Teéaj
XV.
List
83.
Iihajalo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.: za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
V Ljubljani v saboto 17. oktobra 1857

men je, pesek, derva i. t. d. za plačilo vozil, in na to vižo
sta mi mogla konja kermo sama zaslužiti; toda pri težjem
9
Kdor krave vprega, najcenejše vozari
Konj je za gospodarja draga stvar; kdor si konje derži,	delu sem jima mogel tudi več in bolje klaje pokladati
ima stroškov veliko. Vendar ne, da bi kdo mislil, da ho-	in ravno zato nisem mogel več kakor eno samo kravico
čemo vsem gospodarjem konje odavetovati, Bog obvaruj!	rediti, ker mi je klaje primanjkovalo. Dolgo časa nisem imel
Dobro vémo, da je tudi več malih kmetij, kjer ne morejo	druzega repa pri hiši kakor dva konja in eno kravico. Njive
brez konja biti. Ali rêci hoćemo, da pri kmetii voli, ki so	hočejo pa dobro gnojene biti, če hočejo roditi, in ravno
cenejsi od kónj, razne vožnje ravno tako dobro opravljajo	tega mi je primanjkovalo; zato eem imel večidel le elabe
Pomisli ljubi moj! koliko etroškov ti konj	let ne. Veako drugo leto eem mogel evoje izvlečene merhe
kakor konji.
prizadene, če ga hočeš imeti, da ti je za rabo! Cez leto ekoraj po nič prodati. Na zadnje eem bil primoran, evoje
in dan, koliko ti povžije dražega žita, ki bi ga lahko pro- gospodarstvo drugače začeti. Konja eem spravil od hiše in dal! Kovač in sedlar (zotlar) ti vsako leto naredita veliko krave vpregati pričel. In kar s kravami gospodarim, se je
rajtengo !
moje gospodarstvo zlo zlo zboljšalo. Poprej eem srebal le
Kdor ima svoje polje blizo hiše; kdor ima dovelj erove slabo, skoraj nezabeljeno juho, zdaj imam pa dovelj mleka
m	• « •	m	mm	lil	i « V	i è	m	•	•	_	_
in euhe klaje, ta naj ei omieli volicev
9
ali
kar je naj
korietniée za majhne kmetije
naj vprega krave.
^■i IPPPPI	BPBP 9 H
maela in eira; in ker eem z dobrim
9
gnojem svoje polja in
travnike v kratkem
Kdor krave vprega, vozari najcenejše!
ved
9
to je
tako zboljšal, da zamorem šeetero

9
čvetero krav in dva volića prerediti, in ker
Res je, da krav ne more za veako delo m poveod eem imel popred vedno elabe letine, imam eedaj zapore vpregati; za pretežke delà niso, poeebno pa za take ne, doma dobre; zato pa tudi rečem, da vse žive dui mi ne kjer je zemlja globoka in zamokla ; za take kmetije je pride noben konj več v štalo!" treba volov. Kjer imajo pa lahko zemljo, ondi so krave ko-ristniee. Na lahki zemlji opravite dvé dobro gleštane kravici ravno toliko, kot« par volov. Kar so voli močnejši, so pa
krave hitreje, gibkeje v obračanji; urnoet pa prekosi dosti- kmeta vêdli, gotovo bi dobro opravili, ako bi brezo in dimo
•	4	V «	V	J	I 1	II»	l	_	^
Koliko malih kmetij je pri nas, ki so ravno tako borne in zanemarjene kakor je bila una. — Da bi ee pač naši kmetje pri poijodelstvu in živinoreji po izgledu omenjenega
krat vecjo moc. Ce ee krave tako za vprego rabijo
9
da
namesti vranca ali belca vpregali. Bolje je namreč s kra
pride zdaj ta, zdaj una na versto, in ce se skerbno ker- vami orati in premožno živeti, kakor se s konji voziti
m
• •
mijo
9
ne bojo doeti manj molzle kakor sicer. Da je pa praznjo mošnjo imeti! Da je krava menj od oela, in vol
mleko vpreženih krav še maetneje, kakor molznih, so sku- menj od konja, ni veelej pravična eodba. Po naših mislih SDje poveod poterdile.
je ta na najvisji etopnji, kdor ima evojo kmetijo v naj-Po gotovih ekušnjah ee je zvedilo, da ee je od štirih boljšem stanu, naj vprega čvetero berzih konjičev v gnojni
vedno v hlevu deržanih krav v štirih tednih 658
bokalov mleka namolzlo, od štirih drugih pa
>
ki eo ee zver
voz ali pa jarm kravic.
