedaj resnični dolg pri MHL 1,100.000 Din. Ta dolg se odplačuje sedaj, medtem, ko se bo dolg pri COS začel plačevati po 10 letih, ko bo poravnan dolg pri MHL. Obširno je nato poročal br. Lovšin o akciji COS, kateri gre naša naj-večja zahvala pri sanaciji sokolskega doma. Enako se zahvaljuje Sokol I Mestni hranilnici ljubljanski, njenemu takratnemu občinskemu svetu, vsem dobaviteljem, bivšemu Jugoslovanskemu Sokolskemu Savezu in vsem, ki so na katerikoli način pomagali graditi Sokolski dom na Taboru. Končno je omenil pomen sokolskega Tabora za ves naš narod, nakar se je zahvalil v imenu telovadnih oddelkov br. dr. Maček. Nato je čestital Sokolu I v imenu župe br. Milko Krapež, nakar je prečital oba napisa na spominskih ploščah br. starosta inž. Bevc. Z vzklikom Nj. Vel. kralju je zaključil br. starosta slavnostno sejo, sokolska godba pa je zaigrala državno himno. Sledilo je vpisovanje v spominsko knjigo, nakar je bila dopoldanska svečanost zaključena.
Telovadna akademija
Zvečer ob 2C. je bila telovadna akademija, katero so posetill najodličnejši predstavniki civilnih In vojaških oblasti ter številno občinstvo, tako da je bila velika dvorana zasedena do zadnjega kotička.
Akademijo so otvorile mogočne fanfare sokolske godbe, nakar je sledil potpuri čeških narodnih pesmi »Zlata Praha«. Pod vodstvom brata Kukca je nato 8 naraščajnikov vzorno brez štetja in godbe izvedlo 2 borilni vaji. Vaje, ki jih dosedaj še nismo videli prt naših nastopih, so žele živahno odobravanje. V mičnih belih oblekcah je nato šestorica naraščajnlc Izvedla valčkov ples. Lepi gibi, skladna izvedba in vzorno krtje so doprinesli, da je ta točka dosegla popolen uspeh. Burno pozdravljeni so nato člani (7) pod vodstvom načelnika brata Staneta Vidmarja Izvedli vrhunške proste vaje, ki so jih morali ponoviti. Mešani zbor Ljubljanskega Zvona Je nato ubrano zapel Adamičeve »Zabučale gore« in Prelovčevo »Pa so fantje proti vasi šli« ter žel viharen aplavz občinstva. Gracijozen je bil nastop devetorice članic s krasnimi rajalniml vajami. Tudi telovadke so morale svoje vaje ponoviti. Efektne so bile skupine moškega naraščaja pod vodstvom br. Prosenca. Mladi fantje so nastopali zelo disciplinirano in samozavestno. Na drogu je nastopila s prav posrečenimi vajami vrsta članov, ter je bil pri tem deležen toplih ovacij načelnik br. Stane Vidmar kot »snažilec droga «. Moški zbor Ljubljanskega Zvona je junaško odpel Knahlovega »Slovana« in Vilharjevo »Slo-cenac, Srb, Hrvat«, nakar Je sledila najlepša točka »Jugoslavija« simbolična telovadna scena na istoimensko glasbo br. prof. Ravnika. Nastopilo je 8 članov in 4 članice prav vzorno ln skladno. Pri klavirju je spremljal br. prof. Ravnik. Telovadna scena prikazuje borbo za Jugoslavijo, vse trpljenje našega naroda in končno svobodo. Scena se zaključi z državno himno, ki jo je zapel moški zbor Zvona.
Akademija je vsestransko uspela, za kar gre zahvala načelniku br. Vidmarju ter obema prednjaškima zboroma. K sijajno uspeli prireditvi naše iskrene čestitke!
Nevarnost plazov na Jese-' nicah
Jesenice, 16. novembra.
Vreme je v zadnjih dneh tudi pri nas zelo deževno ln je Sava že precej narasla; pota so jako slaba ln se je bati, da ne bo zopet kakega večjega plazu z Mirce. Opaziti je bilo, da se je ponekod že odtrgalo nekaj kubičnih metrov zemlje, ki je zdrsnila v nižino. Pred dnevi se je odtrgal v Zaspu zopet manjši plaz, ki pa na srečo ni zahteval žrtev; vodno črpalko, ki jo je zasula v Zasipu pri zadnjem
plazu, ki je zahteval tudi človeško žrtev, so že našli, vendar o zasutem delavcu še ni sledu In se domneva, da ga je odnesla voda.
TPD je zopet reducirala v Kočevju 24 delavcev
Kočevje, 15. novembra.
Pred nekaj meseci je nastalo na našem Rudniku splošno vznemirjenje radi redukcije velikega števila delavcev. Poročali 3mo o samomoru, ki ga je bil izvršil star delavec radi redukcije. Ni dolgo od tega, kar je tekstilana »Kočevje« odpustila nekaj delavcev radi zmanjšanja obrata. Danes se je pa po mestu razširila vest, da je bilo na Rudniku zopet reduciranih 24 delavcev.
Življenje naših rudniških delavcev je v splošnem znano. Tri ali štiri šihte na teden, včasih pa niti cela dva ne. In s temi dohodki preživljaj ženo in številno družino! V zadnjem času so se bile razširile vesti, da bo TPD v svojih rudnikih zopet povečala obrat. Novice sicer niso bile trdne in zanesljive, upanje je pa le bilo. Sedaj pa nenadoma namesto dela — redukcije, sedaj pred zimo, pred mrazom, I družino brez zaslužka na cesto.
Reduciranih je 24 delavcev, starejših in mlajših. Med njimi je več družinskih očetov, ki imajo do pet otrok. Nekateri štejejo že okrog 15 let Blužbe, sedaj pa morajo zgarani in izčrpani brez vsakih odškodnin na cesto.
Odpuščeni delavci so v obupnem položaju, kakor si ga je težko predstavljati. Poleg tega je TPD še tako galantna, da reducirane družine tira iz svojih stanovanj, ki nato omajajo prazna. Cela poslopja so na Rudniku prazna, delavec pa ne najde strehe zase in za svojo družino.
Pozivamo vse odločilne institucije od Delavske zbornice do raznih strokovnih organizacij, da skušajo pomagati reduciranim delavcem in njihovim družinam. Upamo, da bodo storili svojo dolžmost tudi nekateri gospodje v Kočevju, ki so bili v zadnjem času navezali stike z našimi delavci, vseskozi lojalnimi in pošte-
nuni.
Ugledni konjiški tržan A. Sutter umrl
Konjice, 13. novembra.
V	prvih popoldanskih urah nas je potrla vest, da je izdihnil svojo blago dušo gospod Andrej Sutter, tukajšnji posestnik, gostilničar in mesar. Kdorkoli je spoznal sivolasega starčka, je gotovo za vselej gojil spoštovanje do njega.
Rodbina Sutterjeva živi v našem trgu že nad sto let. Pokojnik se je rodil 10. septembra 1848. ter dočakal visoko starost 83 let. Toda vzlic temu ga visoka starost ni nikoli ovirala, da ne bi se kar najživalineje udejstvoval pri svojem gospodarstvu. Njegov sveži spomin je Ivtfa živa knjiga zgodovinskih dogodkov jo užitek ga je bilo poslušati, kadar je pripovedoval o razvoju konjiškega trga i. dr. V svoji mladosti je pokojnik prepotoval velik del Evrope in se tako povrnil z obilnimi izkustvi v svoj rodni trg. Pokojnik je bil nemške narodnosti, toda vendar moramo na tem mestu pripomniti, da je v letih 1880—1890 bil prvi izmed gostilničarjev, ki je dal takrat ravnokar ustanovljeni slovenski čitalnici svoje gostilniške prostore radevolje na razpolago, da se je moglo društvo nemoteno razvijati in prirejati svoje veselice. S tem je izdatno podprl slovenski živelj tukajšnjega trga in mnogo pripomogel k lepšemu razvoju. Kot gospodar ln obrtnik je bil poznan širom našima sreza in vsakdo ga je visok cenil in spoštoval. ,
S	pokojnikom izgubimo enega najstarejših naših tržanov. Bodi mu obilo poplačano na drugem svetu, težko prizadeti obitelji pa » ter- iskreno sožalje!
D AU A I7IPE1 moške triko Din 12--
aUliAVitli rsk? us?jene
damske glace Din 46*—
Vam nudi trgovina CIRIL AHLIN Miklošičeva št. 14, Poljanska št. 5, Celovška št. 56
Clara Viebig:
3ab/a vas
26
Roman iz Eifela
Nobena ni bila vendar tako zala kot ona — in vedno tako dobre volje!
Peter je nepretrgoma gledal vanjo. »Ali si govorila resnico, Luca? Prisezi! Tu pri Jožeku prisezi!« Položil je roko na otroka.
Položila je zraven svojo roko: »Prisegam!«
Nato je dvignila pogled in mu mežikala: »Ali si hud name, Peterček?« Še enkrat je zaihtela. »Saj vendar ne morem nič zato!«
»Ne, ne, samo ne joči — za vraga, ne joči, Luca!« Udaril ze nogo ob tla. »Saj nisem tako hudo mislil. Ali ti mi tudi ne smeš postati nezvesta — ali slišiš, Luca, nezvesta! Luca!« Spet jo je stresal.
»Ne, ne — o moje lepo krilo! Moj predpasnik!«
Že je hitel na cesto in ji oboje prinesel. »Tu imaš te cape!«
»O, Petrček!« Prijela ga je za glavo in ga potegnila k sebi na tla, obe roki mu je položila na lice. Prav nežno je šepetala — že je bilo spet nekaj prejšnjega zadovoljivega zraka v njenem glasu —: »Zdaj nisi več jezen name, kaj ne? In novo obleko mi boš tudi kupil, ali ne? Takoj ko se bo vrnil gospod potnik. Rečem ti, ta ima obleke!«
Dobrikajoče je drgnila svoje lice ob njegovo. »Kaj ne, da mi kupiš obleko?« Čakala je njegovega odgovora; ko pa ga ni bilo, je vrgla glavo vznak: »On mi je hotel podariti eno!«.
Stresel se je. »Tebi ne sme nihče ničesar darovati, nihče ti ne sme ničesar darovati, jaz tega ne trpim, jaz — da —« Kimal je in se praskal premišljajoče za ušesi — »sam ti bom kupil eno!«
Z veselim vzklikom ga je potegnila prav k sebi, pritisnila svoje ustnice na svoja usta in ga vroče po-
l	jubo vala.
Ležal je z glavo ob otroku v njenem naročju; božala ga je po laseh in jih ovijala okoli prsta.
»Kaj ne, Peterček, da mi boš kupil obleko? Ježeš, Marija, to sem vesela! Peterček tako ‘: imam rada!«
»In orožnik?« je vprašal tiho, že spet se ga je polastilo mračno nezaupanje.
Zvonko se je zasmejala. »Ta trap! Ali veš kako se on pači? Poglej!« Izbuljila je oči, izprsila se in si sukala* nad gornjo ustnico. »Zmerom dela tako. O ta! Hahaha!«
Napol se je zravnal; oprt na komolec jo je gledal zaljubljeno v smejoči obraz.
Z roko mu je zbrisala gube na čelu in ga ščeget ila z bilko pod nosom. Moral se je z njo vred smejati. Potem pa ji je nekaj zašepetal in ji stiskal nogo.
Otrok je spal, ne da bi pazila nanj. Mah je bil mehak, gozd samoten, vedn. bolj temen je postajal večer. Tako mehko, tako nežno je pihljal veter in listje je šumelo pritajeno, kot bi moralo sramežljivo zaupati nekaj skrivnega.
Ko sta odšla, se mu je obesila na roko, on pa je vlekel oboje, otroka in zavoj. Skrbno je sam zavil darove in pavezal zavoj, potem pa si ga je obesil na motvoz okoli vratu; zavojček je nihal, ob vsakem koraku ga je čutil.
Pot se je svetlikala komaj za spoznanje, v jelkovi hosti je bilo popolnoma temno. Luco je bilo strah; pri slehernem prasketanju skorje, pri slehernem polzenju igle se je stresla in se ga še tesneje oklenila. Z vso svojo težo se je obesila nanj, pod tenko obleko je čutil njeno toplo polno telo.
Bilo mu je zelo vroče, nemirno je dihal; potil se je kljub temu, da sta šla navzdol in da je pihala vlažno in prav hladno nočna sapa.
V	temi je ležal Eifelsclimitt; le iz redkih hiš je svetlikala slabotna svetloba, cesta je bila prazna. Ob enolično šumljajočem vodnjaku je stalo še nekaj žensk in si umivale noge v izdolbenem deblu, ki je služil za korito. Krila so izpodrecala; v ozkem pramenu mesečine, ki je prodrla oblake, so bleščale njihove gole roke in noge zapeljivo srebrno belo.
Peter je spet začutil neko posebno grozo, tisto čudežno drgetanje, ki ga je spreletavalo po hrbtu in mu za nekaj trenutkov poledenelo kri, da je potem še bolj divje zaplala.
Nedaleč od njune bajte je šinila mimo njiju postava ; Petru se je zdelo, da je spoznal po njenih iskrečih očeh in gibčnih kretnjah Tino. Zdrsnila je med njima živo ograjo; za hip je čutil, kako so se dotaknili
in
njegove roke vroči, vlažni prsti — potem je bilo mirno, izginila je kakor duh. Iz daljave se je cul samo še tih zamirajoč smeh.
Ponoči je Peterček težko sanjal.
Šel je po isti poti, kot danes Luci nasproti. Toda zgoraj pri cesarskem vrtu je zavil na desno proti Gross-littingenu; če je hotel ali ne, moral je tja. Nekaj ga je suvalo od zadaj v hrbet, silen veter ga je odnesel.
Nove poštne in brzojavne pristojbine
Na podlagi Člena 3 zakona o pošti, brzojavu in telefonu je prometni minister v sporazumu s finančnim ministrom in s soglasjem predsednika ministrskega sveta sklenil, da se spodaj navedene poštne in brzojavne pristojbine takole izpremene:
I.
V	TUZEMSKEM PROMETU
1. pisma. A) V lokalnem (krajevnem) prometu do 20 gr Din 1, nad 20 gr kakor v medkrajevnem prometu. B) V medkrajevnem prometu do 20 gr Din 1/50, nad 20 do 50 gr Din 2, nad 50 do 250 gr Din 3 50, nad 250 do 500 gr Din 5, nad 500 do 1000 gr Din 10.
