Izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603.
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, »/» strani Din 250.—, V« strani Din 125.—i Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Krščanstvo mora biti podlaga.
Dva krščanska vladarja, oba predsednika republik, sta nedavno spregovorila besede, ki so vredne, da se zabeležijo v trajnejši spomin, ker vsebujejo izpoved krščanstva in njegove potrebe za zasebno in javno življenje ter za ureditev političnih in gospodarskih razmer. Ta dva vladarja sta: predsednik avstrijske republike Miklas in predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Roosevelt. Znamenite so te besede že radi tega, ker se ne čujejo povsod.
So stranke po posameznih državah, ki hočejo ¡krščanstvo, njegova načela in njegove pravice popolnoma izključiti iz države, njene uprave in njenega življenja. So ljudje, ki istovetijo sebe in svoje z državo ter pod pretvezo državnih koristi zasledujejo v svoji nekrščanski sebičnosti samo svoje lastne koristi. V takih razmerah je krščanska beseda s tako visokih mest dvakrat dobrodošla.
Vojak Kristusov sem.
Papež Pij XI. je podelil avstrijskemu državnemu predsedniku odlikovanje najvišjega reda Kristusovega, sploh najvišje cerkveno odlikovanje. Povodom svečanosti, ki se je ob predaji tega odlikovanja vršila v cerkvi sv. Štefana na Dunaju, je predsednik Miklas imel v cerkvi — redek slučaj, da laik govori v cerkvi — govor, v katerem je rekel: »Biti vojak Kristusov mora biti želja vsakega kristjana. Vsak se mora truditi, da to pokaže v življenju ter da tako uredi svojo vest v vprašanjih javnega in zasebnega življenja. Vsakdo je to obljubil pri ¡krstu na usta svojega botra, pozneje pa pri prvem sv. obhajilu in pri sv. birmi. Da sem pravi vojak Kristusov, sem se tudi jaz trudil v celem svojem d^gem, dela polnem življenju. To izpovem odkrito in z veseljem, čeprav sem si svest svoje nepopolnosti, greha in človeških slabosti, ki naT mi jih Bog kot milostljiv sodnik odpusti. Danes pa stojim pred oltarjem ne kot zasebnik. Tudi na svojem visokem mestu, ki me je nanj postavila božja previdnost, kot predsednik države iz polnega srca želim izvajati v življenju ta načela: živeti v skladu z obljubami moje mladosti. Ne samo kot zasebnik, marveč kot zvezni predsednik avstrijske republike sem pred odličnimi predstavniki cerkve in države ponovil izpoved katoliške vere. Popolnoma v istem £ aislu zvestega slede-
nja Kristusu Kralju i^umevam odlikovanje, ki mi je bilo danes podeljeno. Vem, da mi v tem sledi ves narod, ki je v duhu danes skupno z menoj ponovil slovesno obljubo in izpoved vere, katero sem izrekel tukaj pred oltarjem.«
Zaupam v duhovne sile, ki jih jo krščanstvo nakopičilo.
Pred nekoliko dnevi je bilo v ameriških časnikih citati, da je predsednik Roosevelt v družbi dveh ministrov obiskal katoliško konferenco, prirejeno v New-Joriku povodom lOOletnice Vin-cencijevih konferenc, ki se je je udeležilo 40 škofov — med njimi 3 kardinali — in 3000 zastopnikov iz vseh škofij. To ogromno konferenco ameriškega katolicizma je zaključil sam predsednik Roosevelt — po veri, kakor znano, protestant — z govorom, ki je vzbudil v javnosti veliko pozornost. Najprej je pohvalil delovanje katoliške cerkve, ki so ji ravno pred 100 leti francoski revolucionarji vrgli v obraz psovko: »Cerkev, pokaži, kaj si naredila!« Cerkev je to izzivanje sprejela in z vso odločnostjo pokazala, da krščanstvo ni mrtvo, da krščanska vera še živi* ter da je življenje in delovanje katoličanov v skladu z nauki njihove svete cerkve. Govoreč o svojem obnovitvenem načrtu, ki zahteva nesebičnih, požrtvovalnih, svojega bližnjega ljubečih iz-vršilcev, je poudaril to-le:
»V tem velikem in težavnem boju za obnovo naše domovine sem hvalabogu
IZJAVA.
