l/či tel j siti tovariš Stanovsko politiško glasilo J. C/. I/. — sekcife sa dravsko banovino v LJubljani yw'" w y _ »v npAC11A#/l«HJ IjlHfMI. MKhwb mitcm tli. «»topim w »fž—«. N.frmmhirmmik pisem m tprejemmtnm. Izhaja vtmk Mrtek. Naroinlnm Imbm «= Presečna pMMM uyu « USVCIU« = «»IMi. — hm......I* Din. Čim* —ktjjm J. O.BLpInt^t «*»»■»«><■■■. Ortori y emMm in dfvrm, dornk po**ba. Poit. Uk. rmi. 11.197. T.U/on 3111 Klub prijateljev vaške kulture Vedno težje razmere po naših vaseh silijo vse prave ljudske prijatelje, zlasti pa učiteljstvo, k novim odločitvam. Tudi v naše vasi vdira kriza, ruši domove, nevarno izpodkopuje stare ustai Ijene vrednote ter resno ogroža gmotni in moralni obstoj našega kmetskega pret bivalstva. Bolezen se zajeda v korenine, in vsi vaški življenjski pojavi že kažejo znake te rabrane na korenu našega kmetstva. Gospodarska podlaga se maje, zato so v nevarnosti vse moralne in kulturne pridobitve, ki so se zgradile v težkem naporu preteklih dob. Dosedanje metode kulturnega dela ne zadoščajo več: gradile so kmetsko kulturo od zgoraj navzdol. Sedanji položaj zahteva novega, poglobljenega študija kmetskega ljudstva in vse vaške kulture, na podlagi katerega se mora povzpeti učU teljstvo k novemu pojmovanju bistva kulturnega dela na deželi. V polnem razumevanju nastalih novih razmer hoče izvesti vodstvo sekcije JUU za dravsko banovino sklep banovinske skupščine, da nudi vsem onim učiteljem in učiteljicam, ki so se že zakoreninili z vsem svo* jim bistvom v življenje našega vaškega prebivalstva in ču> t i j o potrebo preusmeri en j a metode svojega javnega dela, možnost, da se organizirajo v okrilju sekcije v svojem po* sebnem klubu. Prepričani smo, da se bodo tega dela lotili v prvi vrsti gospodarski delavci kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol. Združiti hočemo v docela prostovoljni zajednici vse one sile našega učU teljstva, ki so bile v svojem stremljenju doslej osamljene in navezane samo na lastne pobude. V medsebojni pomoči in vzajemnem delu hočemo zbirati polagoma in brez gesel kamen do kamna za novo miselno zgradbo, ki naj bo postavljena na izključno resničnostnem gledanju stanja, v katerem se nahaja danes naša kmetska kultura. Naše prvo stremljenje bo šlo za tem, da si ustvarimo složno skupino realU stično usmerjenih vaških kulturnih delavcev, ki bodo skušali kot organizatorji skupne gospodarske akcije na modernih vzgojnih načelih dati svojemu poslanstvu novo vsebino in metodo. Za osnovo, ki naj bi služila kot prvi kažipot k usmerjenju učiteljevega izvenšolskega gospodarskega dela, naj navedemo sledeča temeljna načela: Smatramo, da je z ozirom na naše obstoječe gospodarske razmere nujno, da se učiteljstvo prvenstveno posveti gospodarskemu dvigu naroda, ker je le tedaj mogoče uspešno ostalo izobraževalno in vzgojno delo. Vse delo naj se vrši v bodoče, v nasprotju z dosedanjim individualističnim postopkom, kolikor mogoče vzajemno in z vsemi občani. Smoter je gospodarski in kulturni dvig ljudstva, temeljno sredstvo metode pa v a š k o občestvo. V ta namen naj se iščejo stiki z ljudstvom kakorkoli in naj si vsakdo izbere taka torišča, ki se njemu zde najprikladnejša in najprirodnejša za dosego glavnega smotra — gospodarske prosvete in akcije. Vse delo naj izhaja iz potreb kraja. Vaško občestvo naj učitelja razbremeni in naj ga reši edine odgovornosti za uspehe in neuspehe pri delu. Sistem dela naj izhaja iz najnujnejših gospodarskih potreb. Podlago vsega delovnega sistema naj tvori osrednji gospodarski problem kraja. Učitelj naj se zaveda v šoli in pri občestvu, da je njegova glavna naloga, vzgajati mladino in ljudstvo za samostojno delo. S tem je dan tudi temelj za kontinuiteto dela. V občestvu naj se vse gospodarske in kulturne panoge razvijajo skladno in soglasno. Občestvo daje največjo možnost, da se omejijo škodljivi vplivi strankarskih in osebnih nasprotovanj. Za ozdravljenje našega gospodarstva je potrebno solidarno delo vseh. Cepljenje sil v raznih društvih, ki delajo ločeno, ovira socialno vzgojo in onemogoča koncentrirano delo, ki edino more dati celoten pregled nad vsemi po* trebami vasi. Ves strokovni pouk naj bo v tesni zvezi s konkretno nalogo občestva. Istotako bodi tudi prosvetno delo kolikor mogoče združeno z ostalim delom v občestvu in naj se vrši z njegovim pristankom. Za dvig splošne ljudske kulture je potrebno, da se tudi to delo sistemizira. Vse tovariše in tovarišice, ki vidijo v teh načelih sodobno nujnost in bi hoteli v osebnem stiku z enakomislečimi sodelovati na uresničenju tega načrta, prosimo, da javijo čimprej svojo udeležbo in sodelovanje klubu prijateljev vaške kulture pri sekciji JUU. Sekcija »JUGOSLOVENSKEGA UČITELJSKEGA UDRUŽENJA ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI dne 12. novembra 1933. Predsednik: Tajnik: Iv an Dimnik, s. r. M e t o d K u me l j, s. r. Koncert Učiteljskega pevskega zbora v Ljubljani in Zagrebu Učitelj, pevski zbor je bil po dobro uspelem koncertu ob priliki glavne skupščine JUU v Ljubljani pridno na delu ter je imel skupno več tečajev in še posebe tečaj ženskega in moškega zbora. Priglasilo se je mnogo novih pevcev in pevk, osobito iz vrst brezposelnih učiteljskih abiturientov. Pevski zbor se je bavil ob priliki tečajev tudi z notranjo reorganizacijo, v katero svrho je imel odbor in načelstvo UPZ več sej. Skupno z zborom se je obravnavala sestava novega pravilnika UPZ, ki naj bi uredil notranje razmerje in uvedel red in disciplino v zbor. Načelstvo in odbor sta se pa posebe bavila z gospodarsko stranjo UPZ ter sta razmotrivala o ukrepih, s katerimi naj bi se našli novi viri1 dohodkov za kritje izdatkov in za redno delovanje zbora. Da se pritegne tudi dotok učiteljskega naraščaja k.zboru, so Naslednji dan, dne 7. novembra, je nastopil pevski zbor v dvorani »Muzičke akademije« v Zagrebu. Ta koncert je oddajala zagrebška radio-postaja tudi v Beograd in Ljubljano. Dvorana je bila izdatno bolje zasedena, kakor v Ljubljani. Ker je artistični odbor UPZ izprevidel, da je bil program v Ljubljani preobsežen in je zaradi izključnosti moderne glasbe težko vplival na občinstvo, je sklenil, da se nekatere skladbe v Zagrebu opuste. Iz tega razloga so odpadle tudi »Do-dolice«, ki so bile namenjene samo za zagrebški koncert. Odpadla je pa tudi Adamičeva skladba in vse Stolzerjeve. Tako je mogel pevski zbor absolvirati v Zagrebu koncert od 8. do 10. ure, dočim se je v Ljubljani raztegnil do 11. ure. V veselem razpoloženju je dne 7. novembra že ob 5. uri krenil pevski zbor v Zagreb. Na kolodvoru so zbor sprejeli razni zastopniki društev in korporacij ter mnogo občinstva. Zbor je pozdravil v imenu župana zastopnik mesta g. Debeljak. V imenu Stross-mayerjeve župe jugoslovenskog pevačkog sa-veza g. Bakašun, v imenu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja sekcije za savsko banovino g. Duro Logomerac in v imenu Učiteljskega pevskega zbora »Filipovič« g. Kra-jačič. Vsem se je za prisrčen sprejem zahvalil predsednik Učiteljskega pevskega zbora in sekcije JUU za dravsko banovino g. Ivan Dimnik. Večerni koncert so posetili armijski in divizijski general, načelnik prosv. oddelka g. dr. Kasumovič, inšpektor za osnovno šolstvo g. Fabjančič, predsednik slovenskega kluba univ. prof. dr. Zarnik, zastopnik mesta Zagreba g. Debeljak ter druge odlične osebnosti. Pred koncertom so prinesli poročila zagrebški listi »Novosti«, »Morgenblatt« in drugi, po koncertu so pa obširno poročali »Obzor«, »Jutranji list«, »Novosti« in »Morgenblatt«. Zvečer, po koncertu sta zboru priredila mestna občina in učiteljski pevski zbor »Filipovič« banket v Gradskem podrumu. Ob tej priliki je nazdravil Nj. Vel. kralju predsednik savske sekcije JUU g. Logomerac, v imenu Jugoslov. pevačkog saveza Strossma-yer je govoril predsednik g. Bakašun, kot zastopnik župana je nazdravil g. Debeljak, v imenu učit. pev. društva Filipovič pa g. L. J. Krajačič. Vsem se je za naklonjenost in gostoljubnost zahvalil v imenu ljubljanskega učiteljskega pevskega zbora g. Ivan Dimnik, ki je v svojem nagovoru poudaril, da združuje učiteljski pevski zbor velik idealizem, velika ljubezen do naš^ nacionalne glasbe, in velika požrtvovalnost članov pevskega zbora, ki hočejo služiti domovini s povzdigo naše nacionalne umetne pesmi. V tem pravcu sledi pevski zbor svojemu duhovnemu vodju — pevovodju. Novega, zdravega dotoka je dobil pevski zbor z mladino, ki bo nadaljevala v tradiciji sedanjih sodelavcev v zboru. Posebno je podčrtal, da ima učiteljski pevski zbor svoje specialno težko nalogo v tem, da izvaja povsem nove skladbe naših komponistov, jugoslovanskih glasbenih velikanov ter jih s tem podpira v njih ustvarjenju na glasbenem polju in dviganju naše države v glas-beno-kulturnem oziru v ravno vrsto z ostalimi kulturnimi državami. Naslednje jutro se je zbor vrnil v Ljubljano, člani zbora so pa odšli na svoja službena mesta. Ob tej priliki se moramo spominjati tudi šolskih upraviteljev in učiteljev po-edinih šol, ki so pevce podpirali za časa odsotnosti v šoli ter si s tem stekli zasluge za uspeh zbora. Vse priznanje gre učiteljstvu savske banovine, ki je pokazalo in odprlo našemu zboru svoja iskrena bratska srca. Delovno občestvo učiteljev kmetsko-nadaljevalnih šol v Celju se izvajale ob tej priliki tudi skladbe, pri katerih je sodeloval moški in ženski zbor učiteljskih kandidatov državne učiteljske šole v Ljubljani. To pot je zbor študiral prilično jako težke skladbe, ki doslej še niso bile izvajane, o čemer je že poročal naš list ter tudi priobčil analizo poedinih skladb in celotnega programa. Dne 6. novembra je nastopil zbor z vokalnim koncertom v veliki dvorani Uniona v Ljubljani. Iz poseta je razvidno, da za moderno glasbo ne vlada ono zanimanje, kakor bi ga bilo želeti. O koncertu so poročali dnevni listi, predvsem sta »Slov. Narod« in »Slovenec« priobčila že pred koncertom analizo izvajanih skladb. Po koncertu pa so objavili daljše ocene dnevni listi »Jutro«, »Slovenec« in »Slov. Narod«. V ponedeljek 6. novembra se je vršilo v Celju, v okoliški šoli, zborovanje učiteljev kmetsko-nadaljevalnih šol. Zborovanja se je udeležilo nad 50 učiteljev in precej kmetijskih strokovnjakov. Tov. Gosak, predsednik občestva učiteljev kmetsko-nadaljevalnih šol, pozdravi načelnika kmet. oddelka g. inž. Zidanška kot zastopnika banske uprave, tov. Skulja kot zastopnika prosvetne uprave in zastopnika sekcije JUU, g. poslanca Prekorška, g. inž. Pet-kovška, ravnatelja kmetijske šole v