2. Dopisnice, odprte, komad 75 par.
3. Priporočene pošiljke. A) Pristojbina za priporočenje v lokalnem prometu Din 2 —. — B) Pristojbine za priporočenje v medkrajevnem prometu Din 3.
4. Pisma z označeno vrednostjo. A) Po teži (kakor za priporočena pisma). B) Po vrednosti, dosedanje pristojbine.
5. Zavoji (paketi). A) Po teži do enega kg Din 3, nad 1 kg do 5 kg Din 8, nad 5 kg do 10 kg: prvi pas do 100 km 10 Din, drugi pas do 300 km 15 Din, tretji pas nad 300 km 20 dinarjev. Nad 10 kg do 15 kg: prvi pas 15 Din, drugi pas 22 Din, tretji pas 30 Din. Nad 15 kg do 20 kg: prvi pas 30 Din, drugi pas 35 Din, tretji pas 40 Din. B) Po vrednosti: iste pristojbine kakor za pisma z označeno vrednostjo.
6. Nakaznice. A) Pristojbina za nakaznice znaša: do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din
6	Din, do 2000 Din 8 in do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V tej pristojbini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu. — B) Pristojbina za izplačilo na domu, ki se bo pobirala od prejemnika samo za nakaznice iz inozemstva in za čekovne nakaznice, znaša: do 50 Din Din 0 50, do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din.
7. Čekovne nakaznice. A) Do 500 Din 0-50 dinarja, nad 500 Din 1 Din. Državne ustanove, ki so oproščene pristojbine za poštne nakaznice, so oproščene tudi te pristojbine, tako, kakor pri poštnih nakaznicah. Prav tako so oproščene čekovne pristojbine v prometu z nakaznicami, ki ga vrši Poštna hranilnica. B) Pristojbina za sporočila na hrbtu nakaznice se ukine.
8. Odkupne pošiljke. Pristojbina za dostavo t Din.
9. Poštni nalogi. Pristojbina za dostavo 2 Din.
10. Naročnina za poštni predal. Za predal brez ključa mesečno 15 Din, s ključem 20 Din.
11. Zaprte torbe. Mesečna pristojbina 15 Din.
12. Obvestila o nenaročenih zavojih. Plača pošiljatelj Din 1-50.
13. Poste restante. Pristojbina za hranitev pisem itd. pri pošti Din 050.
14. Dostava vrednostnih pisem in zavojev na doni. A) Za pisma z označeno vrednostjo Din 1. B) Za zavoje do 5 kg Din 2, nad 5 kg Din 5.
15. Pooblastila. A) Če velja pooblastilo za en primer, znaša pristojbina Din 1. B) Za pooblastilo od 15 dni do enega leta Din 5.
16. Brzojavna služba. A) Pristojbina za besedo Din 0-60. B) Pristojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristojbina je tista, ki velja za brzojavko z 10 besedami.
II.
V	MEDNARODNEM PROMETU
17. Priporočena pisma. Pristojbina za priporočenje v mednarodnem prometu znaša 4 Din. Sedanje pristojbine ostanejo še nadalje v veljavi, v kolikor niso izpremembe navedene. Plačevanje pristojbin se bo vršilo kakor dozdaj. Novo uvedene pristojbine za čekovne nakaznice bo plačal pošiljalec v gotovini in se bo zabeležila v Čekovnem dnevniku. Pristojbino 50 par za pisma in dopisnice pošte restante v tuzemskem prometu bo plačal pošiljalec in se bo v tarifnih znamkah nalepila na pošiljko. Te pristojbine za pisma in dopisnice iz tuzemstva bo plačal prejemnik in se bodo v obliki portov-nih znamk nalepile na pošiljko.
Vse nove pristojbine stopijo v veljavo dne
1.	decembra 1931, razen pristojbin za zavoje nad 5 kg, ki stopijo v veljavo 1. marca 1932; do tega časa bo uprava pošte izdelala vse potrebno za določevanje pasov.
Kočevje
Predavanja Akademskega društva. Akademsko društvo je oživotvorilo že od nekdai perečo in aktualno misel javnih predavanj v Kočevju. Pod njegovim okriljem ee bo vršilo v tekočem in naslednjem mesecu vsako nedeljo po eno predavanje in sicer v hotelu »Trst« vsakokrat oh 11. uri dopoldne. Prvo predavanje je bilo že preteklo nedeljo. Predaval je direktor Higienskega zavoda v Ljubljani gospod dr. Ivo Pirc o tuberkulozi. Predsednik Akademskega društva g. R. Benulič je pojasnil številnemu občinstvu pomen predavanj, nakar je nastopil predavatelj in v nazornih besedah govoril o jetiki, tej težki socialni bolezni našega časa. Predavanju je sledil podučen film »Dva brata«. Občinstvo, med katerim je bilo posebno veliko delavstva in dijakov, je pozorno poslušalo predavanje in z zanimanjem gledalo film. Prihodnjo nedeljo bo predaval gospod dr. Jože Bohinjec, direktor OUZD v Ljubljani o zanimivi temi »Moderno delavno pravo«. Pozivamo občinstvo, da se tudi tega predavanja udeleži v polnem številu. Tudi inteligenci bo dobrodošlo!
Ob obletnici Rapalla. Na dan te žalostne obletnice je kočevska podružnica Organizacije ugoslov. emigrantov zbrala svoje člane v gostilni pri Beljanu. Na sestanku je predaval gospod dr. Ante Tavčar o »Poti do Rapalla«. Predavatelj je na podlagi dokumentov učinkovito prikazal, kako je prišlo do te pogodbe. Naslednjega dne je g. dr. Tavčar predaval o 'lični temi pod okvirjem Sokola za širše ob-instvo. Tega predavanja se je udeležilo okrog •to oseb, kar je znak zanimanja naših ljudi za primorski problem.
Niirašačnjje Rinže. Veled dolgotrajnega deževja je zelo na ras I la Rinža. Bati se je, da bo prišlo do poplave, če ne bo v doglednem času spremembe vremena.
efe Dravske banovine
d Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, poroča: Po obvestilih obmejnih kontrolnih uradov je na gorenjskih prelazih Ljubelj, Jezersko in Podkorensko sedlo sneg skopnel. Avtomobilski promet je tod zopet mogoč.
d Tiskarski škrat je malo ponagajal v nedeljski številki romana »Babja vas«. V današnji številki to popravljamo in prinašamo 26. nadajevanje še enkrat v pravilni sestavi. Naj nam čitatelji nedostalek oproste!
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2
IljuhlfcmcaL
Torek, 17. novembra 1931: Gregor. Pravoslavni, 4. novembra: Joakinije.
Nočno službo imata lekarni P i c c o 1 i na Dunajski cesti in B a k a r č i č na Sv. Jakoba trgu.
■ Akademiki! V nedeljo 22. novembra t. 1. bo točno ob pol 11. uri v prostorih družbe sv. Magdalene. Kaj je Aprišnika gnalo v smrt, tličje, levo — redni občni zbor akademske podružnice CMD. Pridite vsi, da damo naši podružnici novega razmaha, da podpremo našo najstarejšo in edino delujočo narodno-obramb-no organizacijo in da ji stvorimo podmladek in vir njenih sil za bodočnost. Komur se hoče pravega, resničnega nacionalnega delovanja, bo našel v akademski podružnici CMD za svojo aktivnost najplodnejša tla. — Odbor.
■ Dijaška proslava 100-Ietnice rojstva Franca Levstika. Ljubljanski učitelji ščn i k i bodo proslavili 100-letnico Levstikovega rojstva s slavnostno akademijo, ki bo v ponedeljek 23. novembra ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. S to proslavo hočejo izkazati zahvalo Levstiku in njegovemu delu ter vabijo občinstvo, da se je udeleži.
■ »Zarja« in »Svoboda« priredita jutri v sredo 18. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice V. delavski prosvetni večer. Delavska godba »Zarja« zaigra pod vodstvom kapelnika Frana Dolinarja Abtovo pesein »Prijateljicam lastovkam« in Georgov duet »Zlate sanje«. — Klarinetist Miljutin Rauber zaigra Max Bru-chovo »Arijo«. — Tenorist-konservatorist Drago Burger zapoje Hildachovo »Domovini«, Čajkovskega arijo Lenskega iz opere Evgenij Ognje-gin in Čajkovskega »Na plesu«. Plautist-kon-servatorist Viktor Čampa zaigra arijo iz Verdijeve opere »Traviatta«. Koncertna pevka sopranistka Štefanija Vukova zapoje Chopinovo »Zelja«, Čajkovskega arijo Tatjane iz opere Evgenij Onjegin in Dluslcega »Zapoj mi pesem«. — Baritonist-konservatorist Drago Žagar zapoje Liadovo iz zbirke Ciganske melodije »Sok lu dajte kletko« in R. Straussovo »Ljubim te«. Pri klavirju so: Boža Šapla, Jos. Grbec in Bojan Adamič. Ciril Štukelj bo predaval o Skandinaviji in na modernem epidiaskopu pokazal mnogo lepih slik. Vstop je prost. Koncertne točke se bodo oddajale po radiu in je ta večer tudi nekaka delavska ura v radiu.
■ Ruplov koncert. V okvirju večerov komorne glasbe, ki jih prireja Nar. železničarsko glasbeno društvo »Sloga« v veliki dvorani kina Ljubljanski dvor, bomo imeli priliko poslušati v sredo 18. novembra ob 20. uri našega priljubljenega vijolinskega virtuoza g. Karla Rupla. Na sporedu so komponisti: Hiindel, Mozart, Rimski-Korzakov, Ravel Debussy, Dawes, Schubert in Wieniawsky, tedaj spored, ki nam
garantira bogat umetniški užitek. Vstopnice po običajni društveni ceni v predprodaji v trafiki Pugelj na Miklošičevi cesti — palača Pokojninskega zavoda.
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77.	1470
■ Smuči vseh vrst in kvalitet z vsemi pritiklinami kupite najceneje pri s-Jugosport« r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 34 (preje Raz-berger).	1436
■ Iz bolnišnice. Brezposelni 29-letni delavec Anton Nahtigal iz Vodic je prenočeval v nekem hlevu. V temi je padel s hleva in si zlomil levo roko. — Triletni sin železničarskega čuvaja Anion Judež iz Polšnika pri Litiji se je oparil s kropom in dobil hude opekline po životu. — Vrata dvigala so zadela v desno stran glave 36-letnega delavca v Tobačni tovarni Mateja Skazo. Dvigalo je poškodovalo levo nogo 26-lelnemu prevozniku Velepiču Florjanu iz Most pri delu v Jugoslovanski tiskarni. — 11-letni dijak Miroslav Pajen iz Ljubljane, stanujoč na Grajski planoti št. 1. se je včeraj spustil po ograji slopnišča navzdol, kar je zelo priljubljena, toda nevarna zabava otrok. Zgubil je ravnotežje in padel 4 m globoko ter si izpahnil obe roki v rami.
K Ponarejen dvodinarski kovanec je našla gostilničarka Minka Rus v Rožni dolini c. XV. št. G zvečer, ko je preštevala denar. Novec je temnejše barve kot so običajni ter je tudi veliko lažji in se ga prav lahko razloči od pravilnega.
■ Iz kriminalnega predala. Delavec Rihard Gruden iz Rožne doline c. 111. št. 3 je policiji prijavil, da mu je njegov brat Orlando odnesel 250 Din vredno srebrno žepno uro z dvojnim pokrovom. — V noči 14. t. m. je bilo vlomljeno v pritlično shrambo posestnika Jurija Šušteršiča na cesti na Loko št. 27. Storilci so odnesli razna oblačila v vrednosti 700 Din. — Alojziju Kirnu iz Škofljice je bilo ukradeno 600 Din vredno kolo.
žWcii?il>©z?
xn Novo predavanje o Ameriki. V petek 20. t. m. bo v Ljudski univerzi predaval akade-mični slikar Božidar Jakac o svojih vtisih s potovanja v Ameriki, že njegovo prvo predavanje je vzbudilo v Mariboru veliko zanimanje, zato bo gotovo tudi sedanje zelo dobro obiskano.
m Nemško predavanje. Drevi ob 20. uri bo v okrilju švabsko-nemške kulturne zveze predaval g. Walter Semetkovsky o umetnostnih spomenikih Dravske banovine.
m Poroka hčerke dr. Pivka. Včeraj sta se tu poročila g. Juriča Zadravec, industrijalec iz Središča ob Dravi, sin znanega gospodarskega organizatorja in narodnjaka g. Jakoba Zadravca, ter gdč. Ljudmila Pivkova, zasebna uradnica, hčerka narodnega poslanca g. prof. dr. Ljudevita Pivka. Mladoporočencema želimo obilo sreče!
m Otvoritev lutkovnega gledališča. V nedeljo popoldne je bila v Narodnem domu otvoritvena predstava nove sezone lutkovnega gledališča So-kola-matice. Vprizorila se je pravljična igra »Princ Rožencvet in Lilijana«. Mladina je napolnila dvorano. To je bila obenem tudi prva predstava na velikem novem odru.
m Blagoslovtev Karlinove dvorane. V Dijaškem semenišču je bila v nedeljo popoldne slovesno blagoslovljena in otvorjena nova prireditvena dvorana, ki je dobila ime po našem knezu in škofu g. dr. Andreju Karlinu, ki je slavil obenem tudi 75-letnico svojega rojstva.
ciz dtpuffils Tbmmc>wim
Delo Zveze planinskih društev
Kongres v Zagrebški borzi
V palači zagrebške Borze se je vršil v nedeljo kongres Zveze planinskih društev Jugoslavije. Otvoril ga je predsednik dr. Fran Tominšek. Po pozdravu in zahvali za gostoljubje je omenil delo hrvatskega Turističnega kluba »Sljeme«, kateri je izdelal velik planinski film »Durmitor«, in delo Turistovskega kluba »Skala« iz Ljubljane, katerega film sedaj predvajajo na Poljskem. Ministrstvo za trgovino in industrijo je zastopal g. Bernik. Tajnik Maks Hrovatin je poročal o delu v preteklem letu. Na kongresu Zveze slovanskih turističnih društev v Lwowu je bil izvoljen za predsednika Josip Pasarič, predsednik hrvatskega Planinskega društva, v odbor pa so bili izvoljeni dr. Fran Tominšek, Maks Hrovatin, V. Leni-ček, dr. Kameniclii (CSR), profesor Galyow (Bolgarija) in dr. Štolfa (Poljska). Nato so odborniki poročali o delu društev, ki so včlanjena v Zvezi t. j. Hrvatsko planinsko društvo, ki ima 7983 članov in 43 podružnic. Srbsko planinsko društvo. Slovensko planinsko društvo, ki ima 11.032 članov in 27 podružnic. Društvo planincev za Bosno in Hercegovino, ki ima 1323 članov in 5 podružnic, Turistovski klub »Skala« v Ljubljani, ki ima 140 članov in dve podružnici, Hrvatski turistični klub »Sljeme«, Hrvatsko društvo planincev »Rmnolist«, ki ima 1722 članov in Društvo planincev »Romanija« iz Sarajeva. Letos je stopila v veljavo turistična konvencija z Italijo. Italijanske oblasti pa do danes niso rešile še nobene prošnje in tako je ostala konvencija samo na papirju. Soglasno je bila razrešena stara uprava. Zaradi spremembe pravil bo pa stari odbor vršil svojo dolžnost, dokler nova pravila -ne bodo odobrena.