Podpisani Škof Alojz, viš. vet. svetnik t Ljutomeru, prekličem očitek, da je kandidat-i no listo pri zadnjih občinskih volitvah, ka-i tere nosilec je bil g. Rajh Jakob, posestnik v Ljutomeru, voliti protidržavno, kot neosnovan ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tozadevne tožbe.	1115
Škof Alojz, viš. vet. svetnik v Ljutomeru.
prišel do zaključka, da naše ljudstvo čimdalje bolj spoznava, da so duhovne vrednote mnogo več vredne kakor ma-terijelne vrednote. V tem leži vsa taj-< na našega uspeha ali neuspeha. Nekateri narodi drugod so hoteli z dekreti in zakoni prepovedati človeštvu, kar je njegova prva pravica, da namreč veruje v Boga in živi po zapovedi svoje vere. Prej ali pozneje so ti narodi spoznali, da se s tem zaman zaganjajo v bitno, osnovno in neumrljivo pravico človeškega rodu, v pravico, ki jo je še vsako stoletje naše zgodovine dokazalo, da je za napredek človeštva neobhodno potrebna. Jaz nisem niti trenutka pomišljeval, da bomo prišli iz te mračne doline na svetlo. Bil sem prepričan, da bomo zmagali, da bomo u-speli. Zakaj? Zato, ker verujem ne samo v pravičnost naših državnih ustanov, ampak ker trdno verujem in zaupam v Boga, ki nas bo vodil in nas bo podpiral. Ker tudi trdno zaupam v duhovne sile, ki jih je krščanstvo nakopičilo in ki jih stavlja na razpolago za našo obnovo. Zato, ¡ker gori v meni vera v stalno nadnaravno božjo pomoč!«
Število samomorov. Človek ni sam svoj stvarnik, torej tudi sebe uničiti ne sme. Iz božjih rok je prejel dušo, ki jo mora zopet izročiti Bogu, kadar je to volja Boga-stvarnika in sodnika. To je stališče zdravega razuma, ki je popolnoma skladno z naukom katoliške cerkve. Kakor uči katekizem, samomorilec greši zoper Boga, ki je gospodar življenja in smrti; zoper svojo dušo, ki jo pahne v pogubo; zoper druge ljudi, ki jim napravlja žalost in škodo. V vsakem posameznem slučaju samomora preceniti krivdo, je težko in nemogoče človeku. Je samo eden, ki ve in sodi, to je Bog. Zatemnenje razuma je okol-nost, ki zmanjša in olajša odgovornost ter omili ali celo ukine krivdo. Res pa
je tudi, da bi življenje po krščanskih' načelih in s pomočjo božje milosti, ki jo katoliška cerkev deli s svojimi zakramenti, jako zmanjšalo število samo morov. Če nastopijo težke življenjske prilike, mnogoteri kar obupa in si konča življenje. Ni tiste srčnosti, ki je krščanska krepost, ki jo Bog s svojo milostjo podeli vsakomur, kdor to hoče ter je na to pripraven. Ako kdo ne doseže tega, kar je predmet njegovih želja in kar si je utepel v glavo kot smoter življenja (n. pr. zaljubljenec, zaljubljenima), si dostikrat požene proglo v glavo, skoči v vodo ali si s strupom konča življenje. Manjka mu onega sa-mopremagovanja, ki je potrebno vsako xnur, kdor smatra življenje za resno in hoče biti kos življenjskim nalogam. Ni treba, da bi nadalje naštevali slučaje, Poudariti pa je treba, da je veliko in rastoče število samomorov slabo spri-čevanje za sedanje človeštvo. In to ŠU-
NEVARNA
pričnejo pri človeku v začetku 40 let. ■l-H»IIMTT» Pr'tisk v glavi, nervoznost, omotica, težko dihanje, občutki tesnobe v srcu, splošna utrujenost, delanezmož-nost, pomanjkanje spanja itd. so prvi znaki, ki se jih nikdar ne more vzeti dovolj resne. Pravočasno in uspešno odstranite vse te nadloge z rednim uživanjem zdravilnega Planinka-čaja Bahovec, ki očisti in razredči kri, tako da ista znova pravilno cirkulira po zopet prožnih žilah. Planinka-čaj razkraja in odstranjuje vse strupene
LETA
in zdravju škodljive snovi, ki se vsled lenega preosnavljanja organizma nakopičijo v telesu. Telo se zopet ospo-sobi k novemu obnavljanju, k sprejemanju redilnih snovi, to je k novi mladostni energiji. Pričnite še danes in nabavite si v najbližji lekarni pristni PLANINKA-CAJ BAHOVEC v plombiranih zavitkih po Din 20.— in z napisom proizvajalca:
Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana.
