FOTOGRAFIJA V ETNOLOGIJI Jernej Mleku/ I IDK 77 : 297 MED MUSLIMANI IN NAMI, MED JAVNIM IN ZASEBNIM, MED PREPOVEDJO FOTOGRAFIRANJA IN NAGIMI ŽENSKIMI TELESI V REKLAMI ZA SONČNO KREMO fotografi je natanko ustreza vdoru zasebnega v javno, ali bolje. nastanku nove družbene vrednoti.*, puMčilete zaseh nega: zasebnost kot taka preide v javno rabo (B.mhes 1992: 3-i). barlhes je tli imel v mislili le domači svet kulturo eman-cipiranih žensk in nagili teles v reklamah za sončne kreme. Pozabil Lili izognil pa se je velikemu delil sveta, kjer ostro razmerje med javnim in zasebnim ostaja se vedno močno priklenjeno n;i mehanizme delovanja tradicij, Prav v dežrleh, kjer je zasebnost pod blagoslovom takšne ali drugačne modernizacije nepripravljeno vstopila v svet javnega, prihaja do islamskega tu nd amen tal i zrna najbolj divjih oblik lavno in zasebno ima v teli islamskih deželah drugačne razsežnosti in predvsem svoje lastno polje delovanja v svetu družbenih odnosm Nemusliman, ki p0zna to kulturo "mo-lutmetlancev" le prek TV ekranov, revij in časopisov ter mogoče še prek pripovedi prijateljev, ki so te dežele obiskali, si zgradi predstavo ostre ter nepregibne meje med svetovoma javnega in zasebnega. Televizija prinaša novice o književniku. ki je svoj osebni (zasebni) pogled o sveti knjigi p< »sredoval javnosti m si je tako nakopal dosmrtno tiralico /.enska. ki je v sv etovni javnosti opozorila na svojo nemoč in podrejenost ki je je kot ženska deležna v islamskem družbenem sistemu, je bila pri priči izgnana iz svoje domovine. In po pogovoru z znancem, ki je odšel na potep po vzhodu, nam ostanejo v spominu le smešne zgodbe o pakistanskih lilniih, v katerih ni poljubljanja ali hog ne daj še česa hujšega, in o deželah, v katerih morajo v javnosti obvezno, tudi v največji vročini, nositi dolge hlače, na kom it pa nam ni jasno, kako si fant najde dekk-, ko pa so vse takt) zakrile" Ob neposrednem in dolgotrajnejšem stiku s to kulturo pa nemusliman prej ali slej podvomi v predstave, ki mu jih je naprtilo domače dvorišče. Evropejcu (še posebej Skandi na ven) je sicer res zelo neprijetno v prenabito polnem avlobu su. kjer se telesa gnetejo eno oh drugem. Življenje pa gre.svojo pot. Družba starejših moških si V I»eslia\varskih čaj ni ca h neobremenjeno poslavlja vprašanja o svojih bančnih računih. Bradata starčka se v javnosti brez vsake zadrege držita /a roke in tako izkazujeta svoje prijateljstvo. In ko je Ikbal zvedel, da nimam punce, me je takoj spravil v zadrego z vprašaniem. če potem masturbiram... Razmerje med javnim in zasebnim je torej zelo specifično. Med vezi javnega in zasebnega pa se zdi, da je vpet tudi največji tlel prav il, ki zadevajo prepoved fotografiranja. Vsem islamskim deželam je skupna - in obenem najbolj opazna - prepoved fotografiranja žensk. Tabu ima svoj smisel le. če je fotograf moški, ki fotografira osebo ženskega spola, r.e sla vlogi zamenjani, prepovedi ni več - ženski je dovoljeno brez vsakršnih zadržkov fotografiran žensko ali moškega. Tabu ni omejen le na nemusliniane - enak pomen ima tudi pri muslimanih. V nekaterih manj ortodoksnih - praviloma v bolj turističnih deželah (Turčija, Tunizija) - prepoved vse bolj izgublja .svoj strogi značaj v manjši meri pa lahko tabu ignorirajo tudi določene "liberalnejše" islamske sekte (ismaili). \a vprašanje, zakaj ni dovoljeno fotografirati žensk, ti musliman vedno postreže z bolj Lili manj enakim odgovorom: žensko telo ne sme bili sad moškega poželenja Čeprav nas njegov odgovor ne more povsem prepričali (saj fotografija zabeleži le (o, kar je mogoče videti - v našem primeru žensko, vedno popolnoma zakrito z oblačili), musliman ne zna najti drugega odgovora. Glede na to, da ob fotografiranju ženske Fotograf ne ho deležen sankcij moškega (ali izjemoma, in še to potem, ko na prepoved izrecno opozori ženska), ampak ženskih žaljivk, zmerjanja, pljuvanja, obmetavanja z kamenjem in po dobnega. lahko prepoved razumemo bolj kot samospoštovanje ženske. Glede vprašanja nastanka te prepovedi se pojavlja veliko odgovorov, ki se lahko bolj ali manj pokrivajo, he poved lo- Peshmver, f'a ki stan, 19 93-frOto: Jernej Mleku ž. GLASNIK SED 36/199ó, št. 2-3 29 FOTOGRAFIJA V ETNOLOGIJI tografiranja ženske v islamskem svetu ima vsekakor skupne korenine s strogo dogmo zakrivanja ženskega telesa v javnosti. Toda prepovedi fotografiranja ne moremo razumeti na isti ravni kot prepoved razkazovanja ženskega telesa, ampak le kot sekundarno prepoved. V pivi vrsti gre za drugačno razumevanje in odnos muslimanov do fotografije; V določeni in do danes še neraziskani meri pa tičijo odgovori na tO vprašanje tudi v današnjem razumevanju fotografije in njene tradicije pri muslimanih (ko so Evropejci prinesli fotografijo v islamske dežele, je le-ta naletela na povsem drugačno družbeno podlago in kontekst kot v industrjiskih deželah zahodne poloble). Pojav prepovedi fotografiranja ženske lahko delno povežemo tudi s pojavom množičnega oblačenja iranskih žensk v chadotjeiirna oblačila muslimanskih žensk, katerih glavna funkcija je, da čim bolj zakrijejo telo) v zadnjih letih Šahove oblasti. V času (zli muslimane) razvratne vladavine iranskega Šaha Reze Pahlavija so se mnoge Ženske začele ponovno oblačili v chadorj