Strašno maščevanie
V Luču v Baranji je živel poljedelec Adam A brišin. Znan je bil kot razburljiv in nasilen človek. Svojo ženo, kateri je ime Manda, je na vse mogoče načine trpinčil V njunem zakonu
ni minil dan brez pretepa. Zato je Manda naposled pobrala svoie otroke in zbežala iz moževe hiše. Nastanila se je pri svojem očetu Adamu Skeledžiju. Abrišin je pa odtlej začel premišljevati, kako bi se maščeval nad ženo in njenim očetom. Ko so vaščani bili že prepričani, da je pozabil na ženo in otroke, je Abrišin izvršil strašen zločin. Iz osvete je umoril očeta in brata svoje žene. Očeta je ustrelil, brata je pa pobil s kolom. Žena je medtem z otroci zbežala, morilec je pa odšel domov in se obesil na vrata.
b Kongres Zveze pekarskih udruženj se je vršil v nedeljo v Beogradu. Kongresa se je udeležilo 70 delegatov in 30, mest v državi. Razpravljali so predvsem o cenah kruha in moke. G. Bastič iz Zagreba je bil delegat za Savsko, Dravsko in Primorsko banovino.
b Sava raste. Zaradi deževja zadnji dni ie Sava narasla za poldrugi meter nad normalo. Iz Zagreba poročajo, da je v soboto vso noč Sava rasla po 6 cm vsako uro. Dokler ne bo dosegla 3'30 m nad normalo, ni nevarnosti za poplave.
b Dan obrtnikov. V nedeljo so v Zagrebu proslavili obrtniki svoj dan. Zborovanje je otvoril predsednik Ramuščak, ki je omenil, da ima ta dan 120 obrtniških organizacij po vsej kraljevini sestanke in zborovanja. Dan obrtnikov je potekel v radosti zaradi novega obrtnega zakona. Zborovalci so poslali Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade ter nekaterim ministrom vdanostne in pozdravne brzojavke.
b Odnesli do 29.000 Din. V nedeljo ponoči so vlomilci vdrli v prostore poslovnice podjetja Hag v Tomašičev! ulici v Zagrebu. Navrtali so železno blagajno, iz katere so odnesli 29.000 dinarjev.
b Občutljiva žena. V Subotici se je hotela zastrupiti Marija Urban, žena mlinarja Karla Urbana. Z možem se je sprla zaradi denarja. Po prepiru je pa izpila večjo količino kamene sode. V bolnišnici so ji izprali želodec in jo rešili. Izjavila je, da je hotela umreti zaradi razočaranj, ki jih je doživela.
Obred je opravil g. škof sam. Sledila je vpri-zoritev igre in izvedba ostalega obsežnega programa.
m Ročne torbice, kovčke, dokolenice, nahrbtnike itd. priporoča po zmernih cenah J. Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13.	2356
LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst.
m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Anton Drevenšek, zidar in Frančiška Poličeva, voditeljica pralnice; Karol Kaiser, knjigovodja in Margareta Sieglova, zasebnica; Anton Kranjcjf vlakovodja in Marija Volavčni-kova, rojena Pacherjeva, gospodinja; France Leskovar, železničar in aMrija šavperlova, šivilja; Valentin Senčar, čevljar in Kristina Kovačeva, predilja; Alojzij Hočevar, železniški ključavničar in Ivana Žejnova, tkalka; Ivan Hart, zidar in Julijana Mohorkova, delavka; Ludvik Rusi, mizar in Friderika Volavškova, pletilja; Franc Kerček, pilot in Justina Hein-richova, zasebnica; Reinhold Gtinther, zavarovalni inšpektor in Margareta Bergmannova, hči strojevodje. Bilo srečno!
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Josipina Koroščeva, rojena Pažonova, zasebnica, stara 66 let; Kristina škrablova, hči posestnika, stara 5 let; Ana Mlaskova, hči železničarja, stara 8 mesecev; Eliza Kroisova, rojena Lešnikova, žena viničarja, stara 57 let"; Tusnelda Lešnikova, hči mizarja, stara 6 let; Marija Ja-ničeva, mestna uboga, stara 68 let; Karol Pe-terlič, sin delavke, star 3 leta; Ivana Kokol jeva, rojena Kljunova, žena zidarja, stara 28 let; Konstantin Deneka, sin delavca, star 1 leto; Neža Hallecherjeva, vdova, stara 85 let; Amalija Strohmajerjeva, rojena Kramerjeva, delavka, stara 64 let in Zdravka Polegkova, stara 4 leta. Naj v miru počivajo!
DS: JAN JURO
advoLatf v Mariboru je preseli! svofo pisarno
v novo palačo OUZD nasproti soJnajje
SODNA UL’CA it. 9
m Smrt Milana Gregoriča. V Vičavi pri Ptuju je umrl jurist g. Milan Gregorič, brat ravnatelja Ljubljanske poštne direkcije. Blag mu spomin! žalujočim sožalje!
m Pevcem Glasbene Matice. Pevski zbor Glasbene Matice ima skupne pevske vaje v torek in v petek. V sredo vaja odpade. — Zborovodja.
m Kinematografi. Grajski kino predvaja danes zadnjič »Deviškega Jakoba«, od jutri dalje pa film »Dve ljubezni« z Greto Garbo. — Kino Union igra od danes dalje »Trgovce z dekleti«.
m Tujski promet. V prvi polovici novembra je bilo v Mariboru priglašenih 822 tujcev, od teh 201 inozemcev. Od inozemcev jih je bilo 77 z Dunaja, 27 iz Gradca in 97 od drugod.
m Ceneno meso. Danes v torek, dne 17. t. m. od 8. ure naprej se bo prodalo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 190 kg govejega mesa po 6 Din za 1 kg.
m Mariborske mesne cene. Volovsko meso prvovrstno stane 12 do 14 Din, drugovrstno 8 do 10 Din, meso bikov, krav in telic 6 do 7 Din, teletina prvovrstna 14 do 16 Din, drugovrstna 8 do 12 Din, svinjina 10 do ’ 22 Din kilogram.
m S sejma za živino. Na zadnjem sejmu za živino je bilo 18 konj, 12 bikov, 172 volov, 405 krav in 11 telet, skupaj 618 glav. Cene so bile: voli, debeli kg žive teže 4 do 5'50 Din, pol-debeli 3 do 3'50 Din, plemenski 2'50 do 2'75 Din, klavni biki 2'50 do 3'50 Din, krave, klavne, debele 2‘75 do 4 Din, plemenske 2 50 do 3 Din’ za klobasarje 1'50 do 2 Din, molzne 2'75 do 3 Din, breje 2'75 do 3 Din, mlada živina pa 3 do 4'75 Din. Prodanih je bilo 314 živali, od teh 15 za izvoz v Italijo.
m Odpoved gostovanja. Za danes zvečer napovedano gostovanje g. Debevca in g. Kralja, članov Narodnega gledališča v Ljubljani, v She-riffovi vojni drami »Konec poti« odpade zaradi obolelosti g. Kralja. Predstava se bo kljub temu vršila.
m Veverica z dvema repoma. V bližini Male Subotice je te dni dr. Tlayer ustrelil nenavadno veverico, ki je imela dva repa. Izročil jo je tukajšnjemu preparatorju g. Ziringerju, ki jo je že nagačil in si jo pri njem vsakdo lahko ogleda.
m Padec s podstrešja. V Malni pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je padla s podstrešja 74-letna posestnica Marija Baumanova in si zlomila levo nogo. Morala je v bolnico.
m Nezgoda delavca. V Gradiški ob Pesnici je krava poškodovala nogo delavcu Francu Fignar-ju. Prepeljali so ga v bolnico.
m Aretacija tihotapca. V soboto je bil aretiran na meji znani tihotapec Josip B. prav v trenutku, ko je hotel iz Avstrije vtihotapiti večje število vžigalnikov in drugih carini podvrženih predmetov. Romal bo zopet v zapor.
m Tatvine po gostilnah. V neki gostilni v Tattenbachovi ulici je neznanec ukradel čevljarskemu pomočniku Antonu Maliku iz Hoč dežnik in čepico, v neki restavraciji na Grajskem trgu pa je izginil natakarju Leonu Danjku 300 Din vreden črn jopič. Ponoči je pa nekdo razbil restavraterju Francu Trafeniku dvoriščno okno in mu povzrrčil 100 Din škode.
m Aretacije. V nedeljo sta bili izvršeni v Mariboru samo dve aretacijič K »Grofu« sta romala Franc M zaradi splošnega suma in Peter M. zaradi tatvine.
m Tatvina koles. V Sokolski ulici v Studencih so v noči na nedeljo neznani zlikovci vlomili v uto delavca Antona Sremška In ukradli dve moški kolesi, vredni skupno krog 3000 Din.
m Tatvina v avtomobilu. Iz avtomobila odvetnika g. dr. Danila Komavlija je v nedeljo neznan tat odnesel več predmetov v vrednosti več sto dinarjev. Za tatom ni sledu.
JUGOSLOVAN	straQ	5-
Dva strašna samomora v Mariboru
Truplo z odrezano glavo na tračnicah — Smrtni skok v Dravo
Torek, 17. novembra 193'j.
I BMMM—
C>elfe
* Poroka. V pravoslavni kapelici v Kralja Petra vojašnici se je v nedeljo 15. t. m. poročil narednik 56. pešpolka v Djakovici g. Ljubomir Tolimir z gospodično Avgusto Pirmovo iz Celja, čestitamo!
* Smrtna kosa. V javni bolnici so umrli dne
15.	t. m. 38-letni Alojzij Verder, vojni invalid iz Bukovja pri Marijagradcu ter 76-letni Andrej Drev, prevžitkar iz Sv. lija pri Velenju, 16. t. m. pa 25-let.ni Filip Breznikar, dninar iz Marijareke ter.46-letni Josip Žakelj, železniški čuvaj iz Poljčan.
* Pogreb kapelnika Kubiste. V nedeljo popoldan se je ob veliki udeležbi vršil pogreb kapelnika g. Kubište na okoliškem pokopališču. Kvartet je na grobu zaigral skladbo, ki jo je pokojni nekaj dni pred svojo smrtjo sestavil.
* Dvakrat podtaknjen požar. V Ojstriški vasi, občina Sv. Jurij ob Taboru, je v noči od četrtka na petek začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Blatnika po d. Planka. Požar so očividno podtaknili osebe, ki so se hotele nad posestnikom maščevati. Domači so ogenj takaj opazili, gasilci pa so ga hitro pogasili. To pa menda maščevalnim zločincem ni bilo všeč in so v nedeljo zjutraj poslopje še enkrat zažgali, tokrat pa z večjim uspehom, kajti preden so prispeli gasilci, je bilo gospodarsko poslopje že vse v plamenih. Prihiteli so domači gasilci ter gasilci iz Kapel, vendar so mogli samo obvarovati sosedna poslopja, do-čim je poslopje posestnika Blatnika pogorelo do tal. škoda je velika ter le deloma krita z zavarovalnino. Orožniki so takoj uvedli preiskavo ter aretirali nekega sumljivega človeka, vendar nadaljujejo s preiskavo.
* Otrok se igra z nabojem. 9-letni Franc Stepišnik, sin posestnika iz Trnovelj, se je v nedeljo igral z nekim nabojem. Naboj pa je eksplodiral ter odtrgal fantu tri prste na desni roki. Stepišnika so spravili v javno bolnico.
* Nepreviden kolesar, šolski upravitelj v Dobrni g. Bernard Šmit se je v soboto 14. t. m. zvečer v okolici Dobrne sprehajal. Za njim je privozil na kolesu neki Rafael Jurač ter ga podrl. G. Šmit je dobil tako težke poškodbe na levi roki ter na levi nogi, da so ga morali prepeljati v celjsko bolnico.
* Nedeljski pretepi. V nedeljo zvečer je šel iO-letni delavec stavbenega podjetja Sivka, v Krškem Ernest Gorišek po cesti v Sevnico. Neki Ivan Repar ga je od zadaj napadel ter mu z nožem zadal globoko rano v hrbet. Goriška so prepeljali v celjsko bolnico. — Na Ostrožnem je skupina pijanih fantov napadla 26-letnega Samca ter 25-letnega Ribežlja. Oba sta dobila lažje poškodbe.