Reg. br. 12590-20/VII. 1932.
vilo je v resnici veliko. Socialno-politi-čni odsek Zveze narodov je objavil statistiko samomorov v treh desetletjih sedanjega stoletja. Po tej objavi znaša število samomorov od 1. januarja 1901 do 31. decembra 1931 deset milijonov. To ogromno število je vprav tako veliko, kakor število žrtev svetovne vojne.
Protestaniovski misijoni. Protestant-je, bodisi evropski bodisi ameriški, zlasti poslednji, se mnogo trudijo, da bi poživili svoje misijonstvo. Ni toliko me-rodajen samoverski nagib, kakor ozir na katolicizem, kateremu bi radi delali konkurenco. Svojim misijonom dajejo protestantje prav velika gmotna sredstva na razpolago. Ako bi katoličani mogli razpolagati s tolikimi sredstvi, bi se katoliško misijonstvo še bolj razmahnilo kot sedaj, ko se mora boriti s pomanjkanjem gmotnih sredstev. Kljub temu, da so protestantovski misijoni v gmotnem oziru dobro preskrbljeni, ne uspevajo tako, kakor je želja vodilnih protestantovskih krogov. Ne samo da ni uspeha, v nekaterih pokrajinah se kaže dnevno rastoče nazadovanje. Tako se godi protestantovskim misijonom v Indiji. V okrožjih Lyalpur in Tangia, ki spadata k škofiji Laho-re, so morali protestantje zapreti 12 misijonskih ljudskih šol radi pomanjkanja učencev. Vzporedno s propadom protestantovskega misijonstva se dviga katoliško, ki ga tamkaj vodijo belgijski kapucini. Ti vrli katoliški misijonarji so sprejeli v katoliško cerkev že celo vrsto protestantov. Tudi protestantovski pastorji, onosno njihovi otroci, prestopajo v katoliško cerkev. Leta 1932 so se pokatoličili 4 sinovi in hčere protestantovskih pastorjev, leta 1933 pa 5. V teh krajih trpijo katoliški misijoni na nedostatku, da pripadajo njihovi katehisti in laični apostoli izključno najnižji indijski kasti (parias) ter da so za delovanje med inteligenco premalo izobraženi.
Sveti mandarin ali iz budizma v katolicizem. Tako so na Kitajskem imenovali gospoda Ju-nai-jena. Pred nekaj leti je bil v vojaški misiji na Francoskem. Potem se je vrnil na Kitajsko, kjer je dosegel visoke časti in službe. Vse to je izvrševal tako, da so ga splo-Sno nazivali »sveti mandarin«. Pripadal je budistični veri, za katero je bil tako vnet, da so ga imenovali kras in podporo budizma, kakor so ga tudi častno nazivali »steber domovine«. Star je bil že 30 let, pa še neoženjen, kar je za te kraje redkost. Prigovarjali so mu, naj se oženi, ter mu ponujali lepe in bogate neveste. Pa ni hotel. V njegovi duži se je vršil čuden proces. Razmere ,v kitajski domovini so ga ne samo raz-
očarale, marveč globoko užalostile. Nekaj časa ga je spremljala in mučila misel, da bi izvršil samomor, kakor storijo sedaj mnogi kitajski rodoljubi. Pa se je premislil. Odločil se je postati budistični menih ter zapustiti svet in ljudi. Prej pa je sklenil iti na potovanje, da prouči razmere budistične religije po Kitajskem, Japonskem in v Indiji, kjer je domovina te religije. Hotel je spisati zgodovino budizma. Strogo zaupno se je posvetoval s svojim prijateljem iz mladih let, polkovnikom Vin-cencem Čang-Ven-om, ki sedaj zastopa Kitajsko pri Zvezi narodov. Polkovnik Čang-Ven je svojo vojaško izobrazbo dobil v francoski vojaški akademiji
Saint Cyr pri Parizu ter je postal na Francoskem katoličan. Čang je svojemu prijatelju nasvetoval, naj najprej skrbno preuči katolicizem, preden postane apostol budizma. Ju-nai-jen je nasvet svojega prijatelja izvršil. Vestno je preučeval katolicizem, in posledica je bila, da ni postal budistični menih, marveč je potrkal na vrata katoL samostana »Malih bratov sv. Ivana«. Tam se je pripravil na krst in se sedaj1 pripravlja na to, da postane katoliški redovnik. Takšna je po opisu vatikanskega lista »Osservatore Romano« živ,-» ljenjska pot »svetega mandarina«.
