Januš Golec: Med prvimi je moral na vojno Podhrustov Tinča iz Cundrovca. Niti žena in deca niso prehudo žalovali ob slovesu, sosedi in sploh cela fara mu ni želcla vrnitve. Manjši posestnik je bil Podhrust, a sosed za plašenje zlodeja. Izzvati je znal prepir, pretep in nato je zasukal na sodišču zadevo tako, da so odrezali njemu krivi.nežu kos pravice! Kollkor mu je primanjkovalo sporov vsosečki, jih je iztaknil doma v zakonskem ter družinskem življenju. Niti posebno povdariti ni treba, da je bil poleg prepirljivosti in surovosti še skregan z Bogom in Cerkvijo. Pri vseh grajevrednih lastnostih je igral vlogo vaškega modrijaša. Vojake je služil tri leta. Bil je pismen v dveh jezikih. Kot zagrizenemu pravdarju se mu je uklonil ali izognil vsakdo, s katerim se je srečal. Posest mu je obdelovala žena z otroci, Tinča sam je bil še pred vojno napreden — gosposki kmet. Zgorajna slika naj zadostuje, da bo razumel vsakdo, da Podhrustovo vojno slovo ni bilo prisrčno, doma le na videz solzno, od sosedov in znancev pa spremljano v upravičeni želji, da bi ga le ne bilo ve. nazaj, potem bo vsaj mir med vaščani! Kopriva ne pozebe, tudi Tinča je bil eden prvih, ki si je ogledoval kot neranjen avstrijski ujetnik neizmerno obsežno majko Rusijo. Še udobno ter dobro mu je šlo med Rusi, med katerimi je že tedaj na tihem vrelo na prevrat in upor napram gospodi. Podhrust je bil zopet prvi doma iz ruskega ujetništva. Drugo vrnule so kmalu poslali na soško fronto, le on se je znal postaviti tako, da so ga počastili s službo rekvizitorja že itak iztrebljene živine, krme in raznega drugega blaga, s katerim so zavlačevali svetovno morijo. Že predvojno kmečko strašilo v osebi Podhrustovega Tinčeta se je prelevilo po prestani rusko-boljševiški šoli v pravi strah in trepet, kjerkoli se je pojavil. Navzgor se je prilizoval ter ovajal, navzdol je šuntal i:_ pri vsem tem je izhajal dobro tcr zalagal znatno svoj dom z denarjem. Pa je vendarle prikrevsal v deželo tolikanj zaželjeni prevrat! Kedo drugi je bil med prvimi revolucijonarji, če ne daleč naokrog najbolj osovraženi Podhrustov Tinča iz Cundrovca. Zaslužil bi bil, da bi ga bil narod linčal in mu požgal domačijo, a baš nasprotno! Postal je kolovodja prevratnega gibanja. On je odločal v spodnjih krajih: ali bo ta bogataž in vojni dobičkar obdržal preobilno Imovino, ali jo bo delil z bolj potrebnimi. Tinča je organiziral z iz vojne vrnulimi delamrzneži in postopači sicer ponesrečen napad na trgovine v Sv. Petru pod Sv. gorami. Prišlo je med napadalci in branitelji poštenopridobljenega imetja do izmenjave strelov. Zadeti in ranjeni so bili nedolžni! Podhrust ni odnesel niti najrnanjše praske. Zagorci so izropali in upostošili znano graščinsko pristavo Novi dvori pod Klancem. Kolovodja napada je bil Tinča. Ko je pa obračunavala pozneje zakonita vojaška oblast z nahujskanimi opustoševalci s kroglo na sredini Klanjca, je bil Podhrust davno na varnem preko Potle in niti na odgovor ni bil pozvan. Po ustalenju prevratnih razmer po naših krajih in po vrnitvi naroda pod zakon ter red je zacvetelo še večje blagostanje nego med vojno. Cene so rasle, vse se je lahko prodalo za gotov denar. Troba se je bilo le nekoliko pripogniti ter zagrabiti, siromak ter nepridiprav sta tolikokrat obogatela