* Nezgoda dveh otrok. V petek zvečer je padla 16 mesecev stara delavčeva hčerka Marica Plahutova iz Bovš pri Vojniku v posodo z vrelim lugom. Otrok je zadobil hude opekline po vsem telesu, zlasti pa na levi nogi in je njegovo stanje zelo resno. — 11-letni delavčev sin Konrad Kukovec iz Lastnega doma v Gaberju je v nedeljo padel na domačem dvorišču in si zlomil levo roko. Oba otroka so oddali v celjsko bolnico.
p Nalcpljanjje plakatov. Kakor smo že poročali, se je razpasla nelepa navada, da nalep-ljajo razna društva in klubi svoje plakate na drevesa in jih navadno z žeblji pritrjujejo. Posebno se lo dogaja po drevoredih in v mestnem parku. Ker tako početje ne le da škoduje drevju, ampak kvari tudi lice mestu, bo mestno načelstvo vsakogar, ki se bo zasačil pri tem fosili, strogo kaznovalo. Nekaj takih slučajev je policija že prijavila.
p Uho mu jo odgriznil. Posestnika Janez Merkus iz Spuhlja in Alojzij čotarič iz Rudi-na sla se že dalje časa pisano gledala radi neke sporne meje na travniku. Pred nekaj dnevi je končno prišlo do obračuna, ko sta se oba vinjena srečala na cesti. V hipu sta si bila v laseh. In konec pretepa je bil, da je Merkuš odgriznil Catariču levo uho, katero je slednji prinesel v papir zavito k zdravniku dr. Stu-hecu. Zdravnik je rano zašil, uho pa spravil v špirit. Poškodba je težka in ostane čatarič ce-
lo	življenje spačen. Zadeva je ovajena sodišču.
p Poskus samomora. Ivan Vaupotič, rojen 1910, iz Nove cerkve v Halozah, pekovski pomočnik, je skočil v samomorilnem namenu v potok Studenčnico na Bregu pri Ptuju. Ker je na dotičnem mestu potok zelo globok, bi Vaupotič gotovo utonil, ako ne bi na njegov krik pravočasno prihiteli ljudje in ga rešili. Bil je že skrajni čas, ker bil je že v nezavesti, ko so ga privlekli na suho. Zdravniku se je končno posrečilo spraviti ga k zavesti. Leži v bolnišnici in je že izven nevarnosti. Kaj je gnalo fanta k temu koraku, se ni moglo ugotoviti, ker na tozadevna vprašanja sploh ne odgovarja.
p Vivarium. V Prešernovi ulici 8 je Viva-rium, kjer se razkazuje največji dosedaj ulovljeni živi nilski krokodil, ki ga je ujela ekspedicija znanega zoologa profesorja Hagenbecka. Krokodil je dolg 2 in pol metra, star 1(50 let, težak pa 80 kg. Nadalje je tam ogromna živa kača boa, ki je 4 m dolga, 110 let stara in 40 kg težka. Senzacija za Ptuj.
p Iz policijske kronike. Prijavljenih je več kolesarjev, ker so po prepovedanih potih kolesarili, kakor tudi 3 vozniki, ker so vozili ponoči brez luči.
Št. Jurij ob jušni železnici
Smrtna kosa. Umrl je znani soboslikar in pleskar g. J. Cvetko. Pokojnik je bil znan kot vešč delavec in samouk. N. v m. p.!
Samomor. V Loki pri Žusmu se je ustrelil orožnik g. Kokol. Vzrok samomora baje nesrečna ljubezen.
Sprememba posesti. Tukajšnji lastnik avto-taksa g. Jazbec Jožko je kupil za 16.000 Din od gosp. A. Rataja parcelo, kjer si bo sezidal avto-garažo in stanovanje.
Prejšnji teden si je dal napeljati g. Vuga v svojo hišo elektriko, tudi mesar g. A. Klajnšek si jo je pred kratkim napeljal. Kmalu bo v vsem trgu samo še železniška postaja brez poštene luči. Čas bi že bil. da bi se železniška uprava zganila in to zadevo uredila.
Maribor, 16. novembra.
Danes zjutraj je strojevodja vlaka, ki odhaja iz Maribora ob 5'30 proti Pragerskemu, opazil na progi v bližini ranžirnega kolodvora na Teznu moško truplo in obvestil o tem tezensko postajo. Službujoči uradnik, ki je z nekaterimi drugimi železničarji odhitel na označeno mesto, je našel na progi truplo starejšega moškega, kateremu je najbrže ponočni brzovlak krog 2. ure popolnoma odrezal glavo in spoznal v rijem 471etnega Ivana Aprišnika, hišnega posestnika in občinskega tajnika s Tezna. Po vseh znakih sodeč, je Aprišnik izvršil samomor, zato je tudi odpadla vsaka preiskava po sodni komisiji in je bilo pokojnikovo truplo takoj prepeljano v mrtvašnico im Pobrežje, kjer bo pokopano na pokopališču župnije sv. Magdalene. Kaj je Aprišnika gnal v smrt, se doslej še ni dalo ugotoviti.
Drugi samomor, ki je bil izvršen že med polnočjo in 1 uro, je bolj mišteriozen in se
identiteta samomorilca sploh še ni dala ugotoviti. Pasanti so namreč ob tem času opazili na Državnem mostu nekega srednjevelikega moškega v črni obleki, ki se je popel na železno ograjo, zakričal in se z glavo naprej pognal v globočino deroče Drave. Prva sta do onega mesta, kjer je neznanec skočil v reko, pritekla mesarski pomočnik Jurij Žolger in tkalka Marija Regorškova, ki sta poklicala tudi stražnika, ki stoji pred »Veliko kavarno«. Ko je stražnik prispel, je našel na robniku samo še neznančev dežnik, o njem samem pa ni več bilo sledu. Tudi iz Drave se ni več ne oglasil in ne pojavil. Moral se je takoj po skoku utopiti, zato je vse iskanje ostalo zaman.
Kdo je bil samomorilec, se doslej ni dalo ugotoviti in bo najbrže sploh težko dognati, dokler ne bo najdeno njegovo truplo, katero bo deroča in močno rasla reka gotovo odnesla do Ptuja ali pa še dalje.
deli nekega moškega brez roke, ki pa niso kal denar. Sosedje so mu povedali, da so vi-vedeli da je tat. Ogledoval si je od vseh strani Gabrovo hišo. Vsi so bili edini v tem, da nima ene roke.
Nesrečni posestnik je tatvino prijavil orožnikom, ki so takoj pričeli z zasledovanjem in obvestili o tatvini tudi ljubljansko policijo. Ljubljanska policija je začetkom prejšnjega tedna prijela nekega Jožefa Dacarja, ki je brez roke. Baje je doma v Duplah pri Križah, sam pa pravi, da je iz Šenčurja. Pripeljali so ga v Kranj, kjer se je začela preiskava, ki je trajala kar tri dni. Na sodnijo so prišli vaščani iz Rupe in Male Rupe, ki so sicer pravili, da je prijeti berač podoben onemu tatu brez roke, vendar pa Dacar sam ni hotel ničesar priznati. Zaenkrat še niso popolnoma gotovi, kdo je prav za prav ukradel posestniku Gabru denar.
Pomoč oškodovancem po škodi
Celje, 16. novembra.
Dne 15. junija t. 1. je silna toča uničila večino poljskih pridelkov v občini Dramlje in Šmartno v Rož. dolini. Kmetovalci niso pridelali niti potrebnega semena za setev, še manj pa živeža za sebe in svoje družine. Vsestranska pomoč je bila nujno potrebna in se je tudi nudila obupnim oškodovancem v polnem obsegu. Pri sreskem načelstvu v Celju se je takoj ustanovil pomožni odbor za pomoč po toči pod predsedstvom predsednika polkovnika g. Kosti-ča, ki je nemudoma započel obširno nabiralno akcijo ter zbral do sedaj 41.810 Din 50 p. Prispevki so se nabirali povsod širom Dravske banovine in je vsak prispeval po svojih močeh, celo vojaki celjskega peš. polka, ki se rekrutirajo iz najbolj siromašnih krajev naše države, so prispevali 762'— Din za pomoč bednim oškodovancem.
G. ban Dravske banovine dr. Marušič, ki se je sam osebno prepričal o strašni škodi in obljubil vsestransko pomoč, se je ponovno spomnil bednih oškodovancev. Tako je kraljevska banska uprava iz svojih sredstev nakazala naj-preje 110.000 Din za nakup koruze za prehrano ter ajde za seme in potem zopet 60.000 Din za nakup semenske pšenice. Zadnji čas pa se je za pomoč najbednejšim nakazalo še iz državnih sredstev 32.000 Din. Na ta način so oškodovanci po toči v dveh občinah prejeli do sedaj pomoč v skupnem znesku 243.810 Din 50 p. Za to vsoto se je nakupilo in razdelilo v občini Dramlje 300 kg prosa, 6897 kg ajde in 19.900 kg pšenice za seme ter 34.944 kg koruze, za prehrano za občino Šmartno v Rožni dolini pa 200 kg prosa, 3937 kg ajde in 15.0045 kg pšenice za seme ter 25.850 koruze za prehrano. Najbednejšim v obeh občinah pa se bo te dni razdelilo v gotovini ali naravi še 32.000 Din nakazanih zadnji čas iz državnih sredstev Tako se je s popolnim razumevanjem vseh odločilnih faktorjev in agilnostjo pomožnega odbora nudilo res pravočasno in vsestransko pomoč oškodovancem v tej največji katastrofi, kar jih pomni celjski srez v zadnjih desetletjih.
Predrzne tatvine nepoznane sleparke
Škofja Loka, 16. novembra. »Ta pa zna«, so dejali Ločani, ko se zvedeli o talinskih in goljufivih podvigih neznane tujke, ki je opeharila in okradla več kmečkih ljudi iz hribovskih vasi v bližini Škofje Loke. Vaščani so se že vrnili od nedeljske službe božje domov, ko se je ustavila v Sopotnici ženska, čvrste rasti in let, nekam elegantno opravljena in kar je tudi nekaj — zelo zgovorna. Neznanka je delala posete po hišah in se je izdajala za trgovko, ki kupuje za škofjeloško župnišče sadje, predvsem pa orehe. Ženska je s svojim zgovornim jezikom izvršila najpreje tatvino pri Rohotniku. Hišna gospodinja je odšla v klet po jabolka. To ugodno priliko jo »trgovka« izrabila v svoje nepoštene namene. V sosednji sobi je visel na žeblju eukniič z listnico. Še preden so se domači zavedli kako in kaj, neznanke že ni bilo — a tudi 1000 Din ne, ki jih ;e ukradla tujka iz listnice. Istega dne je zagrešila predrzna sleparita na podoben način tavlino pri enem sosednjih kmetov. S tatico je šlo okoli 130 Din. Grdo ogoljufani so bili tudi 'pri Nepoštena ženska je hdtela pri njih kupiti orehov. Med tem pa, ko je hišna gospodarica menjavala denar, se je tatica polastila 100 Din — takorekoč vpričo domačih ljudi. Slične grdobije je uganjala tujka, ki se je nabrala po hišah pijače do vinjenosti, tudi pri drugih kmetih.
Noč je kajpak nevšečno žensko vzela in vsa zasledovanja so zaenkrat brez uspeha.
Jesenice
Osebna vest. Tukajšnji železniški uradnik Ivan Kruh je napravil v Beogradu izpit za višjo skupino s prav dobrim uspehom. Čestitamo!
Drevi ob 18'30 bo v kavarni »čop« na Jesenicah seja ožje uprave Gorenjskega zimskošportnega podsaveza z izredno važnim dnevnim redom.
Barako ob koncu postaje na trgu Kralja Aleksandra I. so podrli in delajo na tem mestu novo poslopje, v katerem bo nameščen prometni urad jeseniške carinarnice, ki bo stala na takozvanih »Zalah« ob Gosposvetski cesti.
Olepševalno društvo za Jesenice in okolico je zasadilo ob Prešernovi cesti in Prosvetni cesti več mladih drevesc.
Sobotni živilski trg je bil dobro obiskan in dobro založen. Kljub sila slabemu vremenu je bil promet zadovoljiv.
Koncert »Sloge«. Železničarsko pevsko društvo »Sloga« z Jesenic s sokolskim pevskim zborom je priredilo koncert v sokolskem domu v Bohinjski Bistrici. Koncert, ki se je vršil v nedeljo popoldne, je bil lepo obiskan In Je tudi sicer lepo uspel. Nad 70 pevcev in pevk je dalo duška lepi slovenski pesmi. Zdravo!
Razširjajte Jag'
Nevarna vlomilska družba mladoletnikov prijeta
Plenila je izložbena okna ljubljanskih trgovcev
Policiji se je danes posrečilo, da je prijela zloglasno tatinsko družbo, ki je v zadnjem času izvršila številne vlome v izložbena okna. Policija je že dalje časa zasledovala neznane vlomilce, katerih posebnost je bila, da so izkoriščali nepazljivost trgovcev in jim iz izložbenih oken kradli blago. Prevelika predrznost jih je spravila v roke pravice.
V	petek, malo pred opoldansko uro, je prodajalka v trgovini Žargi na Sv. Petra cesti opazila dva mladeniča, ki sta skušala odpreti izložbeno okno tvrdke Eger. Ko sta opazila, da ni ostalo njihovo početje neopaženo, sta pobegnila. Prodajalka je stvar prijavila policiji in opisala oba neznanca. Kriminalni agenti so iz opisa spoznali, da gre za 21-letnega brezposelnega delavca Ivana M. in njegovega 17-let-nega brata Rudolfa, oba iz Ljubljane. Pripe-ljeli so jih na policijo in jih tam zaslišali. Sprva sta tajila, končno pa sta priznala, da sta v družbi 4 drugih izvršila več tatvin po Ljubljani in okolici. Policija je takoj razposlala svoje agente in še tekom dneva so bili tudi ostali člani tatinske družbe pod ključem. Bili so to 19-letni Miha H., brat vlomilca, o katerem smo poročali, da ga je zasačil trgovec Šporn, dalje 16-letni Marijan M. ter 17-letni Drago R. Navedeni so izkoriščali nepazljivost trgovcev ler so jim izmikali ključe izložb v času, ko so trgovci urejevali izložbe. S temi ključi so nato odpirali izložbena okna, navadno v opoldanskem odmoru ali pa zvečer. Policija je pri njih zaplenila več ključev raznih trgovin, in sicer: trgovine Meinl, trgovine Krisper, mesarije Slamič ter trgovine Hinka Rebolja v šiški.
Po dogotrajnih zaslišanjih je tatinska družba priznala celo vrsto vlomov in tatvin, katere so v zadnjem času izvršili v Ljubljani in bližnji okolici. Dne 11. in 25. oktobra so odprli izložbeno okno tvrdke Peteline na Sv. Petra nasipu in odnesli srajce, rokavice ter nogavice v skupni vrednosti 1445 Din. Nadalje so v trgovini Oblat na Sv. Petra cesti ukradli 2 para čevljev. Vlom v Špornovo trgovino športnih potrebščin se jim ni posrečil, nasprotno je bil takrat član vlomilske tolpe Pavel II. po Špornu prijet in
Požig lovske koče na Po-veljski planini
Kranj, 15. novembra.