Št. Jurju, g. sreskega načelnika Vidmarja, sreske kmetijske referente in sodelujoče učitelje; omenja petletnico kmetsko-nadaljevalnih šol in poziva na delovanje v smislu smernic te važne ustanove. G. inž. Zidanšek, načelnik kmetijskega oddelka pri banski upravi, pozdravlja učiteljstvo v imenu g. bana in poroča o načrtu dela za kmetsko prosveto; napravila se je statistika kmetsko-prošvetnih ustanov; letos se bodo dovolile, kjer bo potrebno in kjer jih še ni bilo; drugod bodo delovali mladinski krožki. Za učitelje se bodo letos priredili krajši banovinski ter enodnevni sreski kmetijski tečaji. G. ban želi, da ne izsiljujemo posameznih kmetijskih panog, ampak da delujemo za celotno gospodarstvo; iščimo standardizacijo kmetske izobrazbe, prožeto z domovinskj? ljubeznijo in državljansko vzgojo. Tov. Skulj poudarja, da je po zakonu o narodnih šolah poverjen učiteljstvu kulturni dvig naroda; učitelji kmetsko - nadaljevalnih šol stavijo temelje kmetski' izobrazbi. Sekcija JUU hoče podpirati učiteljstvo- in šolstvo. Prečita pismo predsednika Dimnika, ki se zaradi drugega dela ni mogel udeležiti zborovanja. G. poslanec Prekoršek pravi, da je doba po vojni porušila mnogo dobrin med narodom in da je naloga učiteljev, da razkrojeno popravijo. Da zapušča mladina kmetski dom, je več kriva duševna razkrojenost kot gmotna; vendar je kmetsko delo duševno in gmotno več vredno kot delo v predmestju ter industrijskem kraju. Učitelj naj ne omaga, čeprav ni takoj uspeha. G. svetnik Krošl predava o zdravih virih kmetskega življa. Občestvo učiteljev kmetsko-nadaljevalnih šol je vir in kažipot dela in prosvete na kmetih. Občestvo je prostovoljno udruženje, ki hoče vzgojiti mladino v krepki državljanski zavesti ter jo izobraževati najprej duševno, potem pa gospodarsko. Gospodarske težkoče sicer motijo duhovne vrednote, vendar ne smemo precenjevati gospodarske strani. Škodljivo je, če ne uvažujemo dovolj idejne strani; idejnost je jedro vsega delovanja. Temelje kmetski prosveti moramo iskati v kmetskem etosu, v družini in tradiciji, ne pa od zunaj. Kmetske-mu stanu ne moremo pomagati, če bo delo le mehanično; izoblikovati je treba vse sile, duševne in telesne. Kmet ni samo poljedelec; navezan je na zemljo, zemlja pa mu daje kruh in življenje; daje mu vsebino, značaj in zadovoljstvo. Zavest, da ima svojo zemljo, ga loči od proletarca. Kmet je tudi gospodar živih bitij; prirodni pojavi so podlaga njegove vernosti. Kmetska družina je kulturna enota, kmetski človek dobi največ iz nje; zvezan je s tradicijo in zaupa skušnjam. Vsa ta svojstva se združijo v skupen poj m kmetstva. To ni romantika, ampak življenjska oblika. Kmetska dušeivnost se mora upoštevati; kmet je važen činitelj v zdravem razvoju naroda; razkroj kmetstva je znamenje propada naroda. Pretirano gospodarsko poudarjanje žene ljudi v mesta in ne more pospešiti notranjega razvoja. Po zgodovini, kulturi in številu prebivalstva smo kmetski narod; z delom za pravo kmetsko prosveto bomo koristili tudi državi. G. inž. Zidanšek predava o proizvodnji v odnošajih do konsumemta. Preživelo se je načelo gospodarskega liberalizma, načelo svobode in konkurence; prihajamo v dobo načrtnega gospodarstva; po državnem načrtu naj se pridelujejo one kulture, ki se najlažje prodajo. Povsod je treba preustroja, le standardno blago je sposobno za konkurenco; naj se gojijo krompir oneidovec, beltinska pšenica ali prekmurska ovsenka, fižol ribničan; doma naj se prideluje detelj no in travno seme, ker za tuje seme se potrošijo milijoni. Imamo premalo živinske krme, porabi se je na glavo po 5 kg na dan, treba pa bi je bilo po 12 kg. Rediti bi morali živino, enobarvno sivo pasmo, za tuji trg; teleta premalo časa dojijo in dobivajo prezgodaj suho krmo; morali bi uporabljati najboljše seno, lanene tropine in zdrobljen oves, pri prašičih pa ribjo moko. Potrebna so dobra gnojišča in gnojnične jame, gnojnici bi bilo treba dodajati superfos-fat, in sicer pol kilograma na 100 litrov. Z ličencovanjem smo dobili dobre bike, plemenska odbira pa se mora raztegniti tudi na krave; morale bi se vpeljati rodovniške knjige* in molžna kontrola. Mladina naj obiskuje hleve dobrih gospodarjev. Od prašičev naj se izbere oplemenjena nemška pasma z visečimi ušesi, od kokoši štajerska kokoš, v drevesnicah naj se gojijo določene sorte sadja in ten-kolupinasti oreh. Sadjarstvo naj se goji posebno v bližini zdravilišč in letovišč, za razpošiljanje so predpisani enotni zaboji in košare. Vsaka šola naj bi imela priprave za obiranje sadja. Od trt naj se zasajajo rizling in silva-nec. Načelo pri kmetijstvu naj bo standardiziran je kmetijstva. Sledi živahna debata. Pravico do učiteljišč naj zopet dobijo absolventi meščanskih šol, ki so kmetski sinovi in bodo imeli več smisLa za kmeta kot srednješolci iz mest. Zahteva se od učiteljev, naj povsod delajo, ni jim pa zajamčena zaščita; za uspešno delo za narod je nujno potrebna stalnost. Tov. Gosak predava o državljanski vzgoji. V kmetu ni dovolj razvit državljanski čut; pod tujo vlado se je čutil manjvreden, po osvobojenju je bil neorientiran. Naša naloga je, da vzgajamo mladino v duhiu jugoslovan-stva. Vzgojiti je treba državljanski etos v ljubezni do kralja in domovine; ne ljubimo domovine, ker nam koristi, ampak ker nam je ona naša sveta zemlja. Pojm o državi je treba nasloniti na domači kraj, na občinsko upravo in krajevno zgodovino. Nekaj učiteljev poroča prav zanimivo o gospodarskih, družabnih in prosvetnih razmerah, o Prekmurju, Pohorju in Gorenjski. Povsod ima kmetsko - nadaljevalna šola svoje prilike in svoje naloge. Toe iz naše srede še tako mlado, vzela nam jo je sredi dela... Saj je štela tovarišica Mimica komaj 26 pomladi. In marljiva je bila, delovna kakor čebelica. Dasi je revica bolehala vsa leta svoje naporne in odgovornosti polne službe, vendar je bilo njeno delo blagoslovljeno, uspešno. S svojim lepim, odkritim značajem si je pridobila med svojimi tovarišicami in tovariši tihih občudovalcev. Vsi, ki smo jo poznali, smo jo imeli radi — zelo radi. Visokonaobra-žena je s svojo plemenito dušo bila vzor vzgojiteljice ne-le mladini, marveč vsej svoji okolici. Pri vsem tem pa je bila ponižna, skromna. Učiteljski stan je izgubil z njo eno naj-idealnejših svojih reprezentantinj. Dobra, plemenita, draga Mimica! Izmučeno Tvoje telo je leglo k počitku pod večno-zelenim Pohorjem. Zapustila si nas — in vendar živiš in boš živela med nami v lepem, častnem spominu! Kristalnočistih nagibov polno ie bi'o vse Tvoje živlienje — nadvse mirno in vdano je bilo zato Tvoje poslednje slovo. — Odšla si s spokojnim nasmeškom na ustnicah kakor bi nam v slovo dihnila verze: Ne plaši se niko smrti čija j' duša. srce čisto Smrt i život sve je jedno, život i smrt sve je isto. Naš je život večnotrajan, da umire, obmana je. Radi tog' se zove život, što on večno živi, traje... tečaji Da razrušimo vse, kar ni izraslo iz nas, je nevarno igračkanje otroka, razočaranega ob razdejanem predmetu. Strašna vojna je rodila dalekosežne posledice. Predvojni klici po »kruhu« so se oglu-šili v bojnem hrupu. Delavske mase, ki so se leta in leta skrbno organizirale v socialističnih društvih in strankah, so s svojimi voditelji na čelu klecnile pred monarhi in segle po bratomornem orožju. Socialno gorje se je potenciralo od stopnje do stopnje, dokler ni počil prenapeti lok in povzročil svetovni preobrat. Silni skladi so se zrušili, ostalo pa je trdno gradivo. Človeštvo razmišlja in ustvarja smernice preporodu. Na pohodu so i#'.znovrstni socializmi s previdnimi konservativci ob boku in zavori. Glasno se razlegajo zahteve po kruhu, napoveduje se boj kapitalizmu s priznanjem zasebne lastnine, oziroma skrajne razlastitve. In v ta metež človečanskega problema naj se danes vrže naša šola, naša država, poveč-jem agrarna. Država, tu strogo nacionalna, on-di versko fanatična, z bogastvom ob skrajni revščini. Naj se li mi učitelji spuščamo v boj z velekapitalom, ko uvidevamo, da vsa naša država ne zmore premoženja enega samega kapitalista. In to v današnjih časih, ko Hitlerjev in Musolinijev narodni socializem stremita po nasičenju svojih mas na račun slabotnih narodičev. Dokler imamo silne narode ob strani, je naša dolžnost, dolžnost malih ljudi, da ohranimo svoj narod, svojo državo. Socializem je treba predvsem proširiti v naši lastni državi. Naj bi ne hiral in umiral bedni Krašovec ob kruhu in soli, ker ga usoda ni rodila na rodovitnih poljanah žitnih zakladnic. Slike socialnega žrtvovanja naj prednjačijo nizu junaških dejanj. Narodnosti ni primerjati z imperializmom, ker je ona 1. stopnja, da se v ljudstvu vzbudi priznanje jezikovnih človečanskih pravic. Če drugi narodi strahujejo kapitalizem v obliki fašizma, še ni rečeno, da je naš nacionalizem imperialističen, ker je veleopravičen v težnjah narodnega obstanka. Da naša organizacija ne pride v stranpota, da ne zaostane z duhom časa, je res nujno potrebno, da se učiteljstvo posveti socialnemu študiju, toda bistva svetovnih naziranj naj se nikomur ne vsiljuje, ne direktno, ne indirektno (po debatah), ker bi to vedlo v desorganizira-nje po političnih nazorih. Ne razbijmo, kar smo s težavo stvorili! Učiteljstvo je vedno delovalo po sodobnih potrebah našega naroda in bi kot tako ostalo na braniku svojih dosedanjih in bodočih uspehov. Hlapci hlapcev sicer pljujejo v naše vrste, ne morejo pa omajati naše volje niti nam odvzeti vere, da smo na pravem potu. Človek tvori človeštvo, ki mu je posvečeno naše delo in to v pravi obliki. Le z razumom: naprej Kranjsko učiteljsko društvo je na svojem zborovanju z dne 25. oktobra 1933. izrazilo željo, naj počitniške tečaje vodijo osebe, ki bi s svojim nastopom ne žalile članstva niti v izvajanjih, niti pri debatah. Teme naj odgovarjajo našim nacionalnim in državnim interesom. Izogibati se je vsemu, kar bi kalilo politična naziranja članstva. Konstatiramo pa, da je tečaje vodil docela nepristransko predsednik sekcije g. Dimnik, ki se mu je zahvaliti, da se posamna nesoglasja niso poostrila. upokojenih tovarišic in tovarišev. Kakor na vseh sestankih krožka, tako je bilo tudi na tem prav živahno. Predsednik je obširno poročal o sestanku zastopnikov vseh organizacij drž. upokojencev, ki se je vršil v Slavonskem Brodu v svrho enotnega postopka njihovih tečajev. Mariborsko društvo drž. upokojencev prav razveseljivo napreduje. Ima že nad 600 članov. Društvo daje svojemu članstvu potrebne informacije glede njihovih sta-novsko-pravnih zadev. V Mariboru stanujo-čim pa nudi razne ugodnosti materialnega značaja s popusti pri gledališču, zdravnikih itd. Sestanek je posetiil tudi tovariš Zacherl iz Ljutomera, ki so ga z veseljem pozdravljali stari tovariši in tovarišice. Tako rednih sestankov nima nobena kategorija drž. upokojencev, kakor ravno učiteljstvo v Mariboru. Staro nekdanje tovarištvo še ni zamrlo med njimi, ampak se še vedno obnavlja in poživlja. Lepo in prav je to! — Slovenska šolska matica bo izdala letos razen ostalih dveh knjig (Pedagoški Zbornik in dr. Jerajeve Naša vas) tudi dr. Goga-lovo: Temelji obče metodike. To ni običajna šolska knjiga, ki bi služila le za pouk metodike na naših učiteljskih šolah, temveč jo originalno delo mladega pedagoga, ki poskuša v tej knjigi združiti poglede moderne psihologije z načeli obče metodike. Zato je načelno tudi razlikovanje med metodiko in di-d akt i ko. Kar pa je posebno važno in gotovo zanimivo za vsakogar, ki ima opravka z našo mladino, posebno z odraslo, je originalna psihološka analiza izobrazbenega in vzgojnega procesa. Zato na to knjigo še prav posebej opozarjamo vse, ki se zanimajo za pedagoška vprašanja, pa bodisi iz teoretičnih ali praktičnih, pa tudi šolskih ali splošno življenjskih vidikov. (Knjiga bo obsegala 19 tisk. pol.) — Gg. poverjeniki SŠM naj pošljejo sezname članov, pa tudi članarino, vsaj do 10. decembra t. 1. — Lep uspeh našega tovariša. Tovariš Gobec Radovan, učitelj v Grižah pri Celju, je spisal in uglasbil letos že drugo opereto »Hmeljsko princeso, ki jo je, kakor tudi prvo »Beg iz harema« sprejelo v svoj repertoir žalsko gledališče. Opereti sta ljubki in melo-diozni stvarci in sta imeli pri1 predstavah velik uspeh. Tov. Gobec vodi v svojem kraju dva moška zbora in svoj mla linski pevski zbor, s katerim je napravil lani turnejo po Savinjski dolini. Za mladino je uglasbil tri spevoigre: »V bratskem objemu«, »Pomladne cvetke« in »Kresniček«. ki so izšle v njegovi samozaložbi in so bile po mnogih odrih z uspehom igrane. Mnogo pesmic je uglasbil za mladinske, moške in mešane zbore, za odrasle pa sp?sal žaloigro s petjem »Slepec«, ki je bila tudi že predvajana. Mlademu in nadebudnemu skladatelju želimo na tem polju mnogo uspeha. — Z. — Dr. Josip Jeraj, Naša vas. O vasi in vaškem življenju je dr. Jeraj ponovno predaval na kmetijsko-nadaljevalnih tečajih, ki jih že več let prireja banska uprava. Naše učiteljstvo se teh tečajev udeležuje v obilnem številu, kar je dokaz, da jih je vzljubilo ter da dobro čuti njihovo potrebo in korist. V knjigi »Naša vas«, ki jo Slov. šol. Matica poleg drugih dveh knjig pripravlja svojim naročnikom za letošnji božič za borih 30 Din, je avtor to, kar je izvajal na omenjenih tečajih, obširneje povzel, poglobil ter razširil v celoten sistem vede o vasi. Njegovo delo ni bilo lahko, saj orjemo na tem polju še skoraj neobdelano ledino. Poedine panoge vasislovja niso pri nas še nič sistematično obdelane. A tudi temu se ne smemo čuditi! Niti mnogo večji narodi, na pr. Nemci in Francozi še ne premorejo sistematičnih učbenikov glede vede o vasi. Celotno delo je pisatelj razvrstil v četvero poglavij: kultura, sociologija, psihologija in pedagogika vasi. V vaški kulturi obravnava verske, nravstvene, gospodarske in estetske vrednote v kmečki vasi. V sociologiji vasi razpravlja o vaški rodbini, vaškem sosedstvu, notranjih socialnih odnosih, občestvenih doživetjih in politiki vaščanov. Psihologija prikazuje duševno življenje vaščanov, kmeta odrasleca, mladostnika in otroka. Pedagogika pa prinaša praktičnih navodil za vzgajanje vaškega osnovnošolskega otroka in doraščajočega mladostnika. Vsebina knjige je po takem i zanimiva i važna za vse slovenske vzgojnike, prav posebno pa še za učiteljstvo, ki je največ poklicano, da orje brazde novi vaški kulturi. Kdor se še ni naročil na letošnje publikacije Slov. Šol. Matice, naj ne zamudi ugodne prilike. Poleg drugih dveh ali morda celo treh knjig bo za malenkostno vsotico dobil še Jerajevo knjigo trajne vrednosti. Odbor Slov. Šol. Matice. organizaciji JUU va. Devet društava nije bilo zastupljeno sa 17 delegata. Znači da je bila prisutna apso-lutna večina delegata ispred apsolutne večine društava. Ta je večina jednoglasno doni-jela rezoluciju kojom osuduje rad Izvršnog odbora. 2) Ja sam ostao do kraja sjednice Glav-nog odbora, glasao mu nepovjerenje prema datom mandatu, dao izjavu i napustio sjed-nicu onoga časa, kada je ušao Izvršni odbor. Ovo mogu potvrditi svi članovi Glavnog odbora jedne i druge strane. Pri završetku rada ušao sam u sobu za održavanje sjednica radi naplate putnoga računa. Ova podmetanja nijesu zgodna sada kada treba tražiti izlazak iz ove teŠke situacije, u kojoj se nalazi naša organizacija, kojoj je potreban mir i rad. Strasti treba stišavati a ne raspirivati. Splošne vesti KLUB PRIJATELJEV VAŠKE KULTURE. Letošnja delegacija banovinske skupščine JUU je dala sekciji sledeče smernice glede javnega dela: Delegacija smatra gospodarsko delo kot najboljšo podlago za izvenšolsko delo. Potrebno je, da se delo na gospodarskem polju sistemizira. Zato priporoča delegacija vodstvu sekcije, da stori vse, kar je potrebno za smotreno organizacijo tega dela. ' Ugotavljamo, da so kmetsko in gospodinjsko nadaljevalne šole torišče organiziranega dela za gospodarstvo in prosveto. Vse ostalo kulturno delo naj bo v tesni zvezi z gospodarskim delom kraja. Podrobnejša navodila za nadaljnje kulturno udejstvovanje učiteljstva v našem podeželju so bila prepuščena tečaju za izvenšolsko delo. Sekcija je v smislu teh smernic sestavila pripravljalni odbor, ki bo izvedel organizacijo akcije v obliki »klubov prijateljev vaške kulture« med učiteljstvom. V začasnem pripravljalnem odboru so zastopani: predsednik sekcije JUU tov. Ivan Dimnik, urednik »Učit. tov.« in »Prosvete« tov. Andrej Skulj, tovarišica Kovič-PIevelj Leopoldina, tov. Vode Angela, tov. Lovše Anton, Horvat Ivo, Vovk Ivan, Arrigler Anton, Grčar Tit, Hreščak Alojzij, Zor Miroslav, Mlekuž Alojzij, Schein Štefan. Pri sestavi pripravljalnega odbora se je bilo treba ozirati na gospodarsko možnost poslovanja, zato so priključeni za sodelovanje pri pripravah le tovariši iz obližja. Pripravljalni odbor hoče organizirati in pospešiti znanstveni študij naše vasi, podeželja v obče ter problemov, ki so v najtesnejši zvezi z okolico učitelja. Iz tega razloga se bo obrnil tudi na naše znanstvenike, ki so se že sedaj bavili s problemi naše vasi ter jih bo skušal zainteresirati za stvar. Zajednice za to delo bo skušal pripravljalni odbor organizirati v obliki »klubov prijateljev vaške kulture« med učiteljstvom povsod, kjer se bo našlo dovolj resnih in vztrajnih učiteljic in učiteljev. Na tem študiju bo šele temeljila akcija teh prostovoljnih učiteljskih prosvetnih delavcev gospodarske prosvete in kmetske vaške kulture. Iz tega razloga so vabljeni k sodelovanju vsi oni, ki imajo resen namen, de;-lati in se žrtvovati za to akcijo ne samo kot delavci, temveč kot iniciatorji in poborniki pokreta. SEJA ODBORA OBČESTVA KMETSKO-NADALJEVALNIH ŠOL. V nedeljo, 5. novembra se je vršila od-borova seja občestva učiteljev kmetsko-nada-Ijevalnih šol. Seje so se udeležili g. svetnik Krošl in tovariši Gosak, Verk, Dolgan, Do-linšek, Inkret in Titan. Bilo je več važnih poročil, predlogov in sklepov, od katerih najvažnejši so sledeči: Banska uprava je izgotovila učno snov za vse letnike kmetsko-nadaljevalnih šol, ki bo kmalu pomnožena, potem pa odposlana na vsa vodstva. Banska uprava naj bi razposlala voditeljem vabilo, da bi poslali snov za sklepčne proslave, in sicer po točkah, ki jih bo sestavil tovariš Dobršek. Poročila, ki jih sestavljajo kmetijski banovin, referenti za bansko upravo, naj bi se razmnoževala in razpošiljala na kmetske-nadaljevalne šole. Štajerska kokoš naj bi se razširila tudi po onih krajih, kjer še ni dovolj vpeljana; razdajala naj bi se na-mestu jajc živa perutnina med kmetovalce, ki se doslej niso dovolj bavili s perutninar-stvom; šole naj bi gojile pasemsko perutnino in jo razdeljevale, za kar bi pa morale biti nagrajene. Priredil naj bi se za učitelje še krajši tečaj za perutninarstvo. Delovno občestvo bo vzbujalo med učiteljstvom pravi smisel za delovanje med narodom v smislu kmetske prosvete in dajale pobudo za udejstvovanje. Smernice, ki so bile sprejete za kmetsko-nada-Ijevalne šole, naj bi se razširile tudi na druge gospodarske in prosvetne organizacije na vasi, zato da bi se kmetska prosveta čim bolj utrdila med narodom. Na vprašanje banske uprave o mladinskih krožkih je odgovorilo kakih 400 upraviteljev. Od vseh šol jih sedaj ne deluje v nobeni organizaciji 48%, 20% pa le v gasilnih društvih. Kmetsko-nadaljevalnih šol je sedaj 114. letos jih je delalo 45, za šole usposobljenih učiteljev je sedaj 350. Spisana in urejena je inž. Lahova brošurica. Zlasti nauki o gnojenju; delo se bo takoj izročilo tiskarni, nato se bo pa razpošiljalo šolam. Tovariš Dobršek pojasni v kratkih besedah načrt o mladinskih krožkih, ki se bo predložil občestvu učiteljev kmetsko-nadaljevalnih šol. Na jutrajšnjem zborovanju predlaga tudi izdajanje lista za kmetsko mladino, v katerega bi pisali tudi kmetski fantje, posebno naj bi pošiljali fantje listu domače blago, ki nam ga je še mnogo neodkritega. — Seja se je vršila v mestni osnovni šoli. — SPREJEMANJE STRANK PRI PROSVETNEM ODDDELKU KRALJ. BANSKE UPRAVE. Uradne ure pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave so vsak torek in četrtek od 10.—12. ure. Vsi predpisi okrožnih razpisov glede obiska pri banski upravi ostanejo še nadalje v veljavi. V iz-vanrednih dneh, oziroma urah, se stranke ne bodo sprejemale. — Za poplavljence. Za šolsko mladino v Strugah so darovali: Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1000 Din, Mladinski pevski zbor Žetale 110 Din, Osn. šola Vrhpolje pri Moravčah 57 Din, Osn. šola Orla vas pri Bra-slovčah 280 Din, Učit. društvo za Mežiško dolino 180 Din. Osn. šola Rateče 18675 Din (zbirka učencev), Osn. šola Dev. M. v Polju 715 Din, P. R. K. drž. nar. šole v Ribnici 155 dinarjev in živila, P. R. K. drž. deške mešč. šole v Ribnici 66 Din in živila, P. R. K. osn. šole na Vranskem 71875 Din, P. R. K. osn. šole v Komendi 800 kg živil. — Iskrena hvala! —f Čepe Fran. V nedeljo 12 t. m. zjutraj je preminul v Kamnici pri Mariboru naš*tovariš Fran Čepe. Pokojnik je bil splošno znan med učiteljstvom zlasti ob severni meji. Pa tudi med Mariborčani je imel mnogo poznanstva. Pokopali so ga v torek popoldne ob obilni udeležbi učiteljstva in drugih slojev. Naj v miru počiva! — Krožek upokojenega učiteljstva v Mariboru je imel svoj redni mesečni sestanek v četrtek 9. t. m. Udeležilo se ga je nad 40 izjave k sporu v U »Učiteljskom tovarišu« od 9 novembra 1933 god. štampana je »Obavjest Učiteljskim društvima Savske banovine«, u kojoj sam lično tangiran, pa Vas molim da u prvom narednom broju oštampate sledeče: NEISTINITA TVRDENJA. U »Učiteljskom tovarišu« od 9 novembra 1933 broj 14 štampana je »Obavjest Učiteljskim društvima Savske banovine«. Na drugo j strani — izmedu ostaloga — stoj i:... a posebno nikako nije sigurno čija je večina, stvarno u banovini Drinskoj ... štaviše, on (misli se na predsjednika Sekcije za Drinsku banovinu) se nije ni apstinirao od rada u Glavnom odboru, več je prisustvovao svima sjednicama do kraja. Da su ovo proizvoljne i neistinite kon-statacije vidi se jasno iz ovoga: 1) Vanrednoj Sekcijskoj skupštini, odr-žanoj 16 oktobra o. g. u Sarajevu, prisustvo-vala su 34 delegata ispred 19 sreskih društa- DAMSKI jesenski in zimski PLAŠČ, ki vam ga dobavi Nizka cena! DRAGO GORUP & Co. Nizka cena! Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll LJUBLJANA, Miklošičeva c. 16 1. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll je zadnje mode, najboljše kvalitete, prvorazredno delo. Učiteljski pravnik KURIVO UČITELJSTVA NARODNIH ŠOL PO §§ 23 IN 84 ZAKONA O N^R. ŠOLAH. Po § 23 toč. 3 zakona o narodnih šolah je dolžnost šolske občine dajati kurjavo za šolo, upravitelja in šolskega slugo, ako stanuje v šolskem poslopju. Po § 84. istega zakona pa imajo vsi državni učitelji narodnih šol po deželi pravico tudi na kurivo. Po teh zakonskih določilih prejema učiteljstvo na deželi od šolskih občin kurivo v naturi ali pa odgovarjajoči relutum v denarju. Ker je obstojal neenak postopek od strani krajevnih šolskih odborov glede količine kuriva, ki pripada učiteljstvu narodnih šol je odredila kraljevska banska uprava do izdaje pravilnika k zakonu o narodnih šolah z okrožnico z dne 5. 1. 1931, IV. No. 12624/25—30 med drugim nastopno: »Dokler ne odredi ministrstvo prosvete drugače odločam, da dajo krajevni šolski odbori v smislu § 23. in 84. zakona o nar. šolah šolskim upraviteljem in učiteljem(icam) toliko kuriva, kolikor ga ti neobhodno potrebujejo za dovoljno ogrevanje stanovanja in za kuho onim, ki imajo lastno gospodinjstvo oz. onim, ki si sami kuhajo. UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana — Frančiškanska ulica 6 Pri oženjenih znaša v zimskem času največja uporabna količina po 1 m3 mesečno, v letnem času po Km3 suhih, trdih drv, pri ne-oženjenih pa polovica od te količine. V kolikor so dosedaj prejeli učitelji kuriva preko te označene količine, je smatrati, da so sprejeli to na račun bodočih mesecev. Sporazumno s krajevnim šolskim odborom se kurivo lahko naknadi v denarju. Naročam vsem krajevnim šolskim odborom, šolskim upraviteljstvom in vsemu učiteljstvu, da rešijo to vprašanje z obojestransko prevdarnostjo in uvidevnostjo in želim, naj se od obeh strani izogiblje vsakršnih sporov«. Krajevni šolski odbori so odrejali učiteljstvu količino kuriva po navedeni okrožnici in so stavili v ta namen potrebne zneske v svoje letne proračune. Omenjena okrožnica je bila ukinjena z novo okrožnico banske uprave z dne 1. febr. 1933 IV. No 17486/2, ki odloča: »Povodom pritožbe nekega šolskega upravitelja glede količine kuriva, katero ima prejemati učiteljstvo narodnih šol po čl. 23. in 84. zakona o narodnih šolah od krajevnih šolskih odborov je odločilo ministrstvo prosvete z odlokom z dne 12. dec. 1932 O. n. br. 87.450 nastopno: Dokler se vprašanje količine kuriva ne uredi s pravilnikom k zakonu o narodnih šolah, je postopati po odloku notranjega ministrstva III. št. 47.600/32 z dne 31. okt. 1932, ki se glasi: »Po odloku gospoda ministra financ VII. št. 669/32 velja, glede kuriva učiteljstvu narodnih šol, uredba o prejemkih v naravi državnih civilnih uslužbencev od 26. 9. 1931. l/št. 8.000/ 31 Služb. Novine št. 280 iz 1. 1931. po § 24. ki določa, da se dajejo prejemki v naravi v mejah stvarne možnosti. Z ozirom na naredbe in navodila ministrstva financ vsem samoupravnim edinicam in tudi občinam v zvezi s citirano uredbo in splošno krizo, je pri sestavi proračunov strogo paziti, da se vneso samo oni izdatki za stvarne potrebe, brez katerih samoupravna edinica ne more obstojati. Vse ostale izdatke pa je reducirati na minimum, ali črtati, in se imajo v danih razmerah zadovoljiti upravitelji in učitelji narodnih šol z ono količino kuriva, katero jim bodo dodeljevale občine. Ta odlok se dostavlja ministrstvu notranjih poslov s priporočilom, da se pri pregledu občinskih odnosno šolskih proračunov posebno pazi na navedena navodila « Ker s tem odlokom ministrstva prosvete ne soglaša okrožnica kralj, banske uprave z dne 3. januarja 1931 IV. No. 12.624/25—30, s katero se je določilo količino kuriva učiteljstvu narodnih šol, se citirana okrožnica razveljavlja. S to okrožnico je bilo krajevnim šolskim odborom na prosto dano, da po lastni preudarnosti z ozirom na stvarno možnost dodelijo učiteljstvu nedoločeno količino kuriva in stavijo za to potrebne postavke v letne proračune. Upravitelj J. J. je zaprosil ministrstvo prosvete za izdajo formalnega rešenia glede količine kuriva in je prejel pod O. N. br. 21.387 z dne 18. 4. 1933. nastopno odločbo: »J. J., upravitelj osnovne škole u H., srez M., banovine dravske, svojom molbom od 20. oktobra 1932. godine tražio je, da mu Mini-starstvo prosvete odredi količinu ogreva, koji mu kao upravitelju škole pripada po zakonu 0 narodnim školama. Kako zakonom o narodnim školama nije normirana količina ogreva koja upraviteljima 1 učitelj ima osnovnih škola pripada, to je mi-nistarstvo uputilo Kralj, bansku upravu u Ljubljani sa O. N. br. 87.450 od 12. 12. 1932 god., da saopšti moliocu J. J., da ni banska uprava ni ministrstvo prosvete nije zakonom ovlaščeno da odreduje količinu ogreva i da dok ovo pitanje ne bude razpravljeno pravilnikom ima se postupiti po aktu ministrstva unutrašnjih poslova III. br. 47.600/32 od 31. oktobra 1932 god., koji glasi: Prema mišljeniu gospodina ministra finan-sija VII. br. 969/32 u pogledu ogreva učitelja narodnih škola važi uredba o prinadležnosti u naturi državnih službenika gradanskog reda od 26. 9. 1931 god. I. br. 8000/31 Služb. Novine br. 280 iz 1931 god. pa sledstveno i § 24 iste uredbe po kome se prinadležnosti u naturi iz-daju u granicama stvarne mogučnosti i t. d. Nezadovoljan ovim saopštenjem, molilac J. J. traži, da se mu izda formalno rešenje o tome, da se odbija od traženja, da mu ministrstvo prosvete odredi količinu ogreva zašto je podneo molbu od I. 3. 1933 god., taksiranu sa 25 Din. Razmotrio sam molbu molioca J. J. i ostala akta ovoga predmeta, pa sam našao, da je propisom §§ 23 in 84 zakona o narod, školama, načelno priznato pravo na ogrev upraviteljima škola u gradovima, ako stanuju u škol-skoj zgradi i upraviteljem i učitelj ima narodnih škola u selima u svakom slučaju. Medu tim ovim zakonskim propisima nije odredena i količina ogreva na koju upravitelji i učitelji imaju pravo. Prema tome u ovom slučaju važi i dalje uredba o prinadležnosti u naturi državnih službenika gradanskog reda od 26. 9. 1931. god. I. br. 8.000/31, Službene Novine br. 280 iz 1931 god. pa sledstveno i § 24 iste uredbe, po kome se prinadležnosti u naturi izdaju u granicama stvarne mogučnosti sve dok se zakonom drugo jače ne reguliše. Sa izloženog, a na osnovu §§ 106, 107, 109 i 114 zakona o opštem upravnom postupku, §§ 23 i 84. zak. o narodnim školama § 24 Uredbe I. br. 8000/1. od 26. 9. 1931 godine i taksni broj I. i taksne tarife — rešavam — da se J. J., upravitelj osnovne škole u H. odbije od traženja, da mu se odredi količina ogreva koja mu pripada po § 23 i 84 zakona o narodnim školama, kao od traženja neumesnog i neosnova- KNJIGARNA UČITELJSKE TI/KARNE LJubljana — Frančiškanska ulica 6 nog, o čemu ga ovim rešenjem izvestiti s tim, da protivu istog ima pravo žalbe na državni savet u roku od 30 dana po prejemu rešenja. Taksu za ovo rešenje u Dinara 25 napla-čena je i na aktu ovoga predmeta propisno po-ništena«. Upravitelj J. J. se je poslužil pravnega leka in je vložil v določenem roku proti temu odloku ministrstva prosvete pritožbo na državni svet. Državni svet je na vloženo pritožbo izdal pod br. 28725/35 z dne 13. 10. 1933. nastopno razsodbo: »U svom II odelenju, koje sastavljaju: pretsednik odeljenja Barič dr. Josip, potpret-sednik Državnog saveta, članovi: Vildovič Antonije, Perkovič Ante, zamenici: Leovac J. Dragiša, Svetek dr. Fran i delovoda — pisar Bjeladinovič Duro, uzeo je u rasmatranje tuž-bu J. J., upravitelja osnovne škole u H., srez M., podnetu protivu rešenia Ministra prosvete od 18 aprila 1933 god. O. N. br. 21387. ko-iim je odbijen od traženja da mu se odredi količina ogreva koje mu pripada po § 23 i 84 Zakona o narodnim školama. Pošto je proučio tužbu, osporeno rešenje i ostale akte koji se na ovaj predmet odnose, kao i odgovor Ministrov na tužbu, poslat pismom od 2. oktobra 1933 god. O. N. br. 61395, Državni savet je našao: Po § 23 Zakona o narodnim školama duž-nost je školske opštine, da daje ogrev upravitelju škole, ako stanuje u školskoj zgradi. Prema tome Ministar je u konkretnom slučaju nepravilno postupio kad je rešavao po molbi tužiočevoj o odredivanju količine ogreva, kao prvostepena vlast več je trebao da odbije molbu stranke kao nenadležnoj vlasti podnetu, s tim, da se tužilac u pitanju ogreva obrati molbom nadležnoj opštini, te se u slučaju da ga opština odbije od traženja, neka putem žalbenog postupka upotrebi dalje upravno sretstvo. Takoder Ministar se pogrešno u ospore-nom rešen ju pozvao na uredbu o prinadležno-stima u naturi državnih službenika gradanskog reda od 26. septembra 1931 god. br. 68000/1 sa razloga što se isto ne odnosi na nastavnike narodnih škola, več na službenike Ministar-stva šuma i rudnika, poljoprivrede, pravde i Ministarstva socijalne politike i narodnog zdravlja. Sa izloženog osporeno rešenje ima se po-ništiti po čl. 26 zakona o Državnom savetu i upravnim sudovima, s tim da upravna vlast postupi po gore navedenim primedbama i do-nese novo rešenje. Stoga, a na osnovu čl. 17 i 26 Zakona o Državnom savetu i upravnim sudovima i Tar. br. 52 Zakona o taksama, Državni savet presuduje: Da se poništi rešenje Ministarstva prosvete od 18 aprila 1933 g. O. N. br. 21387, o čemu presudom u prepisu izvestiti parnične stranem Iz razsodbe državnega sveta sledi, da količina kuriva za učiteljstvo narodnih šol oziraje se na določila §§ 23 in 84 zakona o narodnih šolah, ni določena. Tam, kjer se učiteljstvo ne bo zadovoljilo s količino kuriva, ki ga bo odkazal krajevni šolski odbor z vstavitvijo primerne postavke v bodoči šolski proračun se more pritožiti v smislu razsodbe državnega sveta še na šolsko občino. V pritožbi bo prositi krajevni šolski odbor, da izda formalno rešitev v svrho eventualne potrebne nadaljnje pritožbe po določilih §§ 107. 114 in 17 zakona v občem upravnem postopku. (Službeni list št. 4/1931). Učiteljstvo opozarjamo na pravilni formalni postopek po določilih zakona o občem upravnem postopku, kjer je državni svet že v par primerih (stanarina učitelja Žolnir Oskarja. »Uč. tov.« št. 10 od 12. X. t. 1. razveljavil odločbe oblasti zaradi formalnih nepravilnosti po zakonu o občem upravnem postopku. V takih primerih ne pride v predmetu do načelne razsodbe državnega sveta in je potrebno v celi zadevi uvesti zopet nov postopek, da pride do načelne razsodbe državnega sveta, kar zavleče za daljšo dobo rešitev v škodo učiteljstva. Drugi važni razlog, da ne pride do načelne razsodbe državnega sveta v važnih zadevah, ki tangirajo mnogo učiteljstva, je nepravi upravni postopek oblasti. Množe se slučaji, da razveljavi državni svet odločbe oblastev (stanarina učiteljice Savič Jovanke, »Uč. tovariš« št. 10, od 12. 10 t. 1.) zaradi nepravilnega upravnega postopka. Tudi v navedenih primerih je potrebno uvesti nov upravni postopek za dosego načelne razsodbe državnega sveta. S tem se zavleče rešitev zopet za daljšo dobo v škodo prizadetim. Predvsem je pri pravilnem upravnem in formalnem postopku posvečati pažnjo na to, da izda prvo instančno odločbo samoupravno telo ali oblastvo, ki je po zakonu zavezano gotovi dajatvi in da je odločba formalno pravilno adjustirana po citiranih členih zakona o občem upravnem postopku. Odločbo ministrstva prosvete v zadevi kuriva učiteljstva je razveljavil državni svet iz dveh razlogov. Prvi razlog je bil nepravilni upravni postopek, ker bi morala prvo inštan-čno odločbo izdati šolska občina. Ona je namreč po §§ 23 in 84 zakona o narodnih šolah dolžna dajati učiteljstvu narodnih šol pripadajoče kurivo. Drugi razlog razveljavljanja od- (Jflteiiska knjigarna podružnica Maribor — Tyrševa ulica štev. 44 loka ministrstva prosvete je načelnega značaja. Ministrova odločba namreč aplicira uporabo uredbe v členu 24, ki se nanaša na ustanove in zavode podrejene ministrstvom za šume in rude, za poljedelstvo, za pravosodje in socialno politiko ter narodno zdravje tudi na ministrstvo prosvete. Citirana uredba (Službene Novine št. 280 iz leta 1931.) se v členu 24 namreč glasi: Prinadležnosti u naturi po oredbama ove uredbe izdaju se u granicama stvarne mogučnosti. Službenici koji po ovoj uredbi dobijaju bezplatno električno osvetljenje plačače sami sijalice, a broj ,i veličinu sijalice za svaki stan utvrdiče posebna komisija.« Glede uporabe citirane uredbe za določitev količine kuriva učiteljstvu narodnih šol —mm S 6. seje 9. novembra. 1. Uredila se je zadeva tiska publikacij M. M. z Učiteljsko tiskarno. 2. Obravnavala sta se dopisa sreskega društva iz Maribora mesto in iz Ormoža, ki dobita pismen odgovor. 3. Anketa, ki bo sklepala o mladinskem časopisu, se določi na 26. t. m. Ankete se udeleži odbor Mladinske matice in zagovorniki mladinskega časopisa, ki so bili izbrani na skupščini. Efektivne stroške za te nosi Mladinska matica. Sreska društva, ki so na stvari interesirana, pa lahko svobodno pošljejo svoje delegate na ta sestanek, seveda na lastne stroške. 4. Napravili so se koraki za razprodajo knjig M. M. v inozemstvu. 5. Da ne zmanjka 1. štev. »Našega roda«, se je sklenilo dotiskati še 1000 izvodov, skupaj tedaj 21.000. * Okoristite se 25% do 50% popusta pri naših knjigah. Na stotine knjig smo razprodali v nekaj tednih. Pošle so popolnoma: Maša gospodarska organizacija NAJBOLJ PRIMERNO SE SPOMINJAMO GANGLÖVIH JUBILEJEV. ako darujemo za svoje stanovske gospodarske in socialne ustanove. Sresko učiteljsko društvo Maribor desni breg je sklenilo v soboto 11. t. m., da daruje ob priliki Ganglovih jubilejev Učiteljskemu domu v Mariboru znesek 300 Din. Tov. A. H. pa je daroval v isti namen 100 Din mesto čestitk tovarišu in br. Ganglu. — Društva in posamezniki — posnemajte! Tovariš Engelbert Gangl je poklonil ob svoji 60 letnici Učiteljskima domovoma v Ljubljani in Mariboru po 250 Din. V imenu obeh najprisrčnejša hvala z željo, da bi zdrav, srečen in zadovoljen dočakal še več dece- nijev! Josip Kobal, blagajnik ljublj. Učit. doma. NA DELO ZA NAŠE DOMOVE! VSA NAROČILA POTOM UGP. smo' zastopali stališče (glej »Uč. tov.« od 16. 2. 1933 št. 26 pod Učiteljski pravnik) da se uredba ne nanaša na ministrstvo prosvete in torej tudi ne na narodne šole, ki so podrejene temu ministrstvu in zato ni dana zakonita osnova, da bi se z odlokom aplicirala določila uredbe na narodne šole, o katerih ni govora v uredbi. Kajti uredba točno našteva ministrstva in ustanove za katere velja. Kakor posnamemo iz razsodbe državnega sveta, je ta v polnem obsegu utrdil naše stališče glede tolmačenja in uporabe navedene uredbe. Vložitev predmetne tožbe na državni svet se je izvršila s sodelovanjem sekcije. Razumljivo je, da tovarišem v mnogih primerih ni možno zaščititi gmotnih interesov s pritožbo na državni svet zaradi nepoučenosti v argumentacijah, katere je potrebno navesti v pritožbi. Pritožniku je otežkočeno poiskati in zbrati vire za argumente pritožbe in tudi pravni značaj tožbe je dostikrat za pritožnika ovira za vložitev pritožbe. Priznajmo, da posameznik v največ primerih ne zmore gmotnih sredstev, da bi si oskrbel pravnega sveta za sestavo pritožbe. Pa če že vloži pritožbo, ga čaka v primeru zanj neugodne razsodbe državnega sveta plačilo takse 400 Din. To so običajni zadržki, da učiteljstvo v mnogih primerih ne brani svojih interesov pred državnim svetom. In vendar je večina razsodb državnega sveta načelne važnosti za večji ali manjši krog učiteljstva. To kaže ravno razsodba državnega sveta glede kuriva učiteljstva. Iz navedenih neoporečnih razlogov je neodložljiva potreba, preskrba organizačnega pravnega konzulenta. Prav neprijetna je bila debata o pravnem konzulentu organizacije na zadnji banovinski skupščini. Debata je pokazala vso našo ozkosrčnost, kakor tudi pomanj- Oddelek za učila Ljubljana Maribor kanje stanovske zavesti, solidarnosti in smisla za naše potrebe in to zaradi malega mesečnega prispevka. Pokrenimo na naših društv. zborovanjih vse potrebno, da se čim prej realizira pridobitev organizačnega pravnega konzulenta ker nam primeri kažejo, da posameznik ni zmožen braniti interese vseh. To delo naložimo organizaciji in ji dajmo na razpolago potrebna sredstva, ker le v skupnosti je naš uspeh gotov, vsi za enega eden za vse. Sadjarčki, Kresnice I., Kresnice III.. Vijolica Vera, Pod grajskim jarmom. Zgodbe z Južnega morja. Mizica, pogrni se. Življenje hudobne kavke Katke, Lukec išče očeta, Botra z griča in Naš rod, III. letnik. Le v nekaj izvodih imamo še knjige: Kresnice II., Kresnice V.. Rudi, Začarani krogi in Mihec in Jakec. V večjem številu so v zalogi še: Kresnice IV., Kako smo delali radio, Miškolin, Lukec in njegov škorec, Brkonja Celjustnik, Za vesele in žalostne čase. Lovci na mikrobe, Vrtnaričice, Tiho življenje, Nikola Tesla, Miklavževa noč, Naš rod I. letnik. Naš rod II. letnik in Naš rod IV. letnik. * Za nagradno tekmovanje smo dobili 10, poleg tega smo dobili v tem času še 7 drugih rokopisov. Ker letos za Miklavža ne izdamo nobene knjige in ni zato take sile, pade odločitev za nagradno tekmovanje šele Čez nekaj tednov. Izid tekmovanja bo objavljen v »Učiteljskem tovarišu«. Šolski radio —r VIII. teden. V torek 21. novembra bo literarno predavanje gdč. Marije Kmetove. Gdč. pisateljica bo čitala svoja dva spisa: »Skočir« in »Konec učitelja Možeta«. V petek, dne 24. novembra bo opisal g. Vladimir Kapus »Jesen v prirodi«. Program za mesec desember: Petek 1. decembra: Ob 9. uri oddaja slavnostne proslave državnega praznika narodnega ujedinjenja; I. drž, realna gimnazija v Ljubljani. Torek 5. decembra: Pravljice; ga. Minka Kusova. Torek 12. decembra: Ob obletnici Cankarjeve smrti; g. Rudolf Kclarič. Petek 15. decembra: Posavje; gosp. Josip Lapajne. Ker je 17. decembra rojstni dan Nj. Vel. kralja v nedeljo, bo slavnostna oddaja najbr-že v soboto 16. decembra kar pa prosvetna uprava še ni odločila; oddajo bodo izvršili učiteljski abiturienti. Torek 19. decembra: Ura sokolskih pesmic in razgovorov; g. Marjan Tratar. Mladinska matica Stanovska organizacija JUU Iz sekcije —s Zaščita članstva. Tovarišice in tovariše, osobito odbornike sreskih učiteljskih društev, opozarjamo, da natančno prouce pravilnik o postopanju pri zaščiti članov JUU. Važen je posebno čl. 10., ki navaja primere, kdaj se zaščita odtegne. Vodstvo sekcije je primorano vsak slučaj, ki se protivi katerikoli točki pravilnika, zavrniti. —s Važne vloge na oblastva. Učitelji narodnih šol dodeljeni meščanskim šolam — udeležba na zborovanju JUU. Na podlagi konkretnega primera, da onemogočajo upravitelji meščanskih šol, učiteljem narodnih šol, dodeljenim meščanskim šolam, posečenja zborovanj, je vložila sekcija na ministrstvo prosvete prošnjo za uradno tolmačenje. Delo v upravnih odborih JUU, priznanje za izvenšolsko delo. Z obširno vlogo, v kateri navaja celotno kulturno delo naše sekcije in članstva JUU, smo zaprosili ministrstvo prosvete za izpremembo tolmačenja odloka O. N. br. 51997 od 2. 9. 