POGOVOR S PEPCO KARDEUEVO
V SATURNUSU SMO SE KALILI
Naslov rabrike ne izključuje možnosti, da bi v njej ne posegli v čas pred narodno osvobodilno vojno. Tokrat se je našem vabilu odzvala tov. Pepca Kardelj, in se v svojem prispevku zadržala pri spominih na Moste in Polje v letih pred drugo svetovno vojno.
Iz svoje bogate revolucionarne dejavnosti v tem času nam je v razgovoru orisala položaj delavstva v tovarni Saturnus, delovanje komunistov v tovarni in»na terenu ter nekatere ocene značilne za to področje v času približno od leta 1935 do pričetka vojne.
,,S 13. leti sem prišla delat v Sa-turnus, kjer so imeli socialdemokrati v nekateiih mojstrih in preddelavcih
močno oporo, ki so s frazami pred-vsem zavajali delavstvo in služili kapitalističnim gospodarjem. Kljub
temu pa to ni bila dovolj velika pre-preka, da partijska organizacija ne bi prodrla v tovarno.
Leta 1935 me je partija vključila v svoje vrste. Bili smo mladi, vedeli smo malo, vendar smo prek študen-tov iz univerze dobivali razno litera-turo in diiektive, sami pa smo pri-čeli na terenu pridobivati simpati-zerje. Biti član partije je bila nevai-nost, povezana s preganjanjem, iz-gubo dela in vsemi ostalimi oblikami terorja. Čeptav je bilo v tovarni malo organiziianih komunistov, je imela celica, ki je l Ja najtesneje po-vezana z delavstvom, v boju z delo-dajalci in socialdemokrati mnogo uspeha. Komunisti smo se bojevali proti odpustom, za kolektivnc po-godbe, plačan dopust ter zbirali ,,pomoč za zapornike", kakor smo navadno imenovali Rdečo pomoč, za tovaiiše, zaprte v Glavnjači in v drugih zaporih.
Piav zaradi take enotnosti delav-cev je imel Saturnus ogiomen vpliv na ostale tovarne in delavstvo, kar se je pokazalo tudi leta 1936, ko je izbiuhnila velika stavka vevških pa-pimičarjev. Za stavko je bila zna-čilna popolna solidarnost delavstva na zborovanjih, ki so jih oiganizirali stavkajoči, pa tudi kmetje, obrtniki, tigovci in gostilničarji so obljubili pomoč. Iz Saturnusa smo takrat odšli na nabiralne akcije po mestu in na kmete, predvsem v vasi okrog Polja in Zadobrove. Ob tej prilož-(nosti smo povezali kmete z delavci, kar je bilo nekaj povsem novega ozi-loma že rezultat dela partije med kmeti. To je bil ogromen uspeh, čeprav se je sicer stavka končala ne-uspešno. Sploh je bila za tiste čase za Poljc značilna izredno velfca požrtvovalnost, tovarištvo in zaupa-nje med prebivalstvom. Zato tudi ni
(Nadaljevanje na 7. strani)
POGOVOR S PEPCO KARDELJEVO
V SATURNUSU SMO SE KALILI
(Nadaljevanje s 1. strani)
naključje, da je komunistična par-tija našla v Polju in Mostah tako ugodna tla za svoje delo. Tako vzdušje gre pripisati tudi dejstvu, da je bilo že pred vojno v Mostah pre-cej tovarn ter da so iz Polja in tudi Most ljudje odhajali vsakodnevno delat v tovarne tudi drugam, na že-leznico itn., kai vse je poglabljalo njihovo razredno zavest in solidar-nost, jim širilo obzorje ter jih kalilo za prihodnje preizkušnje.
Svoj vpliv, duh in idejo komuni-stov smo šiiili tudi izven partijske organizacije preko raznih oblik, kot so bila prcdavanja, delovanje kultur-nih društev ipd. Velik vpliv na okoli-ške vasi je imelo prav kulturno dru-štvo Svoboda oziroma kasnejša Vza-jemnost. Popularna in uspešna obli-ka delovanja komunistične partije so bila gasilska društva. Z delova-njem v vseh teh društvih in ojganiza-cijah smo lahko organizirali razna maiksistična in piigodna piedava-nja. V tej dejavnosti smo šli tako daleč, kolikor se je z ozirom na re-žim sploh dalo. Zelo množično in slovesno smo praznovali delavske praznike, v poletnih raesecih pa smo organizirali veliko izletov, ki so bili stalna oblika - društvenega dela. Orožniki, ki so točno vedeli za kaj gre, so nas seveda preganjali. Te izlete smo organiziiali na zanimive točke, da bi pritegnili čimveč ljudi. Sodelovanje in povezovanje delavcev in kmetov smo zagotavljaii na teh izletih ali pa prek skupnih akcij z društvi kmečkih fantov in deklet.
Moč partijske organizacije se je kazala tako znotraj, kot navzven. Ko je hotela uprava v Saturnusu odpustiti večje število delavk češ, da zaradi naiaščajoče krize ne more več kriti stroškov, smo komunisti zelo ostro nastopili in po daljšem prepričevanju uspeli, da so vsi de-lavci izjavili, da bodo delali skrajšan delovni čas, samo da ne bi bil nihče odpuščen. Seveda smo dohodek enakopravno podelili, kar je bila pri taktatnih nizkih mezdah za vse zelo velika žitev. Odpustili niso nobe-nega delavca in ta naš uspeh je še poglobil naš vpliv in enotnost med delavstvom. Že takrat smo se nam-reč zavedali pomena, ki ga ima lah-ko na terenu aktivna tovarna. Pravil-nost te orientacije se je kazala ves čas do vojne, saj smo v Saturnusu celo tiskali razne ilegalne materiale in so potem to gradivo delavci iz Saturnusa razpcčevali v Kranj, Tržič in v ostala dclavska in revolucio-narna središča ter tako širili idcjno zavest in vpliv partije. Tiskarsko teh-
niko   iz   Saturnusa  smo  potem  še uporabljali tudi v partizanih.