Preteklo sredo 11. t. m. ponoči, kmalu po polnoči je izbruhnil ogenj v lovski koči na Po-veljski poljani. Koča je last trgovca Edvarda Dolenca iz Kranja in je pogorela čisto do tal. Kako je ogenj nastal, tega še zaenkrat ne ve nihče. Koča je bila lesena in pritlična, zidana na 1 m visokem betonskem podstavku. V notranjščini so se nahajale tri kompletne postelje z mrežami, žimnicami in odejami, tri mize, dve omari za jestvine in kuhinjsko posodo, kuhinjsko orodje, 8 stolov; vse to je zgorelo.
Skupna škoda se ceni najmanj na 80.000 Din. Približno za to vsoto je bil trgovec Edvard Dolenec tudi zavarovan. Orožniki so si ogledali pogorelo poslopje in začeli zasledovati za požigalci. Vse iskanje je bilo dosedaj brezuspešno. Lastnik koče in njegov zapriseženi lovec Franc Koren iz Tatnca sta se nahajala v noči, ko je koča pogorela, kaki dve uri proč od koče na Poveljski poljani. Prenočevala sta v lovski koči na Kališu. Požara nista opazila, pač pa je nekdo hotel udreti v to kočo. Ko pa se je lovec Koren oglasil, je neznanec hitro zbežal. Mogoče je mislil zažgati tudi lovski kočo na Kališu. Požar je bil tako močan, da je bil celo nad kranjskim mestom vse rdeče. Toda sij je kmalu izginil, ker je lesena koča hitro pogorela do tal. Zato kranjsko gasilno društvo tudi ni hitelo na kraj požara.
Krvava Martinova nedelja v Kranju
Kranj, 16. novembra.
2e dolgo nismo imeli v Kranju pretepov. Velika zasluga novega sreskega načelnika g. dr. Franca Ogrina je, da je prepovedal ob nedeljah godbo po gastilnah. Preje je bilo par go-stilen, ki so redno prirejale nedeljske plesne veselice. Sosedje so se pritoževali, da ne morejo spati; še hujše je pa to, da so zahajali k tem veselicam navadno delavci. V sobo'.o dobi revež nekaj denarja, ki bi mu ravno zadostoval za vsakdanje potrebe, v nedeljo ga pa zapravi v gostilni, kjer je harmonika in ples. Martinova nedeljo je bila letos zelo krvava. Gornji del mesta je imel cerkven semenj. Zanimivo pa je, da je bilo po vseh gostilnah zunaj me~ta lepo mirno, v mestu pa so plesali kar v veži. Nihče ne more nikomur zameriti, če ga spije četrt ali dva v solidni gosflni, kakor jih imnv.o, hvala Bo^u, precej v Kranju. Toda muzika in ples izvabita iz človeka ves denar. Ko so stražniki sinoči aretiral nekega
izročen policiji. Iz izložbenega okna trgovine Podboja na Zaloški cesti so odnesli pulover. Trgovcu Olupu na Starem trgu so izpred trgovine sneli dvoje cajgastih hlač. V trgovini Ber-ko na Dunajski cesti so iz izložbenega okna vzeli 4 moške srajce. Trgovcu Lesjaku v Še-lenburgovi ulici so odnesli za 1500 Din nogavic, rokavic in snežk. Deveti njihov vlom, ki so ga priznali, je bil v izložbeno okno Učiteljske knjigarne, odkoder so odnesli atlant in ga prodaji za 90 Din. Nato so posetili v Udmatu trgovino Lupše in jo olajšali za dvoje cajgastih oblek. Sledil je vlom v izložbo trgovca Schmidta v Lingarjevi ulici, kjer so izmaknili pulover. Nato so posetili trgovino Eber na Kongresnem trgu in odnesli 6 športnih čepic. V antikvariatu Sever na Starem trgu so ugrabili srebrno moško uro ter fotografski aparat. Izrabili so selitev neke stranke v bližini vojašnice na Taboru in zlezli skozi okno in odnesli iz stanovanja dvoje hlač. Družabniku tvrdke Eksport v Metelkovi ulici Levu Mihevcu so ukradli za 2500 Din obleke. Nadalje so izvršili tatvine v trgovinah Rogelj na Sv. Petra cesti, Cescutti v Prečni ulici. V kino Matici so iz garderobe odnesli površnik, iz dvorišča gostilne Figovec 90 komadov žitnih vreč. Kradli so vse, kar jim je prišlo pod roko. Posebno radi so pobirali dinamo svetilke na kolesih. Drago, ki sicer peče kostanj na Dunajski cesti, je bil od družbe poslan v Celje, kjer je 10. t. m. izmaknil kolo Waffenrad, na katerega so nato pritrdili dinamo svetilko in ga prodali. Ukradeno blago so prodajali večinoma delavcem in dalmatinskim krošnjarjem po zelo nizkih cenah. Denar so porabili za slaščice, cigarete. Kaj radi so posečali avtomatični bufet Rio in kino predstave. Krad-
li	so navadno po dva ali trije skupaj. Eden ali dva sta odprla izložbeno okno, ostali je pa stal na straži.
Policija je prepričana, da imajo prijeti vlomilci na vesti še več drugih tatvin, katerih pa za enkrat še niso priznali. Policija prosi vse trgovce, pri katerih so bile v zadnjem času izvršene tatvine, da jih takoj javijo nadzorniku Močniku, kriminalni oddelek.
precej pijanega moža in so ga preiskali, so našli pri njem nič več in nič manj kakor dva Din. To je prava kriza!
Kar na petih mestih pa je tekla kri. Fantje se napijejo, začne se prepir, običajno radi kakega dekleta, nato pa zgrabi kdo za nož. Brezposelni čevljar Josip B. iz Dupelj je precej pijan srečal pred Krčovo trafiko županovega sina Alojzija š. z Visokega. Brez nadaljnjega, brez besedi je potegnil iz žepa nož in sunil Alojzija š. trikrat v hrbet. Odpeljati so ga morali k zdravniku g. dr. Josipu Bežiču.
Druga žrtev noža je bil Alojzij L., hlapec pri trgovcu Kapušinu. Hlapec Franc M. s Huj mu je prerezal žile na vrhu desne roke. Obvezal ga je zdravnik g. dr. Josip Bežek. Dalje je dobil eno rano v de:no ramo, dve pa v hrbet K. P., ki se pa niti ne more spomniti, kdo ga je. Hudo je staknil tudi neki hlapec iz Dupelj na kokriškem mostu pred vasjo Prim-skovim. Najprej je plačeval za primskovske fante, za zahvalo so se ga pa lotili z nožem in mu razbili črepinjo. Zadnji žrtvi pa je tekla kri kar pred mestno stražnico.
Vsi tl pretepi pač pričajo o podivjanosti človeka, ki mu vino vzame razsodnost in pamet. Zapravljanje, pomanjkanje, zdravljenje, bolečine in pa nepotrebno delo, ki ga imajo zdravniki in stražniki, to so posledice pobojev.
Tat brez roke okradel dva
tisočaka
Kranj, 15. novembra.
Posestnik Matevž Gaber z Male Rupe pri Kranju je bil že večkrat okraden. Lansko poletje v mesecu juniju je prodal kranjskemu mesarju Mušiču vola. Mušičev vajenec je vedel, da ie mož dobil denar, zato se je lepega dne znašel pred Gabrovo hišo, zlezel skozi okno in ukradel Gabru ves denar. Tatinski vajenec je že odsedel kazen 10 mesecev v zaporu.
Pred kratkim časom pa je bil Gaber zopet okraden. Skrbno je hranil denar, da bi si mogel jeseni kupiti kravo, a je imel vnovič smolo. Pred par tedni je prosil po vasi Rupi postaven mož brez roke vbogajme. Od tam je odšel proti bližnji Mali Rupi. Posestnik Gaber je ravno takrat mlatil s svojo ženo na podu. Hišna vrata so bila sicer zaklenjena, toda žena je neprevidno pustila ključ v ključavnici.
Mož brez roke je brez nadaljnjega vrata odprl in si ogledal nemoteno vso notranjščino hiše. Pregledal in prebrskal je postelje in omaro, dokler ni slednjič iztaknil dobro skrite vsote 2130 Din, ki jih je ukradel in izginil brez sledu. Ko je prišel Gaber domov, je našel vse v neredu. Obupan je opazil, da mu je zmanj-
Clearing — rešitev denarnega zastoja
Pred časom smo na lem mestu podčrtali živo potrebo clearinga v izmenjavi dobrin v mednarodnem gospodarskem prometu. Še večje važnosti pa je ta način izenačenja v denarništvu, posebno v notranje-državnem prometu.
Naš denarni trg boluje na občutnem pomanjkanju likvidnih sredstev. Brezumno nezaupanje do denarnih zavodov, ki so ga potencirali razni brezvestni špekulanti in gospodarski ubežniki, se še do danes ni poleglo. Mogoče bo moral naš novi parlament celo revidirati kazenski zakonik, ki naj vsebuje potrebne sankcije za gospodarske zločine z isto strogostjo, kakor se vrši pravni postopek proti drugim zločinom.
Vsekakor pa je potrebno, da se našemu narodnemu gospodarstvu nujno dovolijo vsa ona sredstva, ki so ostala v »nogavicah«. Teh sredstev je po cenitvah raznih finančnih strokovnjakov preko 1 milijarde. Da se ta »manco« nadoknadi, bi bil potreben nakup večjih zlatih zalog, da se na ta način zviša obtok bankovcev na ono realno višino, ki je narodnemu gospodarstvu potrebna. Mi pa tega nakupa ne moremo izvršiti, ker bi za to potrebovali velike količine tujih veljav in deviz, ki jih je tako malo na razpolago.
Nekateri naši finančni krogi zahtevajo zvišanje obtoka bankovcev tudi brez istočasnega zvišanja kritja. Taki nasveti so več ali manj osebno egoističnega značaja in nimajo namena koristiti splošnosti. Vsekakor bi bil tak korak izredno drzen in v danem slučaju za našo na-cijonalno veljavo celo vratolomen. To bi bil prvi korak v inflacijo. Kako dalekosežne posledice bi imelo tako ravnanje, je več ko očito. Dovolj je, če se spominjamo povojnih časov. Naši narodni prihranki so takrat doživeli tako katastrofalno decimiranje, da si sličnih časov v resnici ne smemo želeti.
Vsi oni, ki danes najbolj tarnajo, niso za omiljenje trenotnega položaja še prav ničesar storili, čas pa je, da stvar primemo na pravem koncu in ozdravljenje sigurno ne bo izostalo.
V današnjih časih, ko se vsa naša javnost živo zanima za gospodarska vprašanja, je tudi lajiku znano, da zavisi dobrobit in bolest na-cijonalne veljave in s tem blagostanje naroda od razmerja med višino obtoka bankovcev in zlato zalogo. Obtok bankovcev je potemtakem najvažnejši regulator notranjega denarnega trga.
Kdor poravna svoje obveznosti z nakazilom (žirom) svojemu upniku, lastniku čekovnega računa, ta prihrani Narodni banki emisijo gotove množine bankovcev. Obtok bankovcev je za ta znesek razbremenjen. Pospeševanje prometa z nakazilom je radi tega gospodarsko patrijo-tični čin, ki je v današnjih časih kategorični imperativ vsega gospodarskega snovanja.
Izplačila uradniških plač
Pri nas v Jugoslaviji razpolagamo s prvovrstno izdelano organizacijo poštno hranilni-čnega prometa. Naš tisk, radio, šola itd., vse te ustanove, ki so v službi javnosti, bi morale pospeševati promet z nakazilom. Vzemimo samo primer izplačevanju uradniških plač. Mnogo je naših uradnikov, ki so lastniki čekovnega računu pri Poštni hranilnici, drugi imajo račune pri raznih hranilnicah in bančnih zavodih. Če bi država vsem svojim nameščencem ne izplačevala njihovih prejemkov v gotovini, pač pa z dobropisom na njihov račun, bi bil velik del gotovine sproščen. V vsakem uradniškem gospodinjstvu se velik del plače zopet izda za najemnino, življenjske potrebščine, zavarovanja, za razna plačila na obroke itd. Veliko število teh plačil so izvrši itak s pomočjo čekovne položnice. Mesto takih efektivnih vplačil bi se vse to lahko izvršilo v obliki virma-niranja (prepisa na tuj račun). Le neznaten del prejemkov služi dnevni uporabi. Te zneske bi si lastnik računa pustil izplačati v gotovini.
Kako ogromni zneski se vsakega prvega izplačujejo državnim, banovinskim in samoupravnim nameščencem in upokojencem, si lahko vsakdo sam predoči. Velik del teh zneskov se razkropi na najrazličnejše strani in prihaja po dolgih brezplodnih poteh v najraznovrstnejših oblikah zopet nazaj. Čemu vse te poti? Zakaj bi se vse to ne inoglo izvršiti v obliki dobropisov in obremenitev? — Kako ogromna je izguba samo na obrestih.
Samo pri plačah državnih in drugih javnih nameščencev in upokojencev bi se sprostili ogromni zneski obtoka bankovcev. Zali bog pa je tudi v naših trgovskih, obrtnih in zadružnih podjetjih še vedno vkoreninjena praksa, da leži gotovina brezplodno v blagajnah in se plačila izvršujejo v gotovini. Mnogo krivde takega poslovanja je v zastarelih blagajniških navodilih nekaterih javnih korporacij, ki mislijo, da je plačilo v gotovini poseben znak njihove solventnosti. Premnogokrat se ponavljajo slučaji, da se mora po »predpisu« izvršiti plačilo izključno v gotovini. Tu je treba pač napraviti red in energično pomesti s tako zastarelo miselnostjo I
Prenapetost pri Narudni banki koncem vsakega meseca
V zvezi s problemom obtoka bankovcev pa je omeniti še drugo važno činjenico, ki se ponavlja od meseca do meseca. Za ultimo se zahtevki pri Narodni banki redno večajo. V veliki meri so teinu kriva izplačila mesečnih prejemkov. Pa tudi ostale terjatve imajo po neki nerazumljivi tradiciji enako skadenco. Zakaj sc vse rine baš okrog prvega? Saj bi ravno tako lahko izbrali vsak drug datuin. Za pre-
jemnika plače je pač vseeno, kdaj v mesecu prejme svoj zaslužek. Svoja plačila bi si moral kajpada drugače urediti. S trgovcem bi obračunal mesto prvega, 5. ali 20. Če bi seveda vse prejemke zopet koncentrirali na nek nov datum, bi povzročili Narodni barilci nov črni dan, kakor se je to že večkrat dogodilo n. pr. 15. v mesecu.