K.
stoma vpregale
9
to je
9
da so bile veaki dan le po pol
Gospodarske
skušnje

dué v jarmu, ee ga je ravno v tem čaeu 612 bokalov dobilo. Delo jim ga je le 46 bokalov vzelo. Na meeu so
se v hlevu rejene krave v omenjenem času za 36 funtov	(Na dimu posušena slama.) Od koristi na dimu
zboljsale, une pa, ki so se vpregale, so za 12 funtov	posušene elame piše v časniku ..Agric. Gac." gosp. J. M.
ehujšale. Ce ee to v denarji prerajta, so vprežene krave	Goodiff in pravi, da so njegove krave tako poeušeno slamo
kmetu v štirih tednih, ker so na meeu ehujšale in menj	kaj rade jedle; za to je imenovani živinorejec vso slabo
mleka imele, okoli 3 tolarje, to je, veaki dan po kakšnih	slamo porabil in je pri tem zapazil, da so se krave po nji
5 grošov, stroškov prizadjale. prodalo,
Ce
ampak v maelo
porabilo, bi
ee pa mleko ne po- poprej goniti jele. Slamo je sušil večidel na dimu iz šote. bilo stroškov še menj,
zato
9
ker je mleko kakor je bilo ze gori rečeno, vpreženih
krav maetneje kakor v hlevu rejenih.
klajo
___ '
etanu obderží, ee lahko dvé kravi pieredite, od kterih tudi minister
ki je en sam konj
potřebuje, da
(Torf.}
(Štirka iz divjega koštanja.) Na Francozkem si na veo moč prizadevajo fabrike, kjer se štirka iz divjega se v dobrem koetanja napravlja, na višjo stopnjo spraviti ; zato je pa
9
goep. Callias dovolil, da se
po veeh cesarskih
ima kmetič vsako leto od telet in mleka več dobička kakor borštih emé divji konstanj brez veega plačila nabirati. od par voličev! Konji in voli so pozimi in pri malih kme- Štirka ee pa iz konetanja, kakor gg. lncolle in Deechkmp tijah dostikrat tudi ob drugih letnih časih mertev kapital.
Krave pa donasajo vedno nekoliko vžitka na mleku in te-letih, povračujejo klajo, med tem ko konj in vol zastonj žreta; gnoj je edini dobiček.
Neki prebrisan kmet je na Badenskem svojim eoeedom
priporočujeta, tako le delà:
Zrelemu koetanju se oluši unajna zelena lušina, in potem ee pusti .14 dni na kupu ležati, da začne vreti, to je, se potiti. Potem še le se mu oluši rujava lušina, se večkrat dobro v čieti vodi opere, kteri se je deseti del s o lne
svetoval, naj zacnó krave vpregati in od te vprege jim je kisline přililo, da se mu zelena barva in navadna ojstrost
ljubi so- odpravi. Sedaj ee razriba in ekozi eito štirka izpere. Stírka
tudi etorjene ekušnje naznanil rekoč: „Vi véste,
sedje! da nimam toliko polja, da bi bila imela vedno dva se potem v omenjeni okisani vodi tako dolgo izpira, dokler konja kaj opraviti. Ker pa kónj brez delà nisem terpeti ni zelene barve in grenjkobe zgubila; potem naj stoji, da se mogel, zato eem pa hodil ž njima na dníno, kjer sem ka-
na dnu vode vleže, voda potem odlije in štirka sušiti dene.
330
(^Ogelni prah dober zoper tertno bolezen.) Na Fran-	hajati cede, in si iskati ropa med njimi; b9ječe seme in
cozkem rabijo zoper tertoo bolezen žvepljeni prah, s kterim	hitri jeleni so zgubili strah, in pohajali so krog pohištev.
bolne jagode posipljajo. Mihael Lonis pa jemlje namesti	Maožino mertvih rib in drage vodne živali je morje plavilo
žvepla ogelni prah in pravi, če boloe terte z ogelnim	na breg. Po skalovji in lnkojah je gade in kače nahajala
prahom le enkrat dobro postupa, da přežene ž njim v 4 ali 5 dnéh gotovo tertuo bolezen. Ce je to res, imajo vino- padale na zemljo.
smert, iu pticam je bil zrak pogubljiv; s kviskega so medle
rejci sredstvo, ki je se cenejše, kakor žveplo.
Nikak pomoček ni več služil v dobro; umetnost zdrav
(Otrobna voda pri peki kruha.) Razne skušnje nikov je prišla
• V
na nic, mertija
je gospodovala povsod in se
so pokazale, če se moka z vodo iz otrobov zamesi, se več mogočno znašala. Na kape je padala živina na prostém, in
_	-	▲ M	m	V	m -	«	m M	i i	•«	I	t . •¥#«	ill 1 •	1 « 1	*	*»«#
kruha speče, kakor če bi se z navadno vodo zamesila.