1933. Navedeni odlok ne priznava za izvenšolsko delo delo v upravnih odborih JUU. Dodeljevanje učiteljstva. Kraljevsko ban-sko upravo smo naprosili, da izda na sreska načelstva posebno okrožnico glede dodeljevanja učiteljstva. Pri dodeljevanju naj bi se upoštevala sledeča načela: V primeru potrebe naj se dodeljujejo v prvi vrsti pripravniki in sicer učitelji po dovršenem prvem, učiteljice po dovršenem drugem letu službovanja na šoli z najmanj dvema učiteljema, kakor to določa člen 93. zakona o narodnih šolah. Ako radi pomanjkanja učiteljstva na šoli, kjer službuje pripravnik, ta rešitev ni mogoča, naj sreska načelstva pri izvajanju dodeljevanja upoštevajo sledeče: Ukazni učitelji in učiteljice naj se ne dodeljujejo. Za dodelitev naj pride v poštev vselej učna oseba z najnižjim rangom na šoli. Ako imata dve učni osebi enak položaj, pri čemur je upoštevati datum napredovanja, odločajo službena leta in slednjič starost. Vselej naj se ozira tudi na družinske in socialne razmere. Ako se bodo vršile dodelitve po gornjih načelih, bodo pritožbe izostale in dodeljeni učitelji ne bodo imeli razloga, ču-. titi se zapostavljene. —s Sekcija je bila zastopana. Pri proslavi 60 letnice E. Gangla na Taboru v Ljubljani so zastopali JUU tovarišica Engelmanova, tov. Dimnik in tov. Skulj. V imenu vsega slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva je čestital jubilantu tov. predsednik. — Na delovnem občestvu voditeljic kmet. gospodinjskih šol v Celju je bil navzoč v imenu JUU tov. Skulj. —s Statistika brezposelnih učiteljgkih abi-turientov. Nujno potrebujemo podatke za S5cTaIBo~statistiko: Pri vsakem poedincu je navesti: poklic očeta in matere, dohodki očeta in matere, število družinskih članov, koliko od teh je zaposlenih, kje so zaposleni in koliko imajo zaslužka, število nezaposlenih družinskih članov in njih izobrazba. Iz druStev: VABILA: — JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU bo zborovalo v ponedeljek dne 20. novembra ob 9. uri v dvorani Glasbene Matice v Ptuju. Dnevni red: 1. Predavanje. 2. Poročilo o seji glavnega odbora; stališče društva do Izvršnega odbora. 3. Slučajnosti. Poročila: + JUU SRESKO DRUŠTVO KRŠKO je zborovalo 5. oktobra 1933. v Krškem. Navzočih 56 članov t. j. 44%. Ko so bili sprejeti predlogi, da se razpišejo vsa mesta, zlasti v krajih, kjer so srednje šole; dalje, da plača vsak organiziran član 5 Din za pravnega konzulenta, obrambo stanu, toda s pripombo samo za 1 leto, na poizkušnjo ter delovati vztrajno, da izplačujejo davčne uprave dolžne tangente direktno krajevnim šolskim odborom, je sledilo poročilo o banovin-ski skupščini. Predsednik poda točna pojasnila, ki «pričujejo saniranje razmer, nastalih na glavni skupščini 19. in 20. avg. 1933 v Ljubljani. Z večino 4 glasov so bili sprejeti sledeči sklepi: a) Glavna skupščina JUU v Ljubljani 19. in 20. avg. 1933. je imela docela negativen uspeh, ker je razmere v udruženju poslabšala in dovedla vodstvo JUU v likvidacijo. b) Krivdo temu vidimo v okrnitvi dnevnega reda, ki je onemogočila potrebno raz-čiščenje ter obsodimo naročitev posebnega izletniškega vlaka za 21. avg. 1933. c) Vodstvo sekcije se poziva, da pod vzame še nadalje vse korake, da bo zamoglo naše udruženje funkcionirati, pa čeprav za ceno osebe predsednika. č) Edinstvenost organizacije in ugled naših delegatov, ki jih pošiljamo na drž skupščine zahtevata, da se vse članstvo dravske banovine sproti obvešča o vseh za udruženje pomembnejših pojavih, pa če se tudi pojavijo v drugih banovinah. Po soglasni odobritvi računa ter predloženega proračuna za 1. 1933/34 se je sklenilo, da bo prihodnje zborovanje v Mokronogu ter bo na njem kot nadaljevanje predaval o temi »Prirodna telovadba« Herbst P. Sklenjeno je bilo zvišanje članarine za 1 Din mesečno za vsakega organiziranega rednega člana. Za učiteljice poročene z učitelji 6 Din, upokojence sedaj mesečno 16 Din. = JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je zborovalo dne 7. oktobra 1933. v Radencih. Predsednik tov. Mavric, je podal situaoij-sko poročilo, v katerem se je dotaknil vseh perečih vprašanj stanu in organizacije. Sklenilo se je, da se društvo izreče za obrambni sklad in pravnega konzulenta. Dalje se je sklenilo staviti predlog, naj si sreska društva iz prostovoljnih prispevkov pri zborovanjih osnujejo poseben fond za podporo svojim brezposelnim abiturientom; obenem pa se naj osnuje osrednji, sekcijski fond, iz katerega bi se lahko honorirali tisti, ki bi se eventualno zaposlili pri Mlad. matici ali Našem rodu. Po obravnavanih dopisih je poročal tov. Miki o banovinski skupščini, tov. Klanjšček pa je podal svoje vtise z glavne skupščine. Tov. Mavric je še poročal o seji upravnega in nadzornega odbora, tov. Miki pa o seji predsednikov. Sledil je nato društveni občni zbor. Blagajniku tov. Klanjščku se je dal absolutorij s pohvalo. Pri proračunu se je sklenilo, da znaša članarina za redne člane 150 Din, za poročene učiteljice pa 60 Din. Vključen je pri tem že prispevek za obrambni sklad in 250 Din podpore za nezaposleni učiteljski naraščaj. Prihodnje zborovanje bo 2. decembra v Gor. Radgoni. K. Mavric, Klemenčič Mara, t. č. predsednik t. č. tajnica + JUU SRESKO DRUŠTVO V RADOVLJICI je imelo letošnji občni zbor, združen s sresko vrtnarsko in sadjarsko razstavo na Jesenicah dne 7. oktobra 1933. Poleg drugih se je udeležil otvoritve razstave tudi ref. za šol. vrtove tov. Skulj.. Razstava je po intenzivnem delu učiteljstva popolnoma uspela in je najlepši dokaz udejstvovanja učiteljstva v vseh panogah kmetijstva. Po otvoritvi se je vršil občni zbor z običajnim dnevnim redom. Poročila funkcionarjev so bila brez debate sprejeta. Obravnavali so se aktualnejši dopisi, iz ugotovitve članstva pa je razvidno, da šteje društvo 122 člana. Sledilo je predavanje ref. Skulja o smernicah in pomenu vrtnarskih in sadjarskih razstav s posebnim ozirom na prirejeno sresko razstavo na Jesenicah. Članstvo je bilo s predavanjem izredno zadovoljno. Pri slučajnostih pa je sporočil tovariš Schiffrer, da odstopa mesto predsednika dosedanjemu podpredsedniku tov. Blažiču, ker je združitev mesta sres. šol. referenta po pravilih nezdružljiva s predsedstvom učiteljskega društva, nakar zaključi občni zbor z zahvalo članstvu za izkazano mu zaupanje. Egidij Schiffrer. preds. Skender Oton, tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO M. SOBOTA je zborovalo dne 7. oktobra v M. Soboti. Od 129 članov je 89 navzočih. Zborovanja sta se udeležila tudi gg. sreski šol. nadzornik Velnar in sreski kmetijski referent g. Eiselt. Ob otvoritvi prvega društvenega zborovanja se je -spomnil tov. predsednik nekaterih sprememb članstva, v prvi vrsti tragične smrti vsem priljubljene članice pokojne Til-ke Rusove. Mesto cvetja na njen grob bo darovalo društvo 1000 Din za poplavljence. Uči-teljstvo tukajšnjega sreza bo rade volje tudi v šoli in izven nje sodelovalo pri nabiranju živeža za gladujoče žrtve povodnji. Poročilo o banovinski in glavni skupščini je podal tov. Gabrijelčič. Z ozirom na položaj po letošnji ljubljanski glavni skupščini podčrtuje zborovanje soglasno sledeče stališče: Načela celjske deklaracije naj se ne prekoračijo; cenimo enotnost stanovske organizacije, zato odklanjamo tudi spremembo 22 člena pravil v tem zmislu, da bi se banov, in glavna skupščina reducirali zgolj le na zbor predsednikov sreskih društev, ker bi s tem samo padlo zanimanje članstva za organizacijo; obžalujemo, da je letošnja glavna skupščin vse prej kot utrdila vezi med jugoslov. učiteljstvom in dvignila njegov ugled. Smatramo njeno predčasno zaključitev v zvezi z izletom na Bled za nepravilno; želimo, da pride v organizaciji do razčiščenja, zato odobravamo odstop izvršnega odbora, ki je s to gesto pokazal vsaj dobro voljo za rešitev nastalih zmed. G. sreski referent je poročal o gospodarskem delu učiteljstva v zmislu gornjelen-davskih načrtov in toplo priporočal posebno sodelovanje pri kmetijskih podružnicah, sek-cijskih društvih, sadjarskih podružnicah, podal več misli o aktualnih kmetijskih zadevah, krmi, silosih, umetnih travnikih in boju proti sadnim škodljivcem. O preorientaciji učiteljskega izvenšol-skega dela je govoril še tov. Šavli. Tej temi . naj posveti več pažnje prihodnje zborovanje, ki bo v soboto 11. novembra v M. Soboti. Gabrijelčič Fr., preds. Šavli Andrej, tajnik. 4- JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠMARJU PRI JELŠAH je imelo 64. redni letni občni zbor in zborovanje dne 7. oktobra 1933. ob 10. uri v Rog. Slatini ob navzočnosti 43 članov t. j. 54'4%. Prečitajo se in obravnavajo došli dopisi. Tov. Hvala je predaval o »Nacionalizmu med učiteljstvom«. V svojem predavanju je pojasnjeval, da nismo več ponižni tlačani, ampak lastni gospodarji, zavedni in neustrašeni Jugoslovani. Kdor le malo dvomi o moči Jugoslavije, ta ni nacionalist. Tov. predsednik je poročal o banovinski in glavni skupščini. Orisal je potek obeh skupščin ter skušal tolmačiti osnovne vzroke nesoglasij v Udruženju. Sprejet je bil predlog tov. Ahtikove: Delo v glavnijh skupščinah naj bo plodonos- no, glavnim funkcionarjem JUU naj se nagrade za delo v organizaciji primerno znižajo. Sledila so poročila društvenih funkcionarjev, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo društveno delo uspešno. Soglasno se sklene: Nakaže se iz društvene blagajne odseku za brezposelne abi-turiente Din 500'—. Učiteljska tiskarna naj uporablja za tiskovine boljši papir in izvršuje točno naroČila. Verk Miloš, preds. Rataj Oskar, tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG je zborovalo 7. oktobra t. 1. Od 85 članov je bilo prisotnih 73, t. j. 86%. Zborovanje je otvoril predsednik tovariš Vauda Mirko s pozdravom vsem zborovalcem, posebej je še pozdravil nenamešČene tovariše učit. abituriente in abiturientke. V svojem poročilu je predočil sliko vsega lanskega društvenega in sploh organizačnega dela. Zbor je poročilo sprejel z aklamacijo. Sledilo je blagajniško poročilo. Zanimiva so bila poročila delegatov obeh skupščin. Sprejeti so bili sledeči predlogi: 1. Preselitev sres. učit. knjižnice v prostore pedag. centrale v Mariboru. 2. Odobritev nastopa naše sekcije in njenega vodstva pri letošnji glavni skupščini. 3. Pristop k obrambnemu skladu z letnim prispevkom 5 Din za člana. 4. Podpora 500 Din iz društvene blagajne odseku brezposelnih učiteljskih abiturientov v Mariboru. 5. Podpora 500 Din iz društvene blagajne za Pedagoško centralo. 6. Podpora 500 Din iz društvene blagajne za Učit. dom v Mariboru. 7. Glede nameščanja učiteljstva v mesta in blizu mest — pogoji. 8. Glede delovanja Ciril-Metodove družbe na meji in povabila njenega zastopnika k našemu prihodnjemu zborovanju. 9. Podpora 250 Din poplavljencem, 10. Zbiranje knjig, časopisov i. si. za obmejne šole. Tako temeljitih občnih zborov še nismo imeli. Prihodnje zborovanje se vrši 2. dec. 1933. Vauda M., predsednik. Senekovič A., tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO SLOVENJ-GRADEC je zborovalo v soboto 7. oktobra 1933 v Slovenjgradcu. Navzočih je bilo 35 tovarišev (ic), to je 79%. Predsednik tov. Kopač Leopold je obširno poročal o banovinski in glavni skupščini JUU, ki sta se vršili v Ljubljani. Omenil je vsa glavna vprašanja, za katera se je borila in delovala naša sekcija, kakor: uzakonitev učiteljske stalnosti, zaščita učiteljstva, izpre-memba načina razpisa in oddaje službenih mest, napredovanja in upokojitev učiteljstva, ukinitev draginjskih razredov, namestitev novincev itd. Poročal je tudi o situaciji, ki je nastala radi početka glavne skupščine v organizaciji. o seji upravnega in nadzornega odbora v Ljubljani dne 3. septembra t. 1., zborovanju predsednikov učit. društev dne 24. septembra v Celju ter o deputaciji učiteljstva pri ministru g. dr. Kramerju. Sklepi: Društvo soglaša s predlogom gospodarskega sveta, da prispeva vsako društvo po 5 Din za vsakega rednega člana za »obrambni sklad« in s tem v zvezi za pravnega konzulenta; brezposelnim učit. abiturientom se nakaže iz društvene blagajne znesek 100 dinarjev. Proračun in članarina ostaneta ista kot lansko leto. Kooptiral se je tov. Mrovlje kot predsednik v nadzorni odbor. Tovarišica Fanči Novakova iz Št. Jurja je v zanimivem referatu govorila »o zgodovinskih svetiščih naše južne zemlje«. Tov. Purk-hard je spopolnil predavanje s svojimi utisi, ki si jih je pridobil ob priliki potovanja po Macedoniji, nakar je še razstavil slike »U. d.« ter priporočal, da čim več tovarišev (ic) pristopi s svojimi članskimi deleži k »U. d.«, ki je samo — naša gospodarska ustanova in ki je v čast nam vsem. Obema predavateljema se je zahvalil tov. predsednik, ki je se opozoril na obisk »Trboveljskih slavčkov«. Priporočal je učiteljstvu, da pridobi čim več naročnikov za Mladinsko matico. Prihodnje zborovanje se bo vršilo v prvi polovici meseca decembra. Kopač Leop., predsednik. Iglar Rajko, tajnik. + JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V PTUJU je zborovalo 7. X. 1933. Navzočih je bilo 100 članov, to je 71'42%. Tov. Šestan je podal situacijsko poročilo. Točke: Glavna skupščina, Sklicanje sestanka predsednikov sreskih društev v Celju 24. IX. Sklepi, ki so bili storjeni ob tej priliki. Poročilo o skupščinah je podrobno podal tov. Š t e r k. V debati, ki je sledila, so se važna vprašanja dodobra pogovorila. Glede brezposelnih abiturientov se bo društvo ravnalo po predlogih sekcije. Delovni program, ki je bil natisnjen v Učiteljskem tovarišu, bo odbor temeljito preštudiral in pripravil za prihodnje zborovanje predloge. Sprejet je bil predlog, da se dele knjige Mladinske matice kakor doslej meseca junija. Pozvali so se učitelji poverjeniki, da točno pošiljajo naročnino. Izhajanje Šolskega lista učiteljstvo odkloni iz ozira na gospodarsko stanje prebivalstva. Plačilo prispevka 5 Din za rezervni fond in pravnega konzulenta se soglasno odobri. Pred sprejetjem poročil oriše še tov. predsednik vse momente, ki so dovedli do predčasne zaključitve glavne skupščine, ter pojasni svoj izstop iz glavnega odbora in zopetni vstop vanj. Sledil je občni zbor s poročili funkcionarjev, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo tudi drugače agilno. Odbor je dobil absolutorij. ju. fredlog se odKioni. Vsakemu je~ ruTprosto voljo dano, da pristopi. Tov. P e č e k pa prosi, da izposluje sekcija pri ministrstvu odlok, kako naj se določi narodnost otrok, katerih starši pripadajo različnim narodnostim. Tov Š t e r k je pa ob koncu še priporočal Učiteljsko samopomoč. Predsednik D. Šestan. = JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJA-NA-MESTO je imelo dne ^„oktobra t. 1. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Od 196 članov je bilo navzočih 94, t. j. 48%. Poročilom društvenih funkcionarjev je sledilo situacijsko poročilo in poročilo o banovinski in državni skupščini. Med obširno in stvarno razpravo sta bila sprejeta sledeča predloga: Ljubljansko učiteljstvo — včlanjeno v J. U. U. — odobrava resolucijo in sklep predsedniškega zbora sekcije za drav. banovino z dne 24. septembra t. 1. glede nesoglasij v Udruženju. Popolnoma zaupa vodstvu sekcije, ki stremi in hoče s konstruktivnim in stvarnim delom ublažiti, pomiriti in odstraniti vsa nesoglasja, ki danes razkrajajo še do nedavnega časa tako občudovano našo stanovsko organizacijo. Uredništvo »Učiteljskega tovariša« naj v smislu sklepa banovinske skupščine poroča o dejanskem stanju v organizaciji, da bo članstvo točno informirano o mišljenju, prizadevanju in delu večine in manjšine glede rednega stanja in plodonosnega delovanja v Udruženju. V. Mlekuž, preds. Jos. Mihelič, tajnik. + SRESKO DRUŠTVO JUU ŽUŽEMBERK je zborovalo dne 7. 10. 1933. v Žužemberku. Udeležba je bila 73%. Zborovanje je otvoril podpredsednik g. Korenčan in obravnaval nekatere došle dopise in podal poročilo o banovinski in glavni skupščini ter o zboru predsednikov meseca septembra v Celju. Nekatere zadeve so se obravnavale še posebej, tako vprašanje pravnega konzulenta. Zboro-valci se izjavijo zanj, — kar se je sklenilo že na enem izmed lanskih zborovanj. — Za vzdrževanje istega naj plača vsak član a 5 Din do konca poslovnega leta. Za prireditev tečaja brezposelnih učiteljskih abiturientov so prispevali 80 Din. Glede vprašanja poročenih učiteljic se prepušča sekciji proste roke, da Zavzame glede tega perečega vprašanja primerno stališče, ker ima v to boljši vpogled. Izvenšolsko delo učiteljevo naj se usmerja sedaj bolj na gospodarsko stran. Tozadevno predavanje tov. Ž u m r a se je zaradi pomanjkanja časa in precej slabe udeležbe odgodilo na prih. zborovanje, ki bo meseca decembra. Korenčan, t. č. preds. R. Hrovatova, t. č. taj. + JUU SRESKO DRUŠTVO LOGAŠKEGA SREZA je zborovalo na Rakeku dne 14. okt. 1933. Zborovanja se je udeležilo 54 članov (ic) in 3 abiturientke. Tov, predsednik predstavi kmetijskega referenta g. Pečovnika iz Logatca, ki se je prvič udeležil našega zborovanja. G. referent nam je predočil sedanje stanje vseh kmetijskih panog v srezu ter pokazal pot k skupnemu sodelovanju s kmečkim ljudstvom. Pri debati razvije tov. Dolgan načrt o sodelovanju učiteljstva pri povzdigi kmečkega gospodarstva v srezu. Ker je načrt obširen, se bo obravnaval kot posebna točka na prihodnjem zborovanju. Poročila: O državni skupščini je poročal tov. tajnik šuštaršič, o banovinski skupščini in zborovanju društvenih predsednikov pa je poročal predsednik Doljak. Pri debati o drž. skupščini se sprejme predlog tov. Dolgana, da naj ne prinaša »Učit. tovariš« samo člankov o poteku skupščin, temveč naj pojasni članstvu tudi vzroke večnih sporov na vsakoletnih glavnih skupščinah. Blagajniško poročilo je podal tovariš Štravs. S predlogom sekcije o postavitvi pravnega konzulenta se članstvo strinja, toda fle pristane na zvišanje članarine, pač pa je pripravljeno plačati v to svrho iz prihrankov društva letno 300 Din. Brezposelnim abiturientom se nakaže 200 Din; na predlog tovariša Winklerja se daruje 300 Din za »Učit. dom« in na predlog tov. nadzornika Štravsa pa 500 dinarjev za poplavljence v tukajšnjem srezu. Sklene se, da zbero vsi šol. upravitelji podatke o brezposelnih abiturientih v svojem okolišu in jih odpošljejo društvenemu predsedniku. Doljak V., predsednik. M. Sartori, tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA, vzhodni del je zborovalo dne 14. okt. 1933. v osnovni šoli v Mostah. Od 119 članov je bilo navzočih 77 t. j. 64'5%. Tov. predsednik Kosin je prečital dopise sekcije. Sprejet je bil predlog sekcije glede pravnega konzulenta. Da bo možno redno poslovanje društvene blagajne je bil soglasrto sprejet predlog tov. Lulika, da do 10. nov 1.1. poplačajo vsi dolžniki svoje dolgove, večje zneske v 3 obrokih. Po tem roku se vsi dolžniki izroče odvetniku. V krožek za šol. vrtnarstvo pridejo tov. Stupica, Gostič, Flajs, Lulik, Kosin. Arnšek. Za fond brezposelnih učiteljskih abiturientov je društvo votiralo vsoto 300 Din. Na predlog tov. Mihelčiča pa je dal še vsak navzoči član 2 Din. Nabran je bil znesek 16'50 Din. G. profesor čopič je predaval o »Organizaciji našega šolstva.« V svojih izvajanjih je ugotovil vzroke krize sedanje šole osobito nižje srednje šole in pokazal nov sistem šolstva, ki bi sčasoma dovedel do zboljšanja celotnega šolstva. Tov. Lulik je podal poročilo o banovinski in državni skupščini ter o zborovanju predsednikov. Njegov predlog, da se z ozirom na razmere v organizaciji izreče predsedniku JUU D. Rašiču nezaupnica, je sprejelo članstvo s 40 glasovi, 12 glasov je bilo proti predlogu. Predsednik nadzornega odbora tov. Sku-bic bo podal svoje poročilo na prihodnjem zborovanju. Ker je Ibila tov. tajnica Celnarjeva odsotna je vodila zapisnik tov. Završanova. Završanova, zapisnikarica. + JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — Z AH. DEL je zborovalo dne 21. oktobra 1933. v Ljubljani Zborovanja se je udeležilo 112 članov. Tov. predsednik je opisal društveno delovanje, se zahvalil članom upravnega in nadzornega odbora za delo in pozval učitelje, ki dozdaj še niso člani, naj pristopijo. Na njegov predlog je zbor sklenil, darovati 500 Din za poplavljence. Ta vsota se podari za učence poplavi j encev, ki nimajo šolskih potrebščin. Poročilo tov. predsednika o banovinski skupščini in poročilo tov. G o 1 e t a o državni skupščini sta bili sprejeti. Po poročilu tajnice je odobrena podpora 500 Din za tečaj brezposelnih učiteljskih abiturientov. Predlog gospodarskega odseka sekcije v Ljubljani za ustanovitev »Obrambnega sklada«, v katerega naj bi plačevali vsi člani po 5 Din na leto, je bil soglasno odklonjen. Zdravko Mikuž, pred. Lenarčič Ana, ta j. -f JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG je zborovalo dne 21. X. 1933 v Mariboru. Navzočih je bilo 80 članov (-ic), t. j. 80%. Tov. predsednik Petrovič izreče dobrodošlico tov. Keglu in Keglovi iz Reke. Prav tako pozdravlja osem brezposelnih tovarišev in tovarišic, ki so prisostvovali zborovanju. I. Pri dopisih je bilo sklenjeno: Da se pošlje s spomenico o zaščiti članstva h g. sre-skemu načelniku Makarju, g. senatorju Ploju in g. poslancu Krejčiju posebna deputacija, sestoječa iz tov. Petrovčiča, Klemenčiča, Lut-manove in Črnkom. — Za pravnega konzu-lenta damo po 5 Din za člana na ieto. Sekcija naj izbere dobrega zastopnika. V odbor za vrtnarsko razstavo so bili izvoljeni tov. Ivanuš, Muršec. Zeilhofer, Lavrič. Krhlanko, Firm, Šijanec, Ledinek in Mejovšek. — Podporo za tečaje brezposelnih učit. abiturientov naj da sekcija iz prispevkov za učit. naraščaj. — Društvo bo vodilo o vseh abiturien-tih, ki so v srezu, evidenco; vab' jih na svoja zborovanja. II. Račun za preteklo upravno leto izkazuje 22.253'09 Din dohodkov in 18.884'96 Din izdatkov, tako da je 3368'13 Din prebitka. Na zaostali članarini pa je še 826 Din terjatev. Na predlog nadzornega odbora je bil račun odobren in takoj nato dan v razpravo