Izplačila je treba razdeliti povprečno na ves mesec. Ena skupina naj prejema 5. ali 10., samoupravni uradniki n. pr. 15. ali 20. Gre se pred vsem za upeljavo in ta ni tako težka. Zakaj prejemajo nekatere skupine uradništva v Italiji plače 27., upokojenci pa 2., in vendar ni nikakih motenj v tem pravcu.
S tem bi bil pa tudi ves plačilni promet v poslovnem življenju enakomeren in bi se ne drenjalo vse okrog prvega, kakor je to danes slučaj. Narodna banka bi poslovala brez vsake nervoznosti, in kar je glavno, obtok bankovcev bi bil znatno olajšan. Vsem denarnim zavodom in sploh gospodarskemu življenju bi olajšali ono mrzlično poslovanje, ki se stalno vrši okrog prvega v mesecu.
Dolžnost naših gospodarskih krogov je, da institucijo prometa z nakazilom brezpogojno uvajajo v poslovno življenje in sledijo tudi v tej smeri vsem onim gospodarsko razvitim državam, ki so s tem dosegle tako velike uspehe. Na ta način bomo dejansko sodelovali pri reševanju vprašanj našega denarnega trga.
X Koncentracija italijanske plovbe. Mussolini je sprejel zastopnike italijanskih paroplovnih družb. Predstavil mu jih je minister za komunikacije Ciaino. Zastopniki paroplovnih družb so poročali predsedniku vlade o sporazumu, ki je bil dosežen ined glavnimi paroplovnimii družbami. Na osnovi teh pogodb bo ustanovljena velika paroplovna družba »Italia«, sestavljena iz ladjevja dosedanje družbe »Lloyd Sabaudo« in družbe »Navigazione Generale Italiana«. Družba »Cossultich« s sedežem v Trstu bo ko-ordirala svoje interese z novo družbo in oddala svoje ladjevje njej. Sedež nove družbe bo v Genovi, podružnica pa v Napulju. Družbe »Lloyd Triestino«, »Marittima Italiana« in »Societš Serviai Marittimi« bodo združene pod imenom »Lloyd Triestino«. Sedež te družbe bo v Trstu, deloma v Genovi, podružnica pa v Napulju.
Dobave.
Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 55.000 pol konceptnega papirja, 74 pol rujavega kartona in 11.000 pol finega književnega papirja; do 20. novembra t. 1. pa glede dobave litografske barve, tiskarske mase in 500 pol berlinskega papirja. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 200 komadov borovih mostnic; do 24. novembra t. 1. pa glede dobave razne železnine. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 23. novembra t. 1. nudbe glede dobave 9.500 m motvoza, 10 kg blank usnja, 7 m nepremočljivega platna in 40 m lanenega platna. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. novembra 1.1. ponudbe glede dobave 100 kg vijakov z maticami. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 26. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 plošč črne pločevine in 900 kg vijakov. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 3. decembra t. 1. ponudbe glede dobave azbestnega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpoged.). pb
Borzna poročila
dne 16. novembra 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 16. novembra. Amsterdam 2262 78 do 2269-62, Bruselj 784-29 do 786-65, Curih 1098-45—1101-75, London 208-56—216-06, New-york kabel 5636-33—5653-33, Newyork 5614-33 do 5631-33, Pariz 221-01—221-67, Praga 166 85 do 167-35, Trst 287-70—293-70.
Zagreb, 16. novembra. Amsterdam 2262-78 do 2269-62, Bruselj 784-29-786-65, London 206-56-207-38, Milan 287-70-288-60, Newyork kabel 5636"33—5653-33, Newyork ček 56i4-33 do 5631-33, Pariz 221-01—221-67, Praga 166'85 do 221-67, Praga 166-85—167-35, Ztirich 1098-45 do 1101-75.
Curih, 16. novembra. Beograd 910, Pariz 20-1225, London 19-375, Newyork 513-50, Bruselj 71"45, Milan 26"40, Madrid 44"50, Amsterdam 206-10, Berlin 121-70, Dunaj 71-50, Stockholm 108-50, Oslo 107, Kopenhagen 108-75, Sofija 3-72, Praga 15-20, Varšava 57-50, Budimpešta 90-0250.
Vrednostni papirji
Ljubljana, 16. novembra. 7% Bler 62, 8?« Bler 69, Stavbna 40, Ruše 125.
Zagreb, 16. novembra. 7% invest. posojilo 61 d., vojna škoda ar. 274—278 (272—276), kasa 274—278 (271), dec. 276—280, 4% agr. ob v. 30—32, 7% Bler ar. 59—60-50 (59-50—60), kasa 59—60-50, 8% Bler ar. 68—68-50 (68-501, kasa 68—68-50, 7% posojilo hipot. banke ar. 62-50—64, 6% begi. obv. 43—44 (44).
Dunaj, 16. novembra. Bankverein 12-60, Du-nav-Sava-Adria 12-90, Prioritete 95-50, Trbovlje 27-90, Leykam 1-90.
Žitna tržišča
Novi Sad, 16. novembra. Vse je neizpreme-njeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 28 vagonov.
Budimpešta, 16, novembra. Tendenca: prijazna. Promet: sreden. — Pšenica: dec. 10-58 do 10-88 (10-80-10-82). marc 11-62 do 11-94 (11-86-11-88). — Rž: marc 13-60—13-74 (13-60 do 13-65). — Koruza: maj 14-08—14-12 (14-10).
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca še vedno slaba, brez prometa.
(Spcrf
V državnem prvenstvu je ostal vrstni red neizpremenjen
V nedeljo sta se sicer vršili samo dve tekmi v državnem prvenstvu, bili sta pa najbrže odločilnega pomena glede rešitve vprašanja državnega prvaka. Hajduk in Gradjanski, ki sta bila edina nevarna konkurenta BSK, sta bila poražena in smejoči se tretji je BSK. Zadostuje mu, da iz preostalih štirih tekem izvleče 3 točke in prvenstvo je njegovo.
Stanje tabele:
BSK	6	6	0	0	19:2	12
Hajduk	7	3	2	2	12:9	8
Gradjanski	6	3	1	2	6:5	7
Concordia	6	3	0	3	13:10	6
Sašk	7	2	0	5	8:20	4
Mačva	6	0	1	5	5:17	1
Sašk : Hajduk 2 : 1 (2 : 0)
Hajduk je kakor lani tudi letos zgubil v Sarajevu. Prav nič mu ni pomagala boljša tehnika napram silnemu elanu Saška je bil brez moči. Domačini so bili v prvem polčasu v premoči, po odmoru je prevladoval Hajduk.
Concordia : Gradjanski 1 : 0 (1 : 0)
Radi slabega vremena je tekmi prisostvovalo prav malo gledalcev. Concordia je dosegla vodstvo in se je nato pomaknila v obrambo ter držala rezultat do konca.
Prvenstvo v Ljubljani
V nedeljo sta padli v Ljubljani dve važni odločitvi. Tako v I., kot v II. razredu smo dobili jesenskega prvaka. Slovan je premagal Svobodo B s 8 : 0 in postal Jesenski prvak v I. razredu. Vršila se je tudi tekma Hermes : Grafika, ki se je končala z zmago prvega s 3 : 0. Tekma Jadran : Ilirija B se ni vršila, ker sta se kluba sporazumela za odgoditev. V II. razredu je Korotan premagal Sparto s 3 : 0 ter postal jesenski prvak.
Ostale tekme
Beograd: BSK : Jugoslavija 2 : 1 (2 : 1).
Osjek: Osjek : Pečuh 8 : 1.
Rim: Češkoslovaška : Italija 2 : 2.
Dunaj: Admlra : Wacker 4 : 1, Vienna : PAC 6 : 2, Austria : Hakoah 6 ; 1, Rapid : WAC 4 : 2, Slovan : Nicholson 2 ; 0.
Mariborski šport Tekmovanje za pokal MOLNP
Maribor, 15. novembra.
Na igrišču I. SSK Maribora se je danes vršil nogometni turnir za prehodnji pokal mariborskega medklubskega odbora LNP. Tekmovanja so se udeležili I. SSK Maribor, SK Železničar, SK Raptd in SK Svoboda. Turnir je bil organiziran tako, da so tekme trajale le en polčas. S športne strani je prireditev prav dobro uspela, le škoda, da je razmočen teren Igralce nekoliko oviral.
Kot prva tekmeca sta nastopila
SK Železničar : SK Svoboda 2 : 0
Železničar je moral napeti vse sile, da je proti Svobodi dosegel zmago. Vendar je bila zmaga zaslužena, ker je imel Železničar boljšo napadalno vrsto. Sodil je g. Nemec.
V drugi tekmi sta se srečala
I. SSK Maribor : SK Rapid 2 : 1
Maribor, ki ni nastopil v najmočnejši postavi, je ugodno izenačil. Predvajal je lepo kombinacijsko igro in si je zmago popolnoma zaslužil. Rapid je imel svoje najboljše moči v ožji obrambi, krilska in napadalna vrsta pa nista bili na običajni višini. Sodil je zelo dobro g. .dr. Planinšek.
V finale sta se torej plasirala
I. SSK Maribor : SK Železničar 0 : 0
Po poteku igre bi sicer lahko zmagal Maribor, vendar je neodločnost pred golom ln izborna obramba Železničarja vsak uspeh preprečila. Ker je bil podaljšek 2krat 10 minut zaradi teme nemogoč, so žrebali In je žreb določil za zmagovalca SK Železničarja.
Razširjajte Jugoslovana!
“Radio
Ljubljana, torek, 17. novembra. 11.30 Šolska ura; Lepo stanovanje (estetika, higijena v obliki dialoga) gdč. Vencajzova. 12.15 Plošče.
12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza.
17.30 Otroški kotiček gdč. Komanova. 18.00 Sa-1 onski kvintet. 19.00 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 19.30 Dr. Fr. Veber: Etika in sociologija evangelijev. 20.00 Prof. Andree: Uvod v radiotehniko. 21.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, torek, 17. novembra. 11.05 Radio or-ster. 12.00 Zvonenje. 12.05 Plošče. 16.00 Plošče.
17.00 Narodne pesmi. 17.30 Radio orkester. 20.00 Vokalni koncert g. Božidara Mitroviča. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.80 Poročila — Jazz.
Zagreb, torek. 17. novembra. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski koncert. 20.15 Kulturne in društvene vesti.
20.30 Komorna glasba. 22.10 Zabavni koncert.
22.30 Nočni koncert.
Praga, torek, 17. novembra. 11.00 Moravska Ostrava. 12.15 Plošče. 12.85 Brno. 14.10 Plošče.
15.00 Bratislava. 17.35 Mladinska ura. 17.55 Plošče. 19.20 Jugoslovanske pesmi. 19.40 Litav-ske pesmi, plošče. 20.00 Brno. 21.00 Violinski koncert. 21.30 Planinski koncert. 22.20 Plošče. Ljubljana, sreda, 18. novembra. 12.15 Plošče.
12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza.
17.30 Salonski kvintet. 18.30 Slovenstvo in Jugoslovanstvo (g. dr. Capuder, podpredsednik Narodne obrane). 19.00 Dr. Nikola Preobrazensky: Ruščina. 19.30 Ob 700-letnici smrti sv. Elizabete (Premrov). 20.00 Literarna ura: Mladinska književnost (S. Škerlj). 20.30 Delavski prosvetni večer »Zarje« in »Svobode«. 21.15 Orgelski koncert g. St. Premrla. 22.00 Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, sreda, 18. novembra. 10.00 Šolski radio. 12.00 Zvonjenje. 12.05 Opoldanski koncert.
16.00 Plošče. 17.00 Narodne melodije. 17.80 Radio orkester. 19.30 Iz filmskega življenja. 20.00 Rumunsbi večer. 22.10 Poročila. 22.30 Plošče.
Zagreb, sreda, 18. novembra. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Poročila. 17.00 Plošče. 19.45 Oblike glasbe. 20.15 Kulturne in društvene vesti.
20.30 Beograd. 22.30 Novice. 22.40 Zvočni film. Praga, sreda, 18. novembra. 11.00 Plašče. 12.35
Bratislava. 14.10 Plošče. 15.00 Moravska Ostrava. 17.10 Marionetno gledališče. 19.20 Vokalni koncert. 19.45 Eksotična glasba. 20.15 Prenos iz s tu dig'a, komedija. 21.00 Rumunskli večer.
tvrdka JAKOB FLIGL dediči
Kleparstvo in vodovodna instalacija Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5 Telefon 33-53 — Rimska cesta 2
se priporoča c. občinstvu
za popravila kopalnih peči, izdelavo kopalnih banj, bakrenih kotličev za štedilnike i. t. d.
Dalje izvršuje vsa v stroko spadajoča popravila solidno in ceno. Najku-lantnejša postrežba. Odgovarjajoči materijah	2203
Stavbne
nasveta
daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-L
507
Mogavice, rokavice, volna in bombaž
najoeneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG
Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
Hdkalalmni papir
se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana
Zakon
o uradnikih
(U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od ka terih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker je zaloga majhna.
■altov« drva
Iirkovel|sld P*
prt tt
,,KURIVO"
IJHtLJAlA
| Dunajska cesta 83 | (na Balkanu)
| Telefon It. 84 84
Peier Keršil, predsednik deželnega sodi«« v Ljubljani, objavlja v lastnem imenu kakor tudi v imenu svoje žene |osipine roj. Majzeli ter otrok Petr«, Belizarj« in Miklavž«, da je njih izkreno ljubljena hčerka oziroma sostrica
iieflta
po dolgem, z vso vdanostjo prenašanem trpljenju mirno za večno zaspala.
Truplo predrage pokojnice so blagoslovi v sredo, dne 18. t. m. ob 15. uri pred hišo št. 4 na Gosposvetski cesti v Ljubljani, odkoder se prepelje v Podbrezje na Gorenjskem in bo tam dne 19. t. m. ob 10. uri pokopano.
V Ljubljani, dne 16. novembra 1931.	2398
Zasluženo priznanje
Mladinski pevski zbor Trbovije-Vode, ki je nastopil v nedeljo 15. t. m. v Ljubljani, je bil odlikovan z visokim priznanjem z najvišjega mesta. N j. Vel. kralj je blagovolil odrediti, da prevzame Nj. Visočanstvo prestolonaslednik Peter protektorat nad vsemi koncerti, ki jih bo priredil v koncertni sezoni 1931-32. — Mlademu zboru in njegovemu vodstvu čestitamo!