Čertice iz kmetijske zgodovine naših krajev
po hlevih se je kopicila v gnjilobi, dokler se niso navadili je zakopavati. Tadi koža mertve živali se ni dala porabiti, ne drob z vodo ali z ognjem zmagati, ne zjédena volna v tkanino pripraviti. Pa tadi, če je kdo tako stvar po sili

hotel porabiti v obleko, so sledile vnete
bule, smradljiv
pot
Nabral P. Hicinger.
je prihajal iz udov, in čez malo časa je hud prisad pre padel včs život. ,
petji hudo
1. Zivinska kuga krog leta 50. pred Kr.
Slavni rimski pesnik Vir g il i prav izverstno v svojem
kmetíi" (Georgicon 1. 111. v 469 etc.) popisuje
V •
ko kugo*)
f
ki je
več
let pred nastopom
Avgustovega cesarovanja razsajala ob bregu jadrauskega morja poleg Timava, in po planinskih verhih in gričih
starih Tavričanov in Noričanov. Popis, dasiravno v pe sniškem duhu izdelan, je vendar po poglavitnem obsegu ves zgodovinsk, ker Virgili je po eni sti
bil zadosti b
d nase
mlj
Rojen je bil namreč blizo M
t
Po drugi strani je tudi razumeval živinsko zdravilstvo
Avg
ustu
in se je ravno s tem narpred priporocil cesarju Zacenja se pa Virgilijev popis z versticami: „Zimski po-góstni vihár res tako ne dere po morji, kakor pa kužnih bolezen oblast med živínico déla
Ta silna kuga je za dolgo casa naredila praznoto po naših stranéh, kakor se kaže iz Virgilijevih besed. Pésnik sicer ne določuje natanko časa, o kterem je bolezen razsajala; tista doba se vender dá po drugih okolšiuah za nekoliko odmériti. Svojo pesem „o kmetii" je Virgili izdelal ravno pred veliko bitvo pri Akcii leta 31 pr. Kr. Ko se je Avgu3t po doseženi zmagi povernil v Italijo in se je za oddihe voljo nekaj časa deržal v Atelah blizo Neapola, mu je pésnik prebiral svoje delo. Ker pa pésnik pravi, da je takrat že mnogo let minulo po tisti kugi, bi se fio takem moglo še kakih 20 ali 30 let nazaj šteti, in vse ikupaj bi prišlo na 50 ali 60 let pred Kristusom.
9
zleg ne popáda
V • t !
zival
le
Kratkočasno berilo

po samem;
vsa léteuska čéda. staro in mlado, mini kar
i
y
ob enem, vse pleme do konca
Vedi
do zračnih P
y
ko človek ozrč se
in po gričih v
grad
y
. V
k
te r d
y
in v j a p íš k
t o Tim
Zdaj ko mi
Trije sini.
Národně pripovedke imajo za nas večjo znamenitost
od izmišljenih, in sicer zato, ker v njih se vidi kakor v
núlo je let že obilno, so še zapuščene trate pastirske prazni so lógi široko in dolgo
m
zerkalu
duh
značaj m
hala
mišljenje (logika) našega národa. To je uzrok, da radi priobčujemo pripovedke, ktere si
Pesnik potem dalje popisuje, zakaj in kako se je bo- aaš národ pripoveduje. Ali ne samo zavoljo tega, ampak
Iz sledeče
pripovedke od treh sinov se učimo, da je najbolje in naj-
koristuije, ako povsod resnico govorimo.
Bil je oče, ki je imel tri sine; dva eta bila pametna,
lézen začela, in kako je hudo razsajala. Podnébni zrak se tudi zavoljo nauka, ki ga v njih nahajamo.
je bil nekakošno ugonobil
y
vroca jesen
ga
je bolj preku
vode so se bile nekako ostrupile, paše so se oski
nile z néko gnjilobo, in vsakoršno pleme živine ali zverine je šio pod zlo. Sicer žival ni padala povsod po enakem tretji in najmlajši pa budalast. V bližnjem mestu je kra
potu
ti
tukaj je žgeča žeja prehajala vse žile, in po- ljeval zlo
mogocen kralj,
ki je samo jedno licer imel, ktero
sušila vse ude; tam je obilna tekočina uapénjala život
y
m
casoma vse kosti razdrobila in raztopila
Pi
altarjih
vMoumw ' «v nuju luůuiuwiiH iu i UAiujiuu. i ii aiiaijm, i\j vi	r -------? > ——J r o--- ---o-----7
se je imela darovati, je padala živinica, ali če so jo tudi ki hoče njegovo hčer snubiti. Pogodba pa
_ _	^	■	'	*	« V	■	V • '	•	•	^ 1«	I
je za svojo naslednico proglasil. Ko se je cas zenitve približal, je kralj pogodbo razglasil, ktero mora spolniti,
je bila: „Kdor
zaklali , se je znalo Ie malo kervi
nica po
V •
ali je
néka gnoj
boce kraljičino za zeno in z njo
tudi
kraljestvo
dobiti,
tla
Junčki so konec jemali na pašnikih ali
mora se po suhem na barki v kraljevi grad pripeljati.
Ci
jawlih, pse je napadala stekloba, suh kašelj je trésel in Vse se je čudilo tej pogodbi, in vse je mislilo, da kralji
v fl	• •	• •	•	..	.	..	...	* *__1___1 - I________* _ _ ^ A. _ 1 __^ A ^ ^ A 4 m.^ U.	i
P*
dusil svinje. Konji so obolevali, niso marali ne za klaj
ne
cina bode brez moza ostala
>
samo oče treh sinov se je
za vodo, merzel pot jih je nahajal in polt se jim je sušila. svoja dva stareja sina zanašal, mislec, da ni posla na
To je bilo v začetku ; po tern so bile
oči
unete
sapa je
bila teška
stokom združena, z nosnic je tekla cerna kri
svetu, kterega bi ona ne opravila.
Neki večer pokliče svojo družino skup, ter ji razodene
in v zatêklem gobcu je na poliiem tišal ojster jezik. V za- sklep, kaj je nakanil. Odločil je namrec, da tri dni začetku se je vidilo, da je bolni živini teknilo. vina po rogu poredoma mora vsako jutro drug sin v hosto iti, bruna za
barko tesati, in sicer morajo se po starosti črediti (verstiti.)
vliti
pa kmalo ji je to huje dělalo, in kot obdivjana je
žival bila vsa uneta
in je z zobmi tergala svoje ude
Tam
Že precej v jutro prihodnjega dné se je moral naj-
na njivi je dostikrat padel vol zraven drevesa, ter je plju- stařeji sin s torbo polno kruha in s sekiro na rami iz doma val iz gobca kri in péue. Žalostěn je mogel ratar odpreči v log podati, barko dělat. Bil je vesél, ker se je nadjal,
*
in da bo vsled tega pri-
zdravega tovarša in plug pustiti na brazdi. Bolne živine ni đa bode kraljičino za ženo dobil, okrepčala senca v visokem logu, ne mehka trava na rav- hodnji kralj cele deržave. Ko v hosto pride, ga sreča neki
ne bistra voda potoka; boki so upadali, oči stermele, starček, ga priljudno pozdravi in popraša: kaj bode sekal?
mm
y
vrat se je k tlam obešal
S kopačami in rokami so zdaj ljudjé mogli zemlj
ob
Rudecica
pravi
oblije
mladenča; ker se je sramoval, stareku
uzrok svojega prihoda v hosto razodeti, se mu
delovati, ali sami drevo po bregovih vlačiti. Celo med je zlagal in je rekel
y
da bo derva sekal, iz kterih bode
zverino je razsajala huda bolezen. Ni bilo mar volku
y
ob
y
Mikavno
brati popis te kuge, ktera po vsem soditi ni bila
nic druzega, kakor sila hud raetljaj (Anthrax—Milzbrand.)
m ali vran eni prisad ali
Vred.
žljice delal. Starček mu voši dober vspeh ter odide. Mládenec začue sekati, pa kolikorkrat s sekiro po deblu mahue tolikokrat se mu za žljice pripraven kos drevesa odkerhne. Celi dan je sekal, ali za barko ni nič pripravnega nasekati mogel. Na večer naloži nasekano hlodje na herbet, ter se
331
ves nejevoljen domu poda. Ko ga oce od dalječ zapazi, mu prilika o najnovejšem delu, v kterem pod naslovom „West hiti naproti, in g a skerbno izprašuje, kako je opravil. Ser- slavischer Mâhrcheuschatz. Ein Charakterbild der Bôhmen,
dito odgovori sin, da nikolj
več
y
neče
biti takosen bedak, Mâhrer und Slowaken in ihren Mâhrchen
y
kakor je bil, verze breme na stran, ter se spravi ves schichten, Volksgesâogen und Spriichwôrtern
Sagen,
Ge
i
spehan od tezkega delà in dolge poti k počitku.
mit Mu-
sikbeilagen" gosp. Jož. Wencig Nemcom podaja národně
__w	^ •	—	• y	r
Drugo jutro se poda srednji sin v hosto, barko delat. povedke in povestice, pesmice in prislovice Cehov, Mora
Bolj je letel kakor sel, in se je veselil, da njegov brat nic vanov in Slovakov opravil ni. Ko je v hosto přišel, ga je ravno oni starček
treh narodov edinega cesko-slovan
skega jezika. Krasne cvetke so národně povestice in
srečal, kakor brata njegovega prejsni dan, in ga je po- slovice slovanské sploh
pri
y
ce ske se odlikujejo po nekem prašal, kaj bo sekal? Tudi ta se je sramoval resnico po- posebnem bistroumnem duhu in umerjeni fantazii, in se vedati, ter je rekel, da je přišel po toporiša za motike in prikupujejo tako slehernemu bravcu. Da pa se z biseri slo
sekire. Starcek mu vosi dober vspeh, in odide. Mládenec vanskimi tudi Nemci soznanijo in da morejo njih vrednosti
začne sekati, pa kolikorkrat s sekiro po deblu mahne
i
toli
ceniti, je treba, da jih možaki, kteri razumejo národni
kokrat se mu za toporise pripraven kos drevesa odkerhne.	jezik popolnoma in kterim gladko tudi teče jezik neinški, raz-
Oeli dan je sekal, ali godilo se mu je kakor njegovemu	glašajo svetu. V to versto spada slavnoznani gosp. Jožef
bratu prejšni dan. Na večer gre domu. Oče mu že na pol	Wencig, kar je s tem najnovejšim delom sopet lepo po-
poti nasproti pride in ga skerbno izprašuje, kako je opravil,	terdil. Vsak, kdor razume nemški, bode vesel prebiral to
Na odgovor sina, da mu je spodieteio, ga pre vzame žalost	míčno knigo, ktera na 320 straueh donaša v prozi in poezii in vse upanje mu odplava po vodi.
krasnega slovanskega blaga veliko. V Lipskem (Leipzig) Akoravno na najmlajšega sina nobenega zaupaoja stavil v založbi pri gosp. Karl B. Lork-u na svitlo dana kniga
211
y
ga vendar ravno v jutro prihodnega dné v hosto pošlje, se dobiva za 1
tudi po vseh naših bukvaruicah.
in mu naročí, da mora barko delati. Mladi trapež šeta žalostěn proti hosti in se joče, ker ne vé, kako bi barko delati začel. Ko v hostop ride, tudi njega omenjeni starček sreča in ga ljubeznivo popraša, zakaj je tako žalostěn in kaj bo v hosti sekal? Jokaje mu ta pripoveduje, kakošno je kralj pogodbo razglasil, ktero mora spolniti, ki hoče njegovo hčer za ženo dobiti. Povedal mu je tudi, da sta
> pa
že oba njegova starejsa brata poskusila barko tesati, da nobenemu to delo ni srečno spod rok šlo. Danas pa je moral on v hosto iti barko delat, in zategavoljo je žalostěn, ker ne vé, kako bi to delo počél. Tolika odkritoserčnost je dobrému starčku tako dopadla, da ga je začel tola-žiti in da mu je pomoč obljubil pri tem delu. Kar je ob-
ij ubil je
tudi
spolnil; vzdignil je namrec desno
roka
y
ter rekel: „barka rastilu in cez nekaj časa je stala
ki
kvisko
barka gotova, kakor mora biti, pred očmi mladenča
y
straha ni vedil, ali je ziv ali mertev. Starček se mu je približal, ga je vzdignil in na barko peljal; potem pa je rekel : „barka veslaj !" . in barka se je začela proti kra-
jo bil
veter
po
Ijevemu gradu pomikati, kakor da morji teral.
Ko sta tako nekaj časa veslala, ju sreča neki člověk, kterega starček nagovori in vpraša: „Kdo si ti?" Ta mu odgovori: „Jaz sem oni, ki mnogo jé." Starček mu veli v barko stopiti. Komaj se je požeruh na barko spravil, srečajo drugega cloveka, kterega tudi starček nagovori in ga vpraša, kakor pervega: „Kdo si ti?" Ta mu odgovori:
5
„Jaz sem ,
ki zlo pije
U fi1
rudi tega starcek v barko vzame.
Malo časa přejde, kar jim zopet neki ćlovek na proti pride. Na vprašanje starčkovo: „Kdo si ti !u odgovori on: „Jaz
sem oni, ki dalječ vidi." Tudi ta je bil v barko poklican.
Zopet jih sreča
člověk, kterega starček
popraša : „Kdo si
cc
ti?" Ta pa odgovori: „Jaz sem oni, ki dalječ stopi. ga v barko. Sreča jih še jeden, ki na vprašanje starčkovo: Kdo si ti?" odgovori: „Jaz sem oni, ki dalječ
»
verže."
Tadi tega pustijo v barko in se peljejo v grad kraljevi.
Precej se je po céiem
mestu razglasilo,
da ženin kraljičine in novi kralj se je že pripeljal. Velika množica ljudi je do gradů přivřela; vse je bilo radovedno, kdo se je po
sahem na barki v grad pripeljal. Tudi kraljičina je prišla
gledat,
svojega zemna sedem mož zagledala.
in močno se je začudila, ko je
(Konec sledí.)
Slovanski popotnik

V
* Ze enkrat je imel „Slov. popot." priložnost
hvalo omeniti gosp
»
Jož. Wencig
'put» ^iiiu/iiiirnt ^ S pO— ui/iUDtii/iii ju^inu	jv? v	•	— r ~ ~ w
ovih prevodov čeakih podajajo enakim povestim tudi popisi domaćih krajev ia
zadevah
y
iílasnika

«
Kakor nam spričujejo razni privatni glasovi in tudi
5)
odperto pismo" po Novicah t. m. poslano, so misli in zelje o listu lepoznanskem zelo zelo različne. Eni izmed Slovencov bi ga radi vsak teden, drugi samo enkrat v mescu, da bi ne bilo treba cepiti sostavkov na dvoje in čvetero;
nekterim se dozdeva preprosta čedna domaća oblika
y
drugi
in teh je po številu naj več, so z osuovo „Glasnika"
• V
zopet,
popolnoma zadovoljni, ker so z nami vred prepričani, da v sedanjih okolšinah ni varno snovati obširnišega, ali cio
druge narečja slovanské obsegaj
pisa.
venskega slovstva, list sloveusk in njegova oblika popolnoma domaća.
)čega lepozňanekega časo Naj ostane torej Glasnik, namenjen v povzdigo slo
Obširnost časopisa se mora ravnati po številu podpor
nikov, t. j. pisateljev, ki ga podpirajo s svojimi umotvori in bravcov, ki ga kupujejo. Da njih število ni preveliko je vsakemu znano. Manji ko je v začetku list, ložeje bo izhajal, ložeje ga bo tudi mogoče napolciti s prav dobrimi in zanimivimi sostavki. Pervo leto naj pokaže, ali ga bo
y y
treba v prihodnje obsirnisega osnovati. Tudi iz malega zer nica priraste drevo košato, če mu reje ne pomanjkuje.
Po nikakoršnem ne moremo dalej poterditi nasveta
da
bi bil slovenski beletristicnik po poli slovensk, po poli ilirsk Težko, težko, če ne nemogoče, bi bilo ž njim ustreči Slovencom in Ilircom. Saj imajo Iliri in Serbi svoje liste le-
poznanske! Berimo in podpirajmo zraven domaćih rajši té, da bodo ložeje izhajali in da se bolje soznanimo z drugimi slovenskimi narečji! — Ako se nam vendar pošlje v slov
Pustijo etvenih zadevah kak dopis iz Zagreba,* iz Prage i. t. d
y
če je tudi Slovencom lahko razumlj
y
se ne bomo branili
ga izjemama podati v do kladi Glasnikovi, ktera je narnen-jena za jezikoznauske reci, za razne dopise v slovstvenih
zadevah in druge literarne naznauila. Sostavki vendar,
kteri
so namenjeni za glavni list, morajo biti pisani v pravilnem
slogu slovenskem.	* * ; 6 1	E
Ob enem naznanjamo slov. pisateljem, da zamoremo
nekterih rodoljubov, kterih imena bomo v
V •
s pripomocjo kratkem naznanili, s tem razpisati p
deset goldinarj
dařilo po t
sr.
, namenjeno za nar boljo novelo
iz domaćega življenja ali naj lepšo povest na podlagi domače zgodovine. Novela ali povest naj bo čedna in krotka, mična in zanimiva, naj bo tako rekoč ogledalo domaćega
življenja, domaćih šeg in običajev, kakor so na primer v
nemškem jeziku Stifterj
ali Auerbachove. Kaj lepo se
národnih pesem v n emški jezik, in sopet mu je dana enaka
drugih
naravnih prikazin. Povest naj ne bo predolga
y
da
33£
bo le tiskano polo debela. Posije naj se saj do 15
de
cembra t. 1.
darili razpisati zamogli. *)
bilo z razpisom od 6. t. m. zaukazano, da se zamorejo z
Upamo, da bomo V kratkem tudi uni dvé naslednjim, po novi dnarni postavi od 19. septembra t. 1.
i
kováními srebernimi dnarji avstrianske vel jave
Precej prav lepega gradiva imamo za Glasnika že pri- že zdaj pri vseh c. k. dnarnicah plačila odrajtovati; in sicer
pravljenega ; se vec ga imamo pa pričakovati skoraj od zvezni tolar
ov
fl.) veljá 1
25
i
i----j---o- 7 -	~ ------- r — r----------- ——	" '	» "1M1 v. ■ /2 J ,V,JW *
vseh imenitoisih pisateljev, kteri so nas zagotovili svoje dinar veljá 57 kr., in en cetertnjak 14V
kr.
2 — M
4
kr.
en gol-
Gosp.
krepke podpore. Verh tega ponavljamo se enkrat svojo po- minister notranjih opravil je dal poslédnjemu statisticnema
nižno prošnjo do vseh slov. pisateljev, da nas prav obilno zboru na Dunaji pregled dosedanjih uspéhov zemljišne od-podpirati blagovolijo.
V Celovcu 14. oktobra 1857
Anton Janežič
c. k. učitelj*
y
veze v našem cesarstvu predložiti, iz kterega posnamemo, da dá odveznina v némško-slovanskih deželah 307,100,810 fl. Na Ogerskem, Erdeljskem, Horvaškem, Slavonskem in v
y
Novičar iz avstrijanskih krajev

Vojvodini in v témeškem Banatu še to délo ni dogotovljeno povzéti se pa dá, da bo v téh deželah 243 milijonov gol-dinarjev odveznine, ktere bo potém v célem cesarstvu kakih
Iz Dvora na Koroškem. Novice ! Preradi vas čitamo
550 milijonov.
Céna govejega mesa v raznih véčjih
méstih cesarstva je bila mesca septembra na Đanaji po 16
— — - -------- — — ^ ^	v	* «	» "	ili v/u U JA VVHUI Hl> C4 J	UUU Illl/Ctu rvpivuiui U IJU UUUUjl pu i u»
pri nas tudi za to, ker nam donašate iz raznih krajev od le- v Terstu po 18, v Bočnu in Gorici po 14, v Bernu in Gradcu
tošnje letine, akoravno je to, kar ste nam dozdaj povedale.
po 13, v
Pragi po 12
v Linču in Opavi po 12, v Ljub-
marsikaj večidel le žalostno. Tudi mine moremo nič boljega jjani po llVo, v Piéšpurgu po 11, v Celovcu in Levovu
povedati. Od 10. marca do minulega tedna nismo imeli toliko
r-;------ ----------------------©------------- ------- ------- po 10%, V Budi pO 10, t udvi^u yv v /4 , » * vuiuc? r <*■ u «u
dežja, da bi bil nam suho zemljo čez en pavec namočil; Debrečíou pa po 8 kr. funt. — Na Horvaškem so začéli zato je bilo sena le malo malo, otave pa skoro celo nič.
Ozimino smo morali skoro vso podorati, posebno pšenico.
Jarca in ozimek sta trud še najbolj plačala. Sočivje. ko
v Oseku po 83/4, v Temešvaru in
v bolj južnih krajih žé tergatev v prav Zagorji bodo ne le obilo, temuč tudi prav dobrega vina přidělali. — Poslédnjemu Novičarju se je preveč prostor oves in vskočil, da bi bil mogel o volitvah v Moldavi in V a-
lepem vremenu; v
• v
nic;
y
renstvo in predivnate rastljine so bile za
ječmen pa kratek. Koruzo je nam mesca junija slana po-	lahii kaj več povedati. Zdi se mu tadi še danes, da je
kuhala, in le málokteří se mora z njo hvaliti; enako se je	marsikaj časničarskih pisanic tako skovanih, kakor se je
godilo tudi z ajdo v noči od 20. do 21. septembra. Ako-	raznovoljnim dopisateljem najbolj prilegalo. Tajiti se pa ne
ravno smo soper slano povsod netili in kadili,	more da eo si dotični gospódje po vsi moči prizadevali
vendar je kazal gorkomer zjutraj 5 stopinj mraza in ajda
y
y
je sla pod zlo; od tistega časa jo še dozdaj pulimo tako kratka, da je ni mogoče ne žeti ne seči. lija sem bil vsejal 2 funta in 7 lotov tudi sive ajde; ve
ker je 22. ju-
vsem pogodbam vkljub volivce obdelovati tako, da so vé
či n o za
zedinjenje obdělali. Za zedinjenje tù
y
za
zedinjenje tam! Bati
se je bílo,
v
da bodo jasno sonce mirú
y
selje je jo bilo gledati, ker je bila pri vsej suši še tako lepo razraščena ; pa tudi to mi je slana tako posmodila, da
jo nisem vec navejal kot 10 koroških maseljnov na pol postjo vspéhu volitev zoperstavila. Pa hvala Bogú,
ktero je iz Osborna , Stntgarta in Vajmara zasijalo, černi oblaki zakrili, zlasti ko je bilo v nekem časniku brati, da
sta avstrianski in angležki poslanec se z vso kre-
krív
zrele. Povedati pa morem, da je kasneje zorila, kot naša
>
prerok je bil ta časnik. Tudi pravljivce, da je prino Mu rat
_ „ _ . . . , » « «• t •___ _ «
in da bi ne bila ostala tako drobná, kakor je bila izvirna. jjot «j^dni knez Moldo-Valahije naménjea, so menda prazne
Kako se je pa skazala na. Po lj an ah? **)
K letu jo marne. V Jasi se je 4. t. m. za Moldovo, in v Bukarestu 8.
bomo sopet skusili. Krompirja smo izorali le malo in to še t m za Valahijo deželni zbor sošel. Turška vlada je raz
drobnega; repe pa skoro nič ne bo. Tudi setva zimskega žita je bila prehuda, posebno po Rožu, kjer je zemlja ilov
Data
pisala svojim diplomatičnim opraviluikom
y
da ji
je zedin
y
orači so
se potili, da je bilo kaj, živina je morala y italii že sopet nekako plaši. V Pariz so namreč iz več
jenje po vsem zoperno, zanašaje se na zbor v Parizu.
pa tako vleci, da so plugi pokali; za brano se je kadilo, kot po cesti. S čem bojo prihodnji kmetje davke plačevali, ker nemajo ničesa za prodati, razun mlade živine, ktero
krajev
dežele dopise dobili, po kterih se novih posku
morajo zavolj pomanjkanja klaje po vsakem klipu prodajati; zavoljo tega odjenjuje cena povsod dan na dan dve leti starih junic, ktere so bile pred za pleme namenjeue. Samo
šinj bojé, nesrečno Italijo v homatije zamotati. Iz Florenca in Livorne, iz Rima in dražih mest papeževe dežele tudi tako dopisojejo. Tudi v Parizu so poslednji čas več itali-janskih begunov přijeli, več drugim pa vrata iz Francoz
y
sadja
povsod. Bčele so pa skoro manj ko nič nabrale; ali bodo
kega pokazali.
Na Francozkem je v mestu Saint
posebno pa cespelj, smo imeli dovelj; pa tudi ne Etiene dvema človekama mestna gosposka nju celo po
sestvo prodala, ker sta se branila, davek od psov
crez zimo opašale, je vagano; res bo gotovo: „veliko mla
1» ♦	ita	mě ^	ÉB __. .	.	- - V
dicev, veliko merličev." Tacega leta pri nas nihče ne pomni. Akoravno pri nas vino ne raste, vendar za vino ni tako
hudo
y
kot za vodo!
Lesjak.
plačati. — Iz Serbi je se bere, da so prišli v Belem gradu naklepu zoper knéza serbske dežele na sled, kterega namen je bila prekacija. Več imenitnejih oséb so zaperli,
Iz An gl e žk ega je brati,
Novičar iz raznih krajev

kteri so bili naklepa delezni.
da so ondašni kmetovavci se še o malem Šmarnu nadjali mnogo in dobrega krompirja pridélati. Al ta sadez razodeva nékaj dni očitno boléhovanje. ne le v posamnih krajih,
Vsled razpisa c. k. dnarstvenega ministerstva od 8. t. m. se bodo ogerski dnarui listki po 10 kr. samo še do Svecnice 1858 za placilo jemali in v c. k. dnarnicah za-
menjevali. Ko bo ta
pretékel
do 1. maja 1858
se bodo samo še po dovoljenji ministerstva izmenjevali
od
1
maja naprej pa se tudi to več ne bo zgodilo. Dalje je
muč skorej v celi deželi. — Na morji se je přetečeni mésec več groznih nesreč prigodilo: v noči med 11. in 12. septembra je sla ena amerikanska barka s 4—500 ljudmí io 1,600.000 dolarjev v zlatu za večuo v dno morja počivat; druga še večja barka pa se je potopila v nemškem morji s
poveljuikom,
otroci mornarjev
12 oficirji, 743 vojaki, 53 zenami in 17
Rusovska barka je bila s 84 topovi na
i • t
Pri nas se zastran daril še nihče ni oglasi!
Vred
**) Tudi tù je vkljub
jo je slana!
precèj dobro rastla, pa pokončala
Vred.
vožnji iz
z njo 1147 ljudi!
Kronštata v Réval. Po druzih časnikih je utonilo
Odgovorni vrednik : Dr. Janex Bleiweig. — Natiskar in založnik : Joief Blaznik.