Organiziranost komunistov, pre-danost partiji ter velika solidarnost prebivalstva so bili med drugim ludi dejavniki, ki so omogočali, da je bilo na tem področju ogromno se-stankov centralnega komiteja pai-tije. Ti sestanki so se višili piav v Mostah, Polju, Kašlju in ostalih kia-jih. Se posebno intcnzivno je pričela naša pajtijska organizacija delovati po ustavnem kongresu na Čebinah leta 1937, ko se je v Sloveniji vedno kaj dogajalo. V tem obdobju je Par-tija prešla s področja razrednega boja tudi v boj proti naraščajočemu fašizmu.
V tem letu je režim poskušal od-vzeti delavstvu pravico do stavk so-cialdemokiatski voditelji pa so sku-šali razbiti že doseženo enotnost sin-dikalnega gibanja. Partija je oiganizi-rala odpor proti vsem tem posku-som. Naša organizacija je tedaj med drugim oiganizirala razne majhne stavke, ,,tranzit" za ilegalce, ki so hodili v tujino predvsem v Sovjetsko zvezo in v partijske šole. Ti ilegalci so imeli varno zatočišče pri raznih' delavskih družinali. Med drugim je tako v ilegali delal tov. Edvard Kar-delj, ki se je 1937. leta vrnil iz So-vjetske zveze. Najbolj sigurne in naklonjene so bile prav družine ti-stih, ki so delali in se kalEi v Satur-nusu.
Že prej sem govorila o predanosti in enotnosti terena. Ta se je npr. pokazala ob napovedanem prihodu Živkoviča v Ljubljano in takrat, ko so nas poslali v internacijsko tabori-šče v Bileči.
Za Živkovičev obisk leta 1937 v Ijubljani smo organizirali velike demonstracije. Spravili smo skoraj cele Moste in Polje na noge in de-monstrirali po Kongresnem trgu in Miklošičevi cesti. Njcgov prihod smo seveda popolnoma razbili.
Drug tak primcr je februar 1940. Ker je vodstvo KP vedelo, da je 12. a člen zloglasnega zakona o za-ščiti državc napeqen proti vodstvom organizacij so bila vsa vodstva KP, tako tudi v Polju, obvcščcna o pri-pravah na aretacijc in koncentracij-ska taborišča. Zato sva se z možem preselila, on v popolno Uegalo, jaz pa setn zaradi sosedov še često pri-hajala domov v Zadobrovo. Tisti dan, 16. februarja sem ostala doma in tako so me arctirali. Biii srao pač na seznamu in takrat so aretirali še Angelo Ocepck in nekaj tovarišev, ki se niso mogli pravočasno umakniti. Ker je policija po transportu prve skupine predvidevala še večjc nercdc so našo, drugo skupino transporti-
rali na vlak v Zalogu, toda tudi tu ni 9o gladko. Dogpdek je sicer znan, vendar bi rada podčrtala, da je imela ta in ostale enotne akcije delavstva širom po Sloveniji izredno daleko-sežne posledice. Piedvsem so prepre-čile nadaljnje pošiljanje aretirancev v Bilečo in še hujše ukrepe, ki jih je pripravljal režim. Organizirana poli-tična akcija, protesti posameznikov in skupin delavcev iz vseh jugoslo-vanskih delavskih središč, naša gla-dovna stavka v taborišču, vse to je povzročilo, da so zapomike pričeli izpuščati enega za drugim. Najprej je odšel tovariš Moša Pijade, ki so ga v začetku najbolj pestili. Jaz sem ostala tri mesece, tako da sem bila na koncu edina intemirana ženska v Jugoslaviji. Med drugim so mibilav veliko oporo tudi pisma mojih tova-rišev, ki so mi sporočali. da naše delo dobro napreduje, in veliko soli-darnostnih pisem delavcev iz vseh krajev Slovenije.
Istočasno z delovanjem partije pa se je kler zavedal, da je v Polju ne-vainost, kateri je treba posvetiti vso pozomost. Z rastjo naše partijske organizacije, močjo in solidarnostjo terena je klei postajal vse bolj akti-ven ter pričel z odkrito piopagando in pritiskom pridobivati krščansko orientirane družine oziroma tisti del terena, ki - moram poudaiiti - do takrat ni bi) naš odkrit nasprotnik. Kler je zelo oiganizirano in odkrito nastopil leta 1938, ob splošnih volit-vah. Organiziral je policijo, ki je te-rorizirala volivce. Protiudai duhov-ščine je postajal vse močnejši, usod-ne podedice pa je dobil ta udai v času vojne, ko se je iz te k-ongrega-cije in njenih ljudi rodila črna roka in Sv. Urh. Tedaj je prišlo do kon-frontacije - in tega se ni dalo pre-prečiti - v kateri so zverinsko mu-čeni padali naši ljudje, ki so jih izda-jali in pošiljali na morišče izdajalct v Polju in okolišu."
P. P.