Koncert mladine iz Trbovelj
V	nedeljo dopoldne je prenapolnjena unionska dvorana pozdravila najmlajšo pevsko gardo, mladinski pevski zbor Trbovlje-Vode. Bil je prav prisrčen pozdrav: uvodna beseda Antona Bega, vse točke, ki jih je vodil učitelj Avgust Šuligoj, deklamacije, šopki in pozdravi šolarjev, vse je bila ena sama manifestacija mladine in za mladino. Koncert sam pa zasluži superlativ-no strokovno oceno. Spored sam na sebi je bil za pevce te starosti naravnost idealno sestavljen in ni vseboval niti ene »poceni« točke, niti enega neokusnega aranžmana. Pretežno je bil na sporedu Adamič, poleg njega Grbec, Premrl, Kogoj, Mabat, Marolt in Aljaž. Izvajanje pa tudi tako, da mu ni kaj reči. Vzorna intonacija, najfinejše izdelana dinamika, točna ritmika in globoko predavanje. Uspeh je bil ogromen, mnogo so morali ponavljati, spored navzlic samim drobnim skladbam in navzlic ponovitvam ni utrujal, ampak se je stopnjeval do konca. Koliko dela je položil Šuligoj v naštudiranje programa, to pa vedo le oni, ki imajo z deco opravka. Mislim, da ni bilo v dvorani človeka, ki bi ob nastopu šolarskega zbora ne bil presrečen.	Slavko	Osterc.
Prosvetno delo trboveljskega Sokola
Pod vodstvom prosvetarja br. Vončine se je pred nedavnim časom vršil sestanek, na katerem so se določile v glavnih obrisih smernice bodočega prosvetnega dela.
Redna poljudna predavanja se bodo vršila vsako zadnjo soboto v mesecu ob 18. uri. Vsebina predavanj bo iz najraznovrstnejših področij, in tudi imena domačih in tujih predavateljev nam jamčijo, da bodo predavanja kar najbolj ustrezna. Pod okriljem Sokola se bosta vršila tudi dva jezikovna tečaja, francoski in češki. Posebno za udeležence Vsesokolskega zleta 1932 v Pragi je tečaj za češčino precejšnjega pomena. V najkrajšem času se namerama ustanoviti tudi lutkovno gledališče pod vodstvom br. Rudeža. Drama ima pa tudi trdno voljo nuditi čim več novih sredstev v bodoči sezoni, ker je še vedno v energičnih rokah br. Plav-šaka. Tudi s. Čarga bo najbrže nadaljevala s svojimi pravljičnimi popoldnevi.
Prosvetni program je precej obširen, da pa bo njega izvedba čim popolnejša, je pa naloga vsega članstva, da se dobro zaveda svojih dolžnosti in naj s svojo navzočnostjo pri prireditvah da poguma onim, ki se trudijo, da razne prireditve Sokola nudijo vsem izobrazbe, razvedrila in tudi zabave.
Cgltidcilišče
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. uri zvečer Torek: 17. novembra: Zaprto.
Sreda: 18. novembra: Kralj na Betajnovi. Red E.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek: 17. novembra: Damski lovec. Car se da ' fotografirati. Red A.
Sreda: 18. novembra: Viktorija in njen huzar, opereta. Red D.
Četrtek: 19. novembra: Zaprto.
Beograjski dramski igralci bodo gostovali v ljubljanski drami v četrtek 19. t. m., in sicer s Petrovičevo komedijo »Kir Janja«. Komedija spada med najboljša dela srbske literature, je pisana v Molierovem duhu ter polna dovtipov in šal. Glavni junak je grški skopuh, ki govori nekako grško srbsko narečje. Beograjski gostje to komedijo izvrstno podajo, zato obisk najtopleje priporočamo. Gostovanje je izven abonmana
Aida
Preteklo soboto je nastopil prvič na našem odru novo angažirani tenor Ivič kot Radames v Verdijevi Aidi. Pevec ima dober materijal, ki je zlasti v srednji legi zelo prijeten. Po barvi in dinamiki nekako med liričnim in junaškim. Ivič je tip nepokvarjenega pevca, ki se ne lovi za efekti, nikjer ne pretirava in ne sili namenoma v ospredje. Po njegovi igri bi sodil, da je skoraj preskromen. Odlična gosta sta bila Kunčeva in Križaj. Kunčeva polaga veliko silo v dramatično podajanje, Križaj pa mi imponira poleg vseh drugih vrlin še s tem, da negira vsak patos, kar je znak njegove izredne muzikalne orijentacije. Ostale vloge so bile v izkušenih rokah naših pevcev. Obisk Aide je bil zelo dober.
Slavko Osterc.
Repertoar narodnega gledališča v Mariboru
Začetek ob 20. uri.'
Torek: 17. novembra: »Konec poti«. Ab. B. Sreda, 18. novembra: Zaprto.
Četrtek, 19. novembra: »Kralj na Betajnovi« Ab. C.
Iz gledališča. V četrtek 19. t. m. bo prva re priza Cankarjeve dramske umetnine »Kralj na Betajnovi«, ki je pri sobotni premijeri dosegla zaslužen uspeh. — Koncem tedna pa bo pre-mljera Zellerjeve melodijozne in vesele operete »Ptičar« v režiji g. P. Rasbergerja.
Službene objave
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C 636/31—1.
Oklic.
3196
Tožeča stranka nedl. Rupnik Anton, zastopana po varuhu Zagomilšek Josipu, žagarju v Keblju št. 31, je vložila proti toženi stranki Kumer Štefanu, delavcu v Podgradu pri Cezlaku, radi priznanja očetovstva in plačila preževnin k opravilni št. C 636/31 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na
2	8. novembra 1931 ob poldva-n a j s t i h pred tem sodiščem v sobi št. 4.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Mihael Fink, hranilnični urdtiik v Konjicah, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Konjicah, odd. II., dne 17. oktobra 1931.
•J;
C 507/31—1.	3179
Oklic
Kepe Kata, roj. Kovač, pos. v Dolgi vasi štev. 117, ki jo zastopa dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi, je vložila zoper Sep Rozalijo, roj. Kovač, pos. v Csornye-foldu, p. Felsoszemenye na Madžarskem, tožbo zaradi 612 Din s prip.
Ustna sporna razprava se določa na dne 5. decembra 1931 ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 19.
Toženi stranki se postavlja za skrbnika na čin Molnar Vendela, posestnika in župana v Čentibi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 3. novembra 1931.
C 493/31—1.	3178
Oklic.
Paller Karolina roj. Čisar, učiteljica v Kutfeju na Madžarskem, ki jo zastopa dr. Strasser Armin, odvetnik v Dolnji Lendavi, je vložila zoper Tibaut Matjaža, pos. v Dolgovaških goricah, tožbo zaradi Din
11.663-33 s prip.
Ustna spmia razparva se določa na dne
5.	decembra 1931 ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 19.
Toženi stranki se postavlja Za skrbnika na čin Tibaut Verona, posestnik v Dolnje-lendavskih goricah.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 1. novembra 1931.
C 140/31—1	3192
Oklic.
Tožeča stranka Cvirn Franc, posestnik v Rajhenburgu, je vložiti proti toženi stranki Abram Leopoldu iz Leskovca, sedaj neznanega bivališča, radi 225'— Din k opravilni št. C 140/31—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na
16.	decembra 1931 ob osmih pred tem sodiščem v sobi št. 5.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Loschdorler Konrad, pisarniški oficijal v Sevnici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Sevnici, dne 13. novembra 1931.
3189
E 930/31-2.
*
Oklic.
3180
Ležeči zapuščini Horvat Terezije, pos. v Dobrovniku, je vročiti v izvršilni stvari H vat Aleksa, trgovca v Dobrovniku, sklep z dne 16. septembra 1931, E 930/31 1, s katerim se je dovolila prisilna osnova zastavne pravice pri zavezančinih nepremičninah vi. št. 59 pod B 5, 7/a-b, 9/b in 10 k. o. Dobrovnik.
Ležeči zapuščini se postavlja za skrbnika Horvat Stefan pos. v Dobrovniku. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 3. novembra 1931.
Nc I 346/31—4.	3197
Amortizacija.
Po prošnji Žumra Franceta, uradnika državnih železnic na Jesenicah, se uvaja postopanje v namen amortizacije nastopnih, po prosilcu baje izgubljenih vrednostnih papirjev, ter se tisti, ki jih ima, poziva, da uveljavi svoje pravice v teku 6 mesecev; sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da vrednostni papirji niso več veljavni. Oznamenilo papirjev:	Hranilna	knjižica
Kreditne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, r. z. z o. z. štev. 1427 z vlogo 488-14 Din.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. I.,
dne 12. novembra 1931.
E 365/31-10.
Dražbenl oklic.
Dne 2. decembra 1931 dopoldne ob polena j stih bo na licu mesta v Hrastenicah št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Babnagora, vi. št. 7.
Cenilna vrednost: Din 127.188-—; Pritiklin in premičnin ni. Najmanjši ponudek: Din 84.794.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki,
dne 30. oktobra 1931.
*
E 1686/31—12	3190
Dražbenl oklic.
Dne 11. decembra 1931. dopoldne o devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Apače, vi. št. 424.
Cenilna vrednost: 25.422 Din;
najmanjši ponudek: 16.950 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na družbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 5. novembra 1931.
E 519/31—16	3198
Dražbenl oklic.
Dne 14. decembra 1931. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: enonadstropna hiša št. 6 v Brežicah z gospodarskim poslopjem ter vrtom in njivo, zemljiška knjiga Brežice, vi. št. 192.
Ceniina vrednost: 121.646 Din;
najmanjši ponudek: 81.098 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražhe. sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na družbeni oklic, ki je nabit na uradni do=.n tega sodišča
Okrajno sodišče Brežice, odd. L., dne 10. novembra 1931.
Poravnalni sodnik: s. o. 8. dr. Dolničar
Josip.
Upravnik mase dr. Sernec Gvidon, odvetnik v Celju.
Oglasitveni rok do 19. decembra 1931.
Poravnalni narok pri okrožnem sodišču v Celju dne 2 2. decembra 1931 ob poldevetih.
Okrožno sodišče v Celju odd. I., dne 11. novembra 1931.
Koiikur zni	razglasi
S 10/31—3,	3174
1246. Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Feld-mana Edvarda, trgovca, in Feldman Ko-melar Meleta, graščakinje pri Meži.
Konkurzni sodnik Romold Ivan, starešina okrajnega sodišča v Slovenjgradcu. Upravnik mase dr. Schreiner Hinko.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, dne 2 6. novembra 1931 ob enajstih.
Oglasitveni rok do 31. decembra 19 31.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 15. januarja 1932. ob enajstih.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 11. novembra 1931.
*
S a 26/31-4.	3177
1247 Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika tvdrke Maks Stossl, trgovina z usnjem v Celju, registrovana pod firmo Rg A I 71.
Poravnalni sodnik dr. Dolničar Josip, sodnik okrožnega sodišča v Celju.
Poravnalni upravnik dr. Pintar Rihard, odvetnik v Celju.
Narok za sklepanje povravnave pri imenovanem sodišču, dne 15. decembra 1931 do p. ob devetih.
Rok za oglasitev do 10. decembra
1931.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 4. novembra 1931.
*
S a 27/31.	3173
1248.	Poravnalni oklic.
Razglasitev poravnave izven tečaja o imovini Brumeca Antona in Hane, trgovcev v Celju, Gosposka ulica.
Sa 36/31-2.	3195
1249.	Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini First Aste roj. Tončič, trgovke v Ivanj-kovcih pri Ormožu.
Poravnalni sodnik: dr. Košan Janko, starešina okrajnega sodišča v Ormožu.
Poravnalni upravnik: dr. Ban Adam, advokat v Ormožu.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, dne 21. decembra 19 31 ob devetih.
Rok za oglasitev do 16. decembra 19 31 pri okrajnem sodišču v Grmožu. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. novembra 1931.
*
S 11/31—82.	3181
1250. Odreditev posebnega ugotovitvenega naroka.
Konkurz: Gulda Franc, trgovec v Mariboru.
Za preizkušanje naknadno prijavljenih in do naroka morda še prijavljenih terjatev se odredi narok na 10. decembra 1931 ob desetih dopoldne pri tem sodišču, soba št. 84.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 10. novembra 1931.
S 1/31—11.	3191
1251. Odprava konkurza.
Prezadolženec Vale Edvard, trgovec v Laškem.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom oprav. štev. S 1/31—2, o imovini prezadol-ženca, se odpravi po § 151 steč. zak., ker je bila razdeljena vsa masa.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 4. novembra 1931
*
Popravek.
V	»Službenih objavah« »Jugoslovana« z dne 5. novembra 1931 št. 459 se ima v poravnalnem oklicu Sa 18/31/2 ime poravnalnega upravnika pravilno glasiti: dr. Sta-navnik Aleš, odvetnik na Jesenicah ne pa: dr. Stanovič Aleš itd.
Upravništvo.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No 12.432/8.	3193
Dražba lova.
Lovska pravica krajevnih občin Brester-nica in Kamnica se odda potom javne dražbe do 3 1. marca 193 5. v zakup.
Dražba se vrši v soboto dne 2 8. n o-vembra 1931. ob 10. uri pri sre-skem načelstvu Maribor levi breg, soba štev. 28.
Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg,
dne 13. novembra 1931.
Št. 11.309/11.	3185
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje proda potom pismene ofertalne licitacije na dan 21. decembra 1931 ob enajstih zalogo polukoksa od ca 200 ton.
Zakonito kavcijo je položiti pri podpisani najkesneje do 10. ure na dan licitacije. Pismeni pogoji na razpolago.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 14. novembra 1931.
Štev. 1268/31.	3182
Objava.
Odbor Advokatske komore v Ljubljani je imenoval za prevzemnika pisarne pok. advokata Kvasa Miroslava v Višnji gori gospoda dra. Tominška Gojmira, advokata istotam, s čimer je gospod dr. Švigelj Anton, advokat v Ljubljani razrešen dolžnosti začasnega prevzemnika.
Advokatska komora v Ljubljani, dne 13. novembra 1931.