z eno potezo. Popivali so teJ j ljudje, rajali, skoro nič dclali in bili prepričani, da mora trenutno povojno Nagostanje trajati vedno. Z bliskavi.o se menjajoče povojne razmere so bile voda na Podhrustov dobro idoči mlin. Bil je v onih rajskih časih trgovec, mešetar, švercar in kričečo napreden Jugoslovan, da se je vse balo njegove narodnosti in ljubezni do novega položaja. Tinča je pc.edal tedaj lepo urejen dom, pitano denarnico, a bil je brez vere v Boga in ]j'ib_zni do tako bližnjega kakor mu je bila žena z deco. Dejstvo, da so imeli kruha in obleke, pa vse telesne dobrote so bile pomešane s kletvijo iz očetovih ust in z odvračanjem od vsega, kar bi jih bilo osrečevalo v verskem in nravnem oziru. Žena ni smela v cerkev, otroci ne moliti na glas, da W jih bil čul oče, kateri se je bil vrnil $z boljševiške Šole, kl je napovedovala |)oj Bogu in njemu na čast organiziraaim ustanovam. Kjer ni v družini vere ln prave ljubezni, tamkaj je prokletitvo, četudi je denarja v izobilju! Da bl bil kedo posvaril Podhrusta, Jter ni na pravi poti, Bog varujl S takim drznežem bi bil obračunal na divJaško surov način, saj je bil hrust ln jie izmozgan od dela in telesnega trpljenja. Pokora — da, šiba božja je bil ta nejfcodigatreba za domačo župnijo in celo »kolico na Štajerskem In Hrvaškem. Leta 1927 je bil Podhrustov Tinča iboljševiziral domače v toliko, da nlti prav mlsliti niso upali na kristjanu najIjubše — boži.ne praznike. Ženincmu i>rezverstv_ ni prav zaupal, radi tega |ej Je zagrozil a temeljrtim dejanskim obračunom, ako bi obhajala z deco sve;to noč z Jaslicami ali 3 posetom polnočftice, ko mora on ba_ popoldne pred svetim večerom na Hrvaško k prijatelju o nujnih opravkih. Zagotovil je, da se o vrnil kmalu na noč s polnim cekrom najboljSe slivovke, katero mu je pripravil vojni tovariš ter zvest somišljeIiik Blažičkov Viktoc iz Mačkovega grabna pri Sv. Kati. Re3 nlso postavili pri Podhrustovih Ą ket Betlebema, pač pa so zmolili vse tri dele rožnega venca, ko so bili na sigurnem, da hi.nega strahu še dolgo ne bo domov. Goreča molitev rnatere z deco je spominjala družino na blaženo ftoč, v kateri so prosili le za mir in 'omeličanje očetovega srca v toliko, da jim bo dovolje-no sodelovanje prl povzdigi slave božje. Tinča je dobil hrvaškega brata doma pri žganju, mesu in pipi toiiaka. Kovala sta na.rte za šverc na veliko in se čutila vzvišena nad onimi, ki so delali zadnje priprave za dostojno prosldvo BožiČa. Tinča se Je bahal, da bo naletel Boži.ek na njegovem domu na skrbno zaklenjena vrata in vzgled njegove hiše bodo zaCeli posnemati kmalu tudl dr u* gl. Že precej na noč je Slo, ko je zložil Podhrust polue steklenke v ceker, se poslovll od zagorskega kumeka in zavil v boži.no mrzlo in nekoliko zasneženo temo. Pil Je bil toliko, da ga nl trosil mraz, sicer pa nikakor ni bil pijan in mu je ila hoja z lahkoto izpod nog. Tira po anegu ni rabil, snežena odeja Je bila pretanka, da bi bila ovirala potnika. Ko je Imel za seboj brv preko Sotle In okrajno štajersko cesto, je krenil po bližnjici v gozd, da bi si okrajšal pot xa ve. nego polovico. Presek skozi šumo mu je bil znan bolj nego ovinek po cesti. Ni pomnll ure po dnevu in v noči, ko bi ae ne bil poslužil bližnjice. Nekaj časa je peljala steza po ravnem