naslednji proračun za prih. upravno leto, ki je bil soglasno sprejet. Članarina znaša letno 170 Din za člana, plačljiva lOkrat po 17 Din, za poročene učiteljice pa 100 Din letno, oziroma lOkrat po 10 Din. Vse članstvo dovoljuje, da šolski upravitelji vsakokrat pri izplačilu poberejo članarino in jo nakažejo društvenemu blagajniku. Ta predlog je bil sprejet soglasno radi reda v plačevanju članarine. Delegatski poročili sta podala tov. Petrovič in Hren. Ostala poročila bodo na prihodnjem zborovanju, ki bo sredi novembra. S. Petrovič, predsednik. Iv. Šeško, tajnik. Inozemsko šolstvo In učiteljstvo KONGRES FRANCOSKEGA UČITELJSTVA. Letošnji kongres francoskega učiteljstva je bil pod vplivom sedanje gospodarske krize in redukcije šolstva. Mirni časi so za francosko učiteljsko udruženje minuli. Z znižanjem prejemkov in krčenjem uprave hoče dtžava uravnovesiti proračun. Časopisi napadajo uradništvo in učiteljstvo, češ, da so njihove zahteve povzročile težko finančno stanje v državi. Učiteljska udruženja Nizozemske, Belgije, Rumunije, Švedske, Španije in Avstrije so poslala na ta kongres svoje zastopnike, ki so v imenu svojih organizacij pozdravili kongres; zastopnik avstrijskega učiteljstva je iznesel v svojem govoru nekaj pikrih očitkov na račun današnje Nemčije. Na razne kritike od strani članstva je odgovoril član odbora v glavnem naslednje: Preteklo leto je bilo leto obrambe. Naše s težavo pribor j ene pravice so bile ogrožene. Danes je položaj resnejši nego v februarju, ko je vlada grozila z znatnim znižanjem plač. Še tekom jeseni moramo računati z nadaljnjim prikrajšavanjem plač. Znižanje prejemkov in zvišanje cene pšenici od 75 na 115 frankov, kakor tudi zvišanje ostalih cen po-menja deflacijo, ki pa nam ne prinaša rešitve krize. Združitev učiteljišč z visokimi šolami je bila predmet živahne debate. Razpravljali so tudi o privatnih šolah, proti katerim se je izreklo vse prisotno učiteljstvo. Na kongresu je tvorilo eno glavnih točk dnevnega reda vprašanje: »Borba proti vojni.« Bilo je prečitanih več referatov in vsi so se v svojih izvajanjih bavili z nemškimi razmerami. Povsem razumljivo, kajti te razmere zanimajo ves svet. SKRBI AMERIŠKE UČITELJSKE ORGANIZACIJE. V Washingtonu ima svojo centralo »National Education Association«, ki je največja učiteljska organizacija v U. S. A. V tej organizaciji je včlanjenih nad 200.000 učiteljev(ic) in vendar je nevarnost, da ne bo mogla več vršiti svojih poslov če pade število članstva pod 200.000. Vsled tega je izdala poziv na članstvo naj vpliva na vsakega posameznega učitelja, ki še ni član, da se učlani, ker le z zvišanjem članstva bo mogoč nadaljnji obstoj organizacije. V tem pozivu so tudi naslednji za Ameriko značilni stavki: »Nad 50.000 naših članov je zgubilo v zadnjem času svoje nameščenje. Mnogim, na tisoče jih je, ki so sicer nameščeni, se sedaj prejemki ne izplačujejo. Plače mnogih ne dosezajo niti eksistenčnega minimuma. Glavni funkcionarji organizacije so delali pet tednov brezplačno. Sedaj prejemajo le polovico svojih plač in bodo morali čakati na ostanek nekaj mesecev. 75.000 dolarjev organizačnega denarja je bilo naloženega v banki, ki so jo pred kratkim zaprli. Mi v centrali organizacije prenašamo iste žrtve, kot učiteljstvo zunaj, da morejo ostati šole sploh odprte. Vendar naša organizacija ne sme propasti, marveč se mora dvigniti in delovati še vztrajne j še nego doslej.« IRSKO UČITELJSTVO ZA SVOJE PRAVICE. Koncem šolskega leta 1932./33. so osnovnošolski učitelji na Irskem priredili enodnevno stavko v protest proti ponovnemu znižanju plač za 5 in 8%. V Dublinu so priredili ta dan tudi zborovanje na prostem in javno povedali svoje zahteve. Irski učitelji so zvesto sodelovali v nacionalnem pokretu in so še posebno pažnjo, mnogo prizadevanj in moči posvetili poživetju materinega jezika. Vlada je kljub temu odločena vztrajati pri določenem znižanju plač. Predsednik de Va-lera, ki je bil nekoč sam učitelj, menda nima več razumevanja za res težko stališče svojih nekdanjih stanovskih tovarišev. NIKAKIH NAMESTITEV UČITELJSTVA V NEMČIJI. Znano je, da niso v zadnjem času nameščali v Nemčiji nobenih učiteljev, marveč jih je bilo celo mnogo odpuščenih. Začetkom letošnjega šolskega leta je pa izšla posebna odredba prosvetnega ministrstva, ki določa, da se ne smejo na izpraznjena mesta osnovnih m srednjih šol nameščati novi učitelji odnosno profesorji. Pričakovati je, da bo izšla v najkrajšem času enaka odredba tudi za visoke šole. Novosti na knjižnem trgu —k »Proteus«. Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo v Ljubljani je začela izdajati nov mesečnik »Proteus«. Ta poljudni prirodoslovni list je nujno sledil diferenciaciji »Glasnika Muzejskega društva«, ki se je izvršila pred tremi leti, ko se je do tedaj mešani »Glasnik« razdelil v dva časopisa, v (od XI. letnika naprej) samo zgodovinski vedi posvečeni »Glasnik« in v strogo znanstvene »Prirodoslovne razprave«. Ker je prirodoslovna sekcija — upravičeno — bila na stališču, da naj »Prirodoslovne razprave« kot znanstven list prinašajo samo originalne razprave, se je že ob ustanovitvi »Razprav« zavedala potrebe po posebnem poljudnem listu. Priprave so bile dovolj težke, največja ovira pa je bila zavest velike odgovornosti za riziko, ki ga društvo jemlje nase v materialnem pogledu z ustanovitvijo novega, čeprav še tako potrebnega lista. Prva številka, ki leži pred nami, nam daje upanje, da »Proteus« v tem pogledu ne bo ogrožen. Vsebina je pestra, vseskozi zanimiva in razumljiva — mislimo, da bo »Proteus« našel dovolj čita-teljev, ljubiteljev in naročnikov. Učiteljstvo posebej opozarjamo, da najde v večini člankov snov, ki jo s pridom lahko uporablja pri šolskem pouku. Ime lista bo morda trenutno tega ali onega osupnilo. »Proteus«. zakaj ravno Proteus? Odgovor nam daje prvi članek lista, ki je posvečen odkritju močerila ali človeške ribice. Prof. dr. Pavle Grošelj, čigar blesteči slog občudujemo v tem članku, pravi uvodoma: »Ni ga med prirodnimi čudesi naše ožje domovine, ki bi bilo njeno ime večkrat poneslo širom sveta, kakor slepi prebivalec kraških podzemskih jam, človeška ribica.« Kakor je že drugod služila korala za ime prirodoslovnega lista, ali pa čudežni lotosov cvet, tako so naši prirodoslovci izbrali iz citiranega razloga ime Proteus, »simbol trdega raziskovalnega dela. simbol lepote znanstvenega spoznanja, simbol požrtvovalne ljubezni do prirode in domačije«, nam bo to ime, kakor pravi Grošelj v zaključku svojega članka. Pregled kaktej in njihove prilagoditve solnčni pripeki in suši. nam daje sledeči članek dra. Pintarja z 10 slikami. O zaslugah vodilnega slovenskega botanika prof. Alfonza Paulina za poznavanje domače flore nas pouči tretji članek iz peresa prof. Petkovška. Dr. L. Čermelj nam pod naslovom »Sodobna alkimija« pove. kaj je resnice na raznih vesteh o pretvarjanju živega srebra in drugih prvin v zlato. Krajši sestavki slede pod rubrikami »Književne novosti« in »Drobne vesti«. Na zadnji strani je vprašanje št. 1 s sliko — odgovor pride v 2. številki »Proteja« — in opozorilo v rubriki »Pogovori«, da bo v tej rubriki »Proteus« odgovarjal na vprašanja, ki jih bodo nanj stavljali čitatelji. Učiteljstvo posebej opozarjamo na to rubriko. »Nerešena vprašanja, ki zanimajo posameznika, so skoro vedno zanimiva tudi za širši krog čitateljev.« — Končno omenjamo še to, da krasi »Proteja« 13 slik poleg srčkanih pri-rodoslovnih vinjet. Najtopleje ga priporočamo učiteljstvu, šolskim knjižnicam, pa tudi raznim prosvetnim društvom. —k Redne knjige Družbe sv. Mohorja za 1. 1933. V redni izdaji so tudi letos prejeli člani šest knjig. Koledar za 1. 1934. ima razne gospodarske članke in opisuje važne dogodke v preteklem letu. V »Večernicah« je povest Izobčenci od Malešiča. Dr. Debevec nam je poklonil knjigo Jetiko, ki nas z besedo in sliko poučuje o tej neusmiljeni morilki človeštva. Naše morje je orisal dr. V. Bohinjec. »Sodelovala ista tudi bivši ban Ivo Tartaglia in dr. K. Dobida. Ta knjiga je velikega pomena, posebno za našo mladino, ki mora poznati važnost morja in se zanj navdušiti, saj je morje okno in odprta pot v svet — je naš jadranski biser. Mutasti greh je prevod, katerega je oskrbel Janez Pucelj. Povest nam slika borbe ovčarja, ki je zamolčal greh in trpel, dokler se ga ni izpovedal na smrtni postelji. Kot šesta knjiga je nadaljevanje večjega dela »Življenje svetnikov«. Vseh šest knjig stane 20 Din pri »Mohorjevi družbi«. Ker je založba nekoliko večja, si more še vsakdo nabaviti te • lepe knjige po nizki ceni. —k Mohorjeve knjige proti doplačilu. Poleg sedmih knjig je izdala »Mohorjeva družba letos še nastopne knjige proti doplačilu. Andrej Gosar: Novi družabni red, broš. 99 Din, vezan 111 Din. Knjigo priporočamo prosvetnim in znanstvenim delavcem. Krekovi zbrani spisi, spisal Ivan Dolenc. Izdana knjiga je IV. zvezek in stane broš. 27 Din, vezana 35 Din. Deželičev roman Kragulj nam predočuje v lepi obliki naša prva blagovestnika, ki sta prinesla vero našim prednikom. Broširana knjiga stane 21 Din, vezana 30 Din. Njene službe od Mare Husove je četrta knjiga, ki opisuje borbo izobraženke za svoj obstanek in dosego pravega poklica. Broš. 12 Din. vezana 21 Din. Vse te knjige je založila Mohorjeva družba v nekaj večji nakladi, zato more z njimi postreči še naknadnim naročnikom. —k Anton Ocvirk: Razgovori. (Slovenske poti«, IX.—X. zvezek, .str. 172.) Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala dvojni zvezek zbirke »Slovenske poti«, ki jo tedaj a »Tiskovna zadruga«. Ta zvezek prinaša dolgo pričakovane »Razgovore« pesnika in kritika Antona Ocvirka. Sedem odličnih francoskih i!n ruskih pisateljev je predmet te knjige; vsakega izmed njih je avtor obiskal in zabeležil njegove izjave, še prej pa je temeljito proučil njegovo delo. André Gide, Leon Šestov, Georges Duhamel, Nikolaj Ber-gjajev. André Maurois, Aleksej ' Remizov in Paul Hazard, imena, ki jih pozna vsak literarno izobražen čitatelj, so zastopani v tej izredno zanimivi knjigi. Knjiga »Razgovori« kaže. kam se danes odpira obzorje mladega literata in kakšni stiki so mu omogočeni. MALI OG!A$l Mali oglasi, ki aluiijo v posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda SO par. Najmanju znesek Din S*— fr. p. zajec izprašan optik Ljubljana, Stari trg9 priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno. ZAMENJAVA. Kateri tovariš bi zamenjal svoje učiteljsko mesto z mestom v Kostanjevici na Krki. — Ponudbe na upravo »Učit. tov.