Razne objave
3199
Oznanilo Javne dražbe.
Dne 21. novembra 1931 ob 10. uri se bo vršila v Javnih skladiščih tt.: Javna skladi-šta družba z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33, javna dražba ca 70 kubičnih metrov hrastovih friz in ca 11 kub. metrov hrastovih plohov.
Ljubljana, dne 16. novembra 1931.
Skladiščna uprava.
Al Jennings:	37
Pesnik in bandit
En sam blazen krik, samo kratka borba, potem pa strašen, mučen, zategel stok. časnikar je na hodniku ležal na tleh z izžganim očesom in z zabuhlim žarečim obrazom, v katerega se mu je žrl karbol. Ko se je potem vrnil iz bolnice, je bil napol slep, njegov obraz pa je bil ves iznakažen od šivov in brazgotin, da ga niti hudič ne bi bil več maral. Pridobil si je zaupanje tatu in ga je izdal.
Tat je bil obsojen na petinsedemdest udarcev z bičem, ker je napadel sojetnika. Bil je velik, vitek fant, mišičast in lep kakor kip iz marmorja.
Jetnišnica ni kraj, v katerem bi se smele goditi nedovoljene reči. Vsak jetnik je vedel še tisto uro, da bo tat dobil svoj delež. Jaz sem šel ravno iz pisarne za selitve, pa sem po stopnicah pogledal v klet. Tam je lažal tat trdno zvezan na tnalo, z gležnji, tesno uklenj enimi, in z razkril j enimi rokami in je bil samo še kepa krvi.
še malo ni dal od sebe kakšnega glasu. Človek je moral biti naravnost iz pekla, da je mogel s tistimi težkimi jermeni, katerih robovi so bili tako ostri kakor britve, udrihati po tem ubogem, surovem, raztrganem mesu. Tat je bil prebit do kosti. Toda
neusmiljeni zamahi so padali še dolgo potem, ko je bil že zdavnaj brez zavesti.
Potem so pazniki odjenjali. Minila je ura. Tat se je zavedel. Pazniki so ga vzravnali pokonci. Nadzornik se je s temnim pogledom ozrl vanj.
— Ali boš rekel zdaj, da ti je žal in da boš poslej poslušen zakonom? ga je nahrulil.
Iznakaženo, krvavo, žrtvovano revše, ki ni moglo ne stati ne govoriti, je dvignilo svoj bledi, od smrti zaznamovani obraz. In po dolgem odmoru je hripava kletev padla z njegovih ust.
— Hudič ga naj vzame! žal mi je, da mu še drugega očesa nisem vzel.
Privezali so ga spet ob tnalo in so ga sesekali do smrti. Udarjali so po raztrganem mesu in polomljenih kosteh, dokler ni vsa krvava masa na tnalu zlezla na kup.
To je v letu 1899. v kaznilnici v Ohiu pomenilo petinsedemdeset udarcev z bičem.
Nazvali so me ubijalca ljudi. Toda jaz nisem nikoli v svojem življenju zagrešil umora. Jaz sem samo naglo in pošteno streljal, da se obranim sam. Ce bi bil ubijalec, kakor so ubijali ti ljudje, bi bil samega sebe cenil na manj kakor kakšno zver.
če bi bil ravnatelj jetnišnice tedaj hotel izpeljati svojo grožnjo nad menoj, bi bil končal kakor pes. Zavedal se je tega.
Tako so me samo premestili v četrti razred, dobil sem belo odelo s črnimi pokončnimi progami,
vtaknili so me med uklenj ene in me poslali na prisilno delo.
Odrezanost od sveta, samota, nasilna disciplina g- vse to mi je jemalo zadnji pogi;m. O nikomer nisem ničesar čul. Nihče ni smel k meni. Prepovedali so mi knjige in obiske. Nazadnje sem se napravil bolnega, samo da bi lahko Porterju poslal kakšno vest.
Strežaj mi je meril temperaturo. Bill je prišel iz lekarnice; govoriti z menoj ni smel. Toda njegov grenki, otožni skrbni pogled ml je bil dovolj. Pokimal mi je in mi okrenil hrbet. Tedaj sem razumel, da je Bill poizkusil vse, kar se je dalo, pa je bilo vse zaman. Ni mi mogel pomagati.
Moral sem nazaj k prisilnemu delu. To je bilo najtežje v kaznilnici. Zasebni podjetniki plačujejo državi po trideset centov na dan za vsakega moža. Toda če kakšno delo ni gotovo ob času, mora jetnik v tisto grozno klet po plačilo, črnec »mali Jim« je v treh dneh dvakrat dobil »vodo«.
Po gumijasti cevi z ustnikom, ki mu je komaj pol centimetra v premeru, pošljejo s strahotno silo, s pritiskom kakšnih šestdeset funtov, strujo vode na jetnika. Glavo mu trdno zvežejo in strujo, ki reže kakor jeklo, mu naperijo naravnost v obraz, v oči, v nos. Pod silnim pritiskom mora človek usta odpreti. Divji, vse trgajoči tok se preseka skozi vrat in prereže želodec na dvoje. Nil*5e ne vzdrži vode po dvakrat.
475-letnica vseučilišča v Gtreilswahlu
Najstarejše iprusk« vseučilišče je slavilo te dni svojo 475-letnico. — Na sliki vidimo slavnostni sprevod na potu od cerkve sv. Nikolaja nazaj na vseučilišče.
Predsednik in ministri češkoslovaške republike bodo varčevali
Češki listi poročajo, da je predsednik češkoslovaške republike predložil vladi zakonski načrt, naj se njegovi dohodki znižajo in sicer za približno 20 odstotkov. Za znižanje svojih plač 30 se izjavili tudi ministri, ki naj bi prejemali
3	do 10 odstotkov manj kakor doslej. Predlagano znižanje naj bi se izvršilo že v državnem proračunu za 1. 1932.
Predsednik Češkoslovaške republike prejema po zakonu od 12. avgusta 1. 1921 na leto 1 milijon češSih kron (okrog poldrug milijon dinarjev). Če bi se ta svota znižala za 20 odstotkov, bi dobival predsenik še 800.000 kron, 200.000 kron pa bi država prihranila.
Predsednik češkoslovaške vlade prejema na leto 70.000 čeških kron, funkcijsko doklado 40 tisoč kron in za raprezentacijo 50.000 kron; skupno torej 160.000 kron.
Češkoslovaški minister za zunaje zadeve prejema na leto 60.000 kron plače, funkcijsko doklado 40.000 kron i:n za reprezentacijo 50.000 kron, skupaj 150.000 kron.
Drugi ministri pa imajo po 60.000 kron plače na lteo in po 40.000 kron funkcijske doklade, skupaj torej po 100.000 kron na leto. Ministrov je 14.
Predlagani prihranki vsled znižanja plač bi znašali okoli 350.000 čeških kron.
Žena, ki ni rodila, pa ima 11 otrok
Ameriški trgovec Friderik Smith v Chicagu je doživel te dni čudno razočaranje. Njegova žena mu je rodila prej 8 otrok, meseca julija letos pa trojčke. Sedaj pa je žena priznala, da vsi ti otro i niso ne njeni in tudi ne trgovčevi, pač p;t so vsi otroci najdenčki. Zena se je samo hlinila, kakor da je na porodu, a vselej je odšla v bolnišnico, od tam pa je pripeljala s seboj tujega otroka. Svojemu možu je napisala pismo, kjer pravi: »Jaz ne zahajam na nobene veselice, ne kupujem si nakita in dragih oblek, pač pa imam silno rada otroke. Ker pa svojih nisem dobila, sem jemala druge otroke za svojec. Mož je hotel, naj žena tuje otroke vrne, žena pa tega nikakor ni hotela storiti. Končno sta se pogodila, da vrne prvih 8 otrok njihovim starišem, trojčke naj pa obdrži.
60 mark za vsako besedo
V Londonu so razpravljali nedavno o tožbi zaradi dohodkov, ki jih je nesla neka gledališka igra. Ugotovili so, da je igra vrgla nekemu dramatiku 400.000 mark. To kaže, da igrajo v Anglij še vedno igre, ki so zelo dobičkanosne. Dosedanji dohodki neke igre, ki jo igrajo v Angliji in v Ameriki, znašajo 4 milijone mark, od te svote pa je dobil pisatelj 400.000 mark. Prodajalka Dodie Smith pa je napisala igro »Jesenski podlesek«, ki jo še sedaj igrajo in ta bo tudi dobila več stotisoč mark. Igra »Journeys Endc pa je že prestavljena na 25 jezikov in je vrgla doslej nad 20 milijonov mark dobička. Pisatelj Sheriff, ki je bil prej priprost pisar in ki študira sedaj v Oxfordu, je izračunal, da je dobil za vsako besedo te igre 60 mark nagrade.
Zakaj so šle na ulico?
V Berlinu imajo posebne uradnice, ki nadzirajo socialno skrbstvo, zlasti kar se tiče žensk.
Neka taka uradnica se^ je posebno zanimala za one nesrečnice, ki si služijo svoj kruh na cesti. Tem ženskam je poslala posebno tiskovino s prošnjo za izpolnitev; glavno vprašanje pa se je glasilo :»Kaj vas je pognalo na cesto?. Odgovorov je dobila ogromno in te odgovore objavlja sedaj neki berlinski list na prav diskreten način. Odgovori so takšni-le: 1. zakonska žena — zaradi pomanjkanja; 2.
zakonska žena — zaradi plačevanja obrokov za blago; 3. vdova — da nakupi mamila; 4. ločenka — da plača stroške za ločitev zakona;
5. samica — da podpira brezposelnega fanta;
6. nezakonska mati — da redi otroka; 7. samica — zapuščena od fanta; 8. samica — ne mara delati; 9. samica — da preživlja prijatelja; 10. zakonska žena — v dobrih razmerah, zaradi zabave. Druge ženske zopet navajajo, da hočejo imeti lepe obleke, pa jih mož ne more kupiti, druge si hočejo nabaviti pohištvo, največ pa jih gre na ulico iz lahkomiselnosti.
Navodila za poljubovanje
V	mestu Baltimore — Zedinjene države — je izšla knjiga, ki uči ljudi, kako se je treba poljubovati. Jako zabaven je v tej knjigi pouk, kako je treba drago osebo poljubiti na ustnice: »Ustnice so skoro odprte. Skloni se nekoliko naprej (z glavo, ne s celim telesom) in dobro pomeri: ustnice se zadenejo ob ustnice — oči zamiže — srce se odpre — duh pa se dvigne nad viharje, nad trpljenje in nad neprijetnosti vsakdanjega življenja — nebo se odpre — zemlja pa se lomi pod tvojimi nogami kakor meteor na temnem nočnem nebu — živci skakljajo na oltarju ljubezni kakor lahek veter na rosnih rožicah — srce pozabi na vse bridkosti in umetnost poljubovanja je tu — vse brez hrupa in hruma in brez razburjenja.«
Latly Seaforth
Predsednik nemške republike Hindenburg je odlikoval vdovo angleškega polkovnika Sea. fortha s kolajno nemškega rdečega križa I. razreda za njeno pomoč Nemčiji v prvih letih pa vojni.
Pes kot kritik
Slavni francoski slikar David je naslikal nekoč neko rimsko kneginjo. Ko je bila slika gotova, so eni trdili, da je kneginja izvrstno zadeta, drugim pa se slika kneginje ni zdela prav nič podobna. Odločitev v tem sporu je bila težavna. Končno pa je slikar predlagal, naj odloči o podobnosti ali nepodobnosti slike kne-ginjin psiček. Sliko so postavili v ta namen v sobo, kjer ni bilo nikogar, v sobo pa so spustili psička. In res, komaj se je psiček približal sliki, je začel prijazno migati z repom. Slikar je nato prejel svojo precej visoko plačilo brez ugovora. Svojim prijateljem pa je pove-, dal, da je sliko, predno jo je odposlal, prav izdatno namazal z mastjo...
Zaljubljena učiteljica
Berlinski list »Vorvviirts« poroča iz Rusijei »Mihaijl Kalinin, predsednik sovjetske ekseku-tive, opravlja tudi reiprezentacijske funkcije državnega predsednika sovjetskih zveznih držav, Ta nvož je v Rusiji silno priljubljen med narodom, zlasti na kmetih, in on sani tudi vedno rad naglasa svoj kmečki rod. Zato tudi dobiva od vseh strani veliko pisem, zlasti z dežele. Nekega dne pa je prejel pismo od neke učiteljic« z dežele, ki je pravkar poslušala v radiu neko njegovo predavanje, v pismu pa pravi, da si ničesar bolj ne želi kakor dobiti otroka od tako pametnega moža kakor je Mihajl Ivanovič (Kalinin), najrajši pa kar od njega samega. Kalinin, ki je sicer zelo dobrega srca, je pa žalibog že precej prileten in zato je dolgo premišljal, kaj in kako bi — vedel je namreč, da zakona narave tudi njegova diktatorska sila ne more odpraviti alii popraviti. Končno je pa le uganil pravo. L lin a carski, njegov (bivši) tovariš in minister za prosveto, je še mlad in čvrst mož, učiteljice pa so podrejene prosvetnemu ministrstvu. Kalinin je torej napisal na pismo: »Se tiče učiteljice — to naj Lunačarski opravi.«
Humor
Demonstracije v Atenah zaradi Cipra
Pokret, ki se je razvil na otoku Cipru med grškim prebivalstvom proti angleški nadvladi, je vznemiril tudi grško prebivalstvo v Grčiji, kjer se vedno bolj širi agitacija proti Angliji^ V Atenah skoro ne mine dan, da ne bi visokošolci prirejali proti angleških demonstracij.
»Jaz sem bila včeraj v kino; moj je trikrat objel!«
»Ta mora pa imeti res dolge roke!«
Urednik Milan Zadnek. — Za inseratai del odgovarja Avgust Kozrnan. — Vsi v Ljubljani
Nemški parnik je rešil angleškega admirala
N« desni: Sir Howard Kelly. — Angleška ladja »Petersfiekk je ob ustju reke Jangtse-Kiang na Kitajskem zadela na pesek in je prosila za pomoč. Nemški parnik »Derflinger« je prvi priplul na kraj nesreče in rešil angleško posadko s podadmiralom Kelly-jem na čelu.
Izdaja tiskarna »Merkurc, Gregorčičeva uL 23. | Za tiskarno odgovarja Otmar Mich&lck. —