preko gozda, nato so je vzpela precej navzgor in se je na vrhu zopet zraarnala. Hosta je ozka, pač pa zapotegnjena zelo na dolgo. Ko se je sopeč vlekel po zmrzlih tleh navzg.r, mu je po.ila na cekru ena ruča. Obstojala Je resna nevarnost, da mu zdrkne žgano blago s palice preko rame po hrbtu na tla. Postal je na vrhu, odložil breme in pretipal ceker, če bo držal do doma. Pri ponovnem otipanju tovora se je zasukal parkrat na okrog in kresal sklonjenega hrbta naprej po ravni. Ni stopal dolgo, ko se je zatekel obcutno v bukev in pogledal okrog sebe. Bilo je sicer močno temno, toliko pa je le razločil, da je zašel s steze na stran med grmičje in večje drevje. Nikakor ni bil zmešan od alkohola, a tema je tema in zašel je v noči marsikdo, ako ni pogodil koj začetkom zablode prvotne in prave poti. Bolo.il je po lastni zavesti kot star vojak: vzhod, zapad, sever in jug in se podal v zapadno smer, ki je morala biti pravilna. Eden grm za drugim mu je prikrival prej&njo pot, da se je ogibal le s težavo nadležnega vejevja. Cim dalje je korakal, v večjo goš.avo je zašel in sicer ozkega gozdnega pasu ni bilo ne konca ne kraja. Pot mu je že zalival obraz In hrbet, Se vedno ni bilo nobe- nega izgleda, da bi ga izpustil za.arani gozd iz objema. Da bi se ogibal lažje drevja, je vz«l ceker pod pazduho in lako je šlo hitreje nekam med debli in po gošči, ki ga je šibala po rokah in po obrtizu. Ves je že bil prepoten in izmučen od naporne hoje in vražje hoste ni hotelo biti kon.c na nobeno stran nel Predolgotrajna zabloda mu je nagnala v notranjost besnečo nevoljo, da je robantil ter klel gam nad _ebqj -v, popolnl onem.og!_sti. Neštetokrat ;e žaj bll postal, ubral drugo smer, ki pa Je blla tudi napačna in je vodila dalje v; gožčavo, raesto iz nje na p.an! Dobrl dve uri se je motal po grmovju, vil tep' smukal med bukvami, ko se je oglasil' s farnega zvanilia zvon ob enajsti uri in pričel vabiti vernike k spominu rojstva Zveliearjevega. Šele glaa brona ga je podučil, da je neka^j korakov pro?5 od točke, odkoder je bil nastopil pre-^ h-od preko gozda. Krenil je le nekolik.' navzdol in res je bil na plani, po kateri? je vodila njegova ter prava steza skozi §umo in proti domu. Slišal je že mnogokrat o no.niKj blodnjah, sam je doživel temeljito zgrek šitev pota na sveto nofi. Obrisal ei Jtf ves zapoteni obraz, odmašil steklenk<i in pil v dolgih požirkih, da bi se ne premrazil ter prehladil po nepotrebnem. Jezilo ga je do ostudnih kletvic, ker ie zvodila noč njega — prosvitljeneg^j Podhrusta, ki je veroval le v to, kar jjai videl, otipal ter slišal, vse drugo mu jej bila farovška sleparija, ljudska zaslepljenost, praznoverje in po domače —'¦> babjevernoat! Da bi ne zmogel tako| ozkega gozdnega pasu mož — doslu-j žen vojak, bi bila resnično sramota!; Tako se je hrabril Tinča ob vabljivibj in milodonečih zvokih farnega zvanSi in sklenil, da se poda še enkrat preko gošče, četudi bi ga hotel speljati na^ stran saui zlodej, se bo držal na pravoj in dosegel dom ne po ovinkih, arapaifi po bližnjici. Sklenjenp — storjeno! * Tin.a je zaklašturil n^azaj v gozd*; Resni.no, stopal Je pravilno po stezi) dokler Je klenkal zvpn iz temnih lin. Ko je zapel v noč zadnji in na umirje- nje zapot egnj.ni — bam , se je ne- niadarna prestrašil, da ga je potreslo po celem životu in je ulovil komaj in komaj ceker, da se mu ni izmuznil izpod pazduhe na tla. Kaj ga je bilo prešenetilo, sam ni znal in tnu prestavilo misli a hoje po pravi stezi na od njega (oM&okrat saješeno — sveto noč. Da bi $e cftrosel rahlejših in njega nevrednfii razglabljanj, je stopii trda in se pogn&J % vso n$glico najprcj. Že po par daijšib lkoraluh je tako treščil s čelom ob de3}lo, da se mu je zablisnilo pred obema G-es^oia, ga odbilo nazaj in Se klobuk Oiu je smu&nil z glave. Precej časa je tipal po tleH za pokrivalom, ki je ne^ liako bežalo pred njim in ga je dohitel1 globoko v grmovju. T__ko najdeni klobtik si je pritisnil na glavo, cefcer zasi^ural trdno pod p&zdul.o in sfidaj je šele uvtael, da je ponovrio proč od prave Šteze med vrašjim grrn.vjem ter gostiSoi debli. Določal je jng, sever, vzhod in ?&_©d, vse zaraanl Naj se je obrnil, kakor je hotel, vleklo ga je nazaj po dolgem —¦ mesto počez! Besn.1 je od jeze. Poštepetalo mu Je, da se ne bo zavedel poprej, dokler ga np bo otel blednje ^ltt« ifoTia, ki bo oznanil s trjančerijem pričetek polnočne službe božje. Kljub zavesti naj čaka mjtrno nfi. raestu, (tokl_r ga ne vzdraml zvbn, ga je tiral ii_av_ieni ponos naprej po grmovju in joed drevjem navzgor ter navzdol. Po .eletn telesu je že bil ofclit od znoja, ko je zadel pri ko__ca__3u navagor ob verigo, ki je zarožljala. Oprijel se je železa z roko, pot^nil za__j, moralo je biti za fcekaj pritrfeno, ker se ni udalo. Nas^ravil je par kjorakov ob verigi navzgor po hribu. Stopil je krepko na nekaj prav trdega, kl je odnehalo pod pri$____om noge, pocilo in ga ZBgraMIo z. bogznaj koliko peldeasfcimi zoM _rog g2e_nj.v desne noge. Tlnča se Jfe pi*e>^tra§_, da je špusti! celger, krilcnil stra¦jjovfto v noč ln farni zv«novi so za%rall "k prvim _n_čni_n pritrlcavanj-in k bla!7 ženi ^- polnočnici. Polno.nl zvon In groznl zagrab za jiogo sta poklicala Podhrustu v spomin, da mu pritrkava vabilo k polnočnici k zadnjim trenutkom na tej zemlji. Tičal je z nogo v najmo.nejSi pasti, katero je nastavil bogznaj kedo pred lisičje luknje in jo še celo prlklenil z močno verigo za smrekovo deblo, da bi mu ne ušel plen. Po ceji žopniji so bili znani lisičji brlogl pod Meljem v graščmskem gozdu, Pvftv v tale zverjadi prepuSceni podhrib je bil zašel na sveto nofi po svoji lastni, trdovratni in izprijeni voIji! Da bi bil sam lastnofočno razkrenil za bivola dovolj močno pa§.t, ni bilo niti misl.ti... Noga je bilo zdrobljena, železno zobovje se je prežrlo skozi iji skozi, odtok krvi mu je oznanjal z mravljinci po celem telesu, da bo po njem prej nego bo končana polnočnica. Zakrical je obupno parkrat, a slišala ga je noč, drevje in grmovje, ki ga je bilo zlotilo v past in v tako strašno smrt. Ali je bila zabloda v past slučaj<»  mar li ne očitna kazen od zgoraj? Trjangenje se je bilo razblinflo, popol- na tišina Uroff in tsrog . Le kri je curljala v več curkih iz ujetnikove noge... Vest, koje glas je dremal in spel toliko let, je zavpila v obupani notrajnosti in na mah se je odprla pred njim irno popisana knjiga življenja — iist — za listom —. Hujše nego noga je bolelo ožitanje, da ga je zagraliilo Ono nad njim, v čemur je bil vzgojen — podučen; a ga je tajil vs_ed trme ift izpiijei_os-ti! Nikoli v žlvljenju ni bil r_suo bolan. Tz bogznaj kolfko smrtnih aevarnosti se je izmotal smehljaje. Prezfrana In oklevetana sveta noč bo njegova — zadnja . Misli, spamini in o.itki so se mu podiM z bliskavico po glavi, brez tolažbe, tare_ upanja, le z grožnjimi, da tjo Ono vt^j Id ga di _i in mu pijd kri na smrt, tfejast) od njega še tudl odgovor in -ffira&inf Pri vsem obupu nad žavljenjm ?S> strašno — veCYio prihg^postjo se mu j. Bttrrilo milo, ko je bil na sveto no5 med polnočnico aam v gozdu in v zad- njih izdihljajih . Vera se mu j« poživila, vera v večno — posmrtno živIjenje, katerega je akušal zanikati od mladeniške dobe naprej. Zahrepenel j« vsaj po enem živem — človeškem bitju, ki bi mu privoščilo besedico tolažbe, da bo drugače nego ga straši vest. Mras ga je potresaval vsled izgube krvi, zvo niti mu je že pri.elo po u.esih in nplcako ušel mu je v bližajoCem se smrtnem boju vzdih: »0 Jezus! — Jezus —l* Komaj je bil ta zadnji glasni Up poSlan v sveto noč, mu je zdrknila mimo oči slika med dvema razbojnikoma umirajoCega Zveličarja . Kakor razsvitljen se je spomnil prošnje desnega razbojnika: »Gospod, spomnl se me...« Že je bila to molitev najglobokejšega kesanja, najgorečnejša proSnja za tnilost, katere naj postane deležen, _e je še mogofie, on največji nevrednež . Kesanje, brePenenJa po mOasti odpuš.anja mu j« _b_ alo zadnje nQ._, da je molil k na sveto noč rojenemu, k njegovi Materi —. Ni veC čutil bolečin, ni se zavedal počasnega pojemanja telesnih moči, duša je prosila krčevito za milost popusta, saj ni grešil toliko iz lastne hudobije kakor iz prevzetne trdovr"tnosti, v katero je bil zapeljan od slabe in pokvarjene družbe. Prcdn& ga jp poljubil angal smrti, se mu je razlila po notranjosti nepopisna blaženost, da On, ki ni zavrgel nobe* nega.^reš3ij:k'a, če se J. skeaal, tudi nj.« ga n_ bo pahnil od sebe v noči, v kateri se je prvič razia^la p» bet_ehemskih livadah nova in Njegova pesem o miru, bratski ljubezni in božji sJavi , Ko je bila pri fari polnočnica pri J_raju, je znal že tudi Tinča, da od Tijega preganjani Jezus neslvončno ustniljenje in večno življenje! Seie tretji dan za tem, Je prinesel graš.itiski lovski paznik v vas novico o st»p,_ni smrti Martfna Podhmsta v pasti p§d Meljem. Nikdo ga ni pamiloval. Cdo žena ga ni puatila prenestl na dom, ampak v mrtvašnico. Ljudje so ce čudili ter hudovali, ko se je oglasil zvon, kakor da bi bil preminul vzgleden faran. Nad mežnarja so prišli župljani radi zvonenja cčitnemu brezvercu. Izgovoril se je, da se je tudi on ustavljal, je pač moral klenkati na izrecno povelje g. župnika. H pogrebu se je zbrala malodane celotna odrasla župnija, saj še ni bila priča kako pokopljejo bogokletnika brez duhovnika in blagoslova groba. Zmotili so se radovodneži! Župnik je opravil mrtvaške molitve. Po končanem pogrebnem obredu je pokazal dušni pastir v odprti grob in pozval navzočc k molitvi za dušni mir pokojnika z besedami: »Ne sodite, da sami ne boste sojeni! Gospod je odpustil prešestnici in očitni grešnici, celo razbojniku na križu, ko se je obrnil nanj skesanega srca. Nobeden izmed vas ni bil priča Podhrustove smrti. Nikakor ne moremo trditi, da bi ne bil umrl kakor desni rasbojnik, kateremu je bilo zasigurano v poslednjih trenutkih svidenje z nesktmčno usmiljenim Gospodom v raju  . Odpuščanje ali obsodba sta v bof jih rokah. Mi smo danes ob odprtem grobu, da se poslovimo od smrtno ponesrečenega ne z oponašanjem grehov in krivde, ampak z Gospodovo molitvijo!« Duhovnik je molil tri Očenaše in vero. Eni so ganjeno odgovarjali na glas in s prošnjo za pokojnikov dušni mir in blagor; dmgi so pa popolnoma pozabili na Tinčeta in zamerili dušnemu pastirju, ker je poškropil onega, kateremu niso privoščili poslednjcga glasu zvona, blagoslovljcne vode in molitvo za njegov večni pokoj! Minulo je od pogreba nekaj tednov. V Cundrovcu sta še bila vedno dva tabora. Eden in manjši je odobraval milostno postopanje g. župnika; drugi pa so bili glasnega mnenja: zakaj ncki je na pokopališču oni neblagoslovljeni del zemlje, če ne za očitne brezverce in dušne tolovaje! Med strogimi sodniki župnikove popustljr-osti sta bila tudi oba cerkvena ključaruja. Ponašala sta se javno, da bo že čul gospod njuno in mnenje večine resnih faranov ob priliki, ko bcsta povabljena v župnišče na podpis cerkvenih računov. Vse je bilo radovedno, kaj bosta opravila cerkvena moža in kako se bo opravičil g. župr.ik. Po stari navadi sta bila res poklicana h gospodu Anton Trunk in Jurij Bostijančič in celo povabljena po pregledu računov neko zimsko nedeljo na večerjo. Nobeden od trojice se ni prav upal načeti mučnega vprašanja, glede katerega so krožile po župniji vesti, da bo došlo med delom faranov in g. žtipnikom do razkola. Kjučarja sta dobro vcčerjala in pila, a Anton je pričakoval, da se bo lotil fajmoštra o Tintetovi zadevi Jurij in obratno. Duhovnik je dobro zapazil zadrego in okl&vanje, vendar ni bil toliko nepreviden, da bi bil sam podreg-al v žerjavico. Govorila in razpravljala je trojica o vsem dobrem in slabem v fari, le o blagoslovljenem pokopu Podhrusta ne! Vince z gore je ogrevalo vcdno močneje srca, ura se je že bila pomaknila preko enajste. Kjučarja sta se začela motati na odhod. Vsak je že bil pobral svoj klobuk izpod stola. Nekaj je še vendarle moralo na dan, sicer ju bodo nazvali sožupljani za iigovca. Tona je suval na skrivoma Jurja, Jurij Antona, župnik je že molel vsakemu po eno roko v slovo, ko so slišali vsi, kako so se odprla na glas težka vežna vrata. Razlegli in odmevali so po lopi krepki koraki, obstali prcd obednico in vsak od zbranih je pričakoval, da bo potrkal pozni prišlec na duri. Mesto trkanja je zagnal tujec z vso silo po " -.menitih tleh težek železen prcdmet. Vrata v obednici so sc stresla in zaklepetala vsled odmeva udarca, težka veriga je zacingljala po tlaku . Vsi so razbrali glas po- kojnega Martina Podhrusta: »Hvala le-! pa, gospod župnik!« Nato zopet moški koraki proti vežnim vratom, ki so se zaprla in polnočua tišina je pretresla do dna srca prebledelo *rojico .! Nobeden ni spregovoril poslovilne besede. Vsak je izgini. na svojo stran. Ni znal ne Tona in ne Jurij, kako in kod, se je vraCal ono nepozabno noč na svoj, dom. % Kjučarja sta poskrbela kmalu, da je bilo postopanje gospoda župnika pri Tinčetovem pogrebu odobreno od cele župnije. Od onega večera je privoščil vsakdo Martinu PoJhrustu iz Cundrov-! ca večni mir v blagoslovljeni zemljiJ Cundrovčani so trdno verjeli, da se je' izpolnila na njihovem sofaranu zgodb^ o desnem razbojniku!