V Domn duhovnih vaj pri Sv. Jožefu nad Celjem se prično tridnevne oddeljene duhov-* ne vaje za žene v soboto dne 18. noverhbra, ob 6. uri zvečer. Ravno tako za žene v sobo^ to dne 16 .decembra, ob 6. uri zvečer. Za de-i kleta bodo zaprte duhovne vaje v Domu odi sobote dne 2. decembra, ob 6. uri zvečer da* Ije. (Duhovne vaje trajajo vselej ob 6. ure zvečer prvega dne, nato polni drugi, tretji in četrti dan ,ter se zaključijo petega dne zgodaj zjutraj. V oznanilu se bo vselej imenoval le prvi, začetni dan s pričetkom ob 6. uri zvečer.) Pridite v obilnem številu, da se odpočijete v samoti in se ohrabrite za nadaljno živ^ ljensko pot!
»Kmeiski list« z dne 31. oktobra piše o volitvah v delavsko zbornico to-le: »Kaj naj reče državna oblast na več ali manj prikrite »javne« nastope z zakonom razpuščenih strank? Nastop teh strank, oziroma njenih delov, ni koristen niti za delavstvo, ni pa tudi v skladu s splošno državno politiko, ki nikakor noče kratiti delavcem njihovih pravic, na drugi strani pa zopet ne more dopustiti, da vodijo razni »voditelji« delavstvo po starih političnih potih, čeprav pod firmo »strokovnih organizacij«. Vsekakor bo treba najti pot, da se stari politiki tudi v delavskih zastopih napravi konec. Delavske zbornice imajo nalogo skrbeti za materijalni in kulturni napredek delavstva, ne pa za — »svetovne nazore«. S starimi političnimi ostanki je treba povsod enkrat za vselej korenito pomesti in z novo državno politiko bo treba spraviti čimprej v sklad tudi vso ostalo zakonodajo.«
Domačija pogorela. Posestniku Jožefu Miheliču na Grajenšaku pri Vurber-gu je pogorela v odsotnosti domačih domačija. Rešili so le živino ter pohištvo.
Uboj tasta pred sodiščem. Dne 4. novembra je obravnavalo mariborsko sodišče naslednji slučaj: Letos dne 15. avgusta je ubil Štefan Lubej, 281etni kovaški pomočnik ter posestnik svojega tasta Simona Pleteršeka na Vrhlogi pri Slov. Bistrici. Omenjenega dne je napadel stari Pleteršek svojega zeta, ker je ta pretepel nezakonskega sina
Hočeš srečko brezplačne loterije? Tedaj si naroči »Naš dom«!
svoje žene. Lubej je stekel po samokres in je oddal proti tastu tri strele, a ga je zgrešil. Ker ni šlo s kroglo, je ubil zet tasta s kolom in je bil obsojen na 8 let robije. Ubijalec se je izgovarjal s silo-branom.
Za pomoč — nož! Na povratku proti domu je naletel ljutomerski vrvar Prin čič s svojim tovarišem na brezposelnega vrtnarskega pomočnika, ki je ležal na tleh. Spravila sta ga na dvorišče njegovega doma. Nekoliko pozneje je šel Prinčič pogledat, da bi zavlekel onemoglega v hišo, ker je že zunaj hladno. Pri lesi pa je prejšnji tuje pomoči potrebni planil nanj iz zasede z nožem. Prizadjal mu je par ran na glavi ter mu razrezal klobuk in novo obleko. Ranjenca so spravili v bolnico v Ormož. Napadalec se izgovarja s pijanostjo in da je mislil ob prihodu Prin-čiča na dvorišče, da se ga hoče lotiti' dejansko kak pnetepač.
Napad Iz zasede. V noči je bil napaden iz zasede 211etni Franc Kolarič iz T;r.«ov(-ov nr*	Neznanec je oddal
nanj strel iz puške in ga tako ranil, da se zdravi v ptujski bolnici.
Financarjeva puška ni šala! Koncem oktobra sta se podala Prekmurca: posestnik Lorbek in njegov tovariš iz De-doncev z nahrbtnikoma iz Jugoslavije v Avstrijo, kamor sta nameravala vtihotapiti žganje. Pri prekoračenju meje ju je izsledil avstrijski stražnik, ki je oddal štiri strele v zrak. Presenečena sta odvrgla nahrbtnika in pribežala v gozdič na avstrijski strani, odkoder sta grozila stražniku s streli. Izzvani obmejni stražar je začel zopet streljati in je smrtno pogodil Lorbeka.
Surovost. Začetkom minulega tedni v noči je bil izvršen od nezriancev divjaški napad v Ločkem vrhu pri Sv. Urbanu pri Ptuju na zakonca Franca in Elizabeto Kranjc. Nekdo je razbil šipe na oknu, nakar je šel pogledat hišni
Prav oprano -dolgo kakor novo
?ajši kakor da perilo krtačite in mencate, ga kuhajte 15 minut. Na milijone kisikovih mehurčkov,
ki se jih razvije v raztopini
!
Schichtovega Radiona, požene milno peno skozi tkanino, ne da bi ji kaj škodovalo. Tako operete perilo hitro, lepo in prizanesljivo, če redno uporabljate Schichtov Radion.
gospodar, katerega so pobili napadalci z motiko do nezavesti. Za možem so se lotili neznanci žene, kateri so celo zlomili roko.
Dva vloma ter tatvina obleke in perila. Na Bregu pri Ptuju so odnesli uz-moviči posestnici Mariji Rop obleke in posteljnine za 1000 Din. S ponarejenimi ključi so prišli neznanci v stanovanje posestnika Ignacija Bezjaka v Vurber-gu. Odnesli so mu obleke ter perila za 2000 Din.
Hudo in nevarne se je opekla na
očeh in po obrazu pri gašenju apna 'Ana Drevenšek, žena posestnika pri Št. ¡Vidu pri Ptuju.
Pijanost — vzrok smrti. Posestnik Vrečic iz Zankovec v Prekmurju se je vozil okrog po opravkih in se je vračal zvečer vinjen proti domu. Padel je z voza, si prebil lobanjo in izdahnil. Zapušča ženo ter osem nepreskrbljenih otrok.
Nad vse žalosten dogodek ter zločin
se je odigral na Hotizi pri Dolnji Lendavi. Brata Štefan in Avguštin Kirec sta ubila z ročico svojega očeta in sta se nato sama javila orožnikom.
Ogenj v predilnici. Žadnjega oktobra zjutraj je nastal ogenj v predilnici firme Bergmann in drug v Sp. Lanovžu pri Celju. Delavci so ogenj pogasili, sicer bi bila šla tovarna. Ogenj je nastal, ker je švignila iskra iz motorja ter je padla na transmisijsko kolo stroja za kosmatanje blaga. Fino zrahljana tkanina na stroju se je užgala in je bil takoj ves stroj v plamenih. Zgorelo je nekaj flanela ter barhenta in gonilni jermen na stroju. Škoda znaša 9300 Din.
Z nožem v trebuh. V celjsko bolnico so spravili težko ranjenega 221etnega krojaškega pomočnika Ludvika Juga z Brega pri Polzeli. Dne 29. oktobra zvečer ga je napadel v Groblji pri Št. Pavlu neznanec na cesti ter ga je zabodel v trebuh in v levo ramo.
Nevaren tis v rokah pravice. Celjski policiji je padel v roke večkrat pred-kaznovani tat 331etni zidar in krojač Rudolf Kržol iz Starega trga pri Trebnjem. Aretirali so ga v stanovanju njegove matere na Lavi pri Celju. Živel je baje že pet mesecev v Celju in se je izdajal za nekega Franca Albino. Pri sebi je imel tudi delavsko knjižico na to ime, ki jo je očividno nekje ukradel. Kržol je lani odsedel pet let ječe zaradi tatvin, sedaj pa mora odsedeti še 2X leti ječe zaradi kraje. Razven tega^ ga zasledujejo zaradi šestih tatvin. Kržola bodo izročili okrožnemu sodišču v Novem mestu.
Zginil z denarjem. Trgovec Tomin-Šek iz Liboj pri Celju je poslal svojega hlapca z vozom v mesto. Dal mu je za razen nakup 3435 Din. Hlapec je pustil konja' ter voz v Petrovčah, vstopil v vlak in popihal z denarjem neznano kam.
Trojica obsojena radi gnusnega umora. Obširno smo poročali o umoru 'Amalije Mali, ki se je zgodil letos dne 26. aprila ob 3. uri zjutraj v Št. Vidu pri Stični. Na prigovarjanje in s sodelovanjem moža rajne Andreja je zaklal Amalijo v spalnici v podstrešni sobici Andrejev brat Anton. Sodna komisija je ugotovila, da je napadalec
prerezal žrtvi dvakrat z nožem vrat, na levi strani glavno žilo in ji je priza-djal še 18 lažjih zabodljajev. Že dne 28. aprila je bil aretiran Anton, ki je priznal zločin. Aretirani Andrej je izpovedal še le v preiskovalnem zaporu v Novem mestu, da sta se z bratom Tonetom dogovorila glede krvavega dejanja. Oba brata sta valila v preiskavi in pri obravnavi del krivde na Andrejevo ljubico, šiviljo Marijo Golmajer, ki je dala Antonu pred odhodom na umor 200 Din za vlak, Andrejev samokres, nekaj slivovke ter masko za obraz. Marija Golmajer je bila aretirana na domu na Golniku in je v preiskavi in na glavni razpravi v Novem mestu trdovratno tajila krivdo. Dne 31. oktobra je razglasil novomeški sodni senat trem obtožencem sodbo, po kateri je bil obsojen Andrej Mali na smrt na vešalih, Anton Mali na 20 let in Marija Golmajer na 8 let robije. Golmajerjeva je bila obsojena radi tega, ker je pomagala pri zločinu s tem, da je dala morilcu Antonu samokres in 200 Din za na pot. Vsi trije obsojenci so dolžni povrniti očetu umorjene Antonu Anžlovarju v Št. Vidu pri Stični pogrebne stroške in vsak stroške za sodno postopanje.
Požar. Dne 1. novembra na večer je pričelo goreti na Hujah pri Kranju gospodarsko poslopje posestnika Janeza Grašiča, p. d. Božiča. Do tal je pogorelo
poslopje, svinjak, šupa, seno ter slama. Da se ogenj ni razširil, gre zasluga gasilcem. Ogenj je po nesreči zanetil domači sin, ki ni prav telesno razvit. Ko se je spravljal zvečer spat na skednju, je prižgal svečo, da bi si zrahljal ležišče. Gorečo svečo je preveč približal slami, ki se je vnela in je bilo mahoma vse v plamenih. Nesrečnež si je v zadnjem trenutku in z največjo težavo rešil življenje.
Tatvina v župnišču. Zjutraj, ko je g. župnik maševal, se je pritepel neznan postopač v župnišče na Javorju nad Poljanami na Kranjskem. Izmaknil je župniku 640 Din gotovine, daljnogled in en plašč.
Pogreša se. Z Malečnika št. 26 pri Št. Petru niže Mairibora je zginila pred enim mesecem slaboumna Kelbič Marija, stara 44 let Če bi bilo komu kaj znanega o izginuli, naj javi proti nagradi: Simonu Kelbič, viničarju, Št Peter pri Mariboru.
Gasilna društva, pozerl Izšla je knjiga »Gasilstvo in požarna bramba«, obsega vse zakonite predpise s posebnim ozirom na Dravsko banovino. 230 strani debela knjiga stane samo 24 Din in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Nova zaloga nabožnih predmetov je dospela, posebno križev, kipov, slik in
podobic itd. Naročujte pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru!
V srednjeazijski državi Siam so bili v zadnjem času veliki nemiri. Na sliki vidimo v slamskl prestolici Bandkog oklepni avto, ko brzi po ulicah.
Za Mi ftaftiišfti časopis?
Katoličani se ne zavedajo dovolj svoje dolžnosti napram katoliškemu časo-i pisju. Kje je razlog za to? Kaj je spričo tega treba storiti? O tem je prav lepo govoril na letošnjem zborovanju francoskega Društva za dober tisk glavni urednik velikega francoskega dnevnika »La Croix (Križ)«, abbé (duhovnik) Merklen. Rekel je med drugim:
»Naši naročniki zelo ljubijo svoj katoliški dnevnik in z veseljem zasledujejo njegov napredek. Kako si naj torej razlagamo, da je njihova propaganda tako mehka. Kadar ljubimo, se ne zadovoljujemo samo z občudovanjem, kadar ljubimo, potem svojo ljubezen raz-našamo, potem delamo propagando. Nikoli ne bomo zadosti podčrtavali, da je propaganda za dober tisk najlepša
Ima pri vas že vsaka hiša Sv. pismo? Ceneje '-ot po 6 Din, polpl"' 3 vezan 8 Din in celoplatno vezan 15 Din pa res ni mogoče zahtevati! Organizirajte naročilu! Priporoča se Tiskarna »v. Cirila v Mariboru.
Velike lesene jaslice za cerkev zelo ugodno na prodaj v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Za grgranje pri bolečinah v vrata, za bolečine pomirjujoča masiranja in obkladke vzemite staro ni preizkušeno domače sredstvo in kozmetikum — Fellerjev blagodišeči Elsafluid. Hvaležni bodete. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Faller, Stubica Donja, Elzatrg 341, Savska banovina.
Sadna drevesa v veliki izbiri in po najugodnejših cenah se dobijo pri banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli, pošta Slatina Radenci. Zahtevajte ponudbo!	1105
Prcdivo in konopljo Vam izdelam v vrvar-*ko blago. Šinkovec Anton, Celje, Dečkov trg.
1006
Predsednik čehoslovaške republike nad 801etni Massaryk jezdi k paradi čet.
sfoscfnica smrti hraija dinamita.
Dne 21. oktobra je minulo 100 let, od-¿ar je umrl iznajditelj dinamita in ustanovitelj Noblove nagrade — Alfred Nobel. Nobel, eden največjih iznajdite-Ijev vseh časov, je naklonil svetu darilo, katerega lahko smatramo istočasno kot blagoslov ter prokletstvo. Dinamit je brezdvomno človeku mnogo koristil. Tehnika je z iznajdbo tega razstrelilnega sredstva znatno napredovala. Vendar pa dinamita človeštvo ne uporablja samo za pozidavo splošnega napredka, ampak za — razdejanja. Za gorje Noblove iznajdbe ni odgovoren iznajditelj. Nobel je seve znal v naprej, kako je podaril človeštvu z dinamitom dvorezen meč. Do zadnjega zdihljaja so ga oplazovali dvomi, ali je ravnal pravilno, ko je predal svojo iznajdbo splošnosti, ki jo bo uporabljala za napredek ali v zlo! Starega samotarja je
pogostokrat radi iznajdbe dinamita mučila vest in temu dejstvu je pripisovati tudi njegovo ustanovo, ki služi in bo služila napredku ter miru.
Žaloigra iznajditelja ne tiči v tem, da ni pripeljala iznajdba dinamita do časti ter bogastva njega, pač pa druge; ampak je pri Alfredu Noblu povsem drugega značaja. Nobel je bil pomilovanja vreden zaradi neprestanega dvoma: Ali bo obrnil človek dinamit kot orožje v svoje dobro ali slabo? V svojih neprestanih dvomih se je skušal Nobel tolažiti z dejstvom, da bo strahovitost njegove iznajdbe zmanjšala število vojn. Svetovni mir je skušal pospešiti z ustanovitvijo in vsakoletno podelitvijo celemu svetu znane Noblove nagrade, ko je cilj je — mir!
Noblova oporoka je kulturni dokaz prve vrste, je med zapuščinami nepolitičnega značaja najvažnejša in najbolj izvirna ali originalna. Noblova nagrada je najvišje odlikovanje, katerega
lahko postane deležen iznaditelj ali vodja človeštva.
Nobel je razdelil velike denarne svo-te med svoje sorodnike. V njegovem lastnoročno napisanem testamentu pa tudi čitamo bese-de: »Ostanek mojega premoženja se naj uporabi na sledeči način: Vršilec moje zadnje volje naj naloži kapital v sigurne vrednostne papirje in ustvari fond, kojega obresti se naj porazdelijo vsako leto. Nagrade naj prejmejo dela, ki so se izkazala tekom zadnjega leta kot človeštvu najbolj koristna. Letne obresti se naj razdelijo na pet delov: en del je podeliti najvažnejši iznajdbi na polju fizike; drugi del najimenitnejši kemični iznajdbi; tretji del najvažnejši zdravniški novosti; četrti del najboljšemu književnemu proizvodu in peti del onemu delu, ki je tekom enega leta najbolj služilo pobratimiji narodov in zmanjšanju obstoječega števila armad.«
obliika modernega apostolata. Vprašajmo se, zakaj se katoličani tako malo zmenijo za prospeh katoliškega tiska. Odgovor je lahek. Oni namreč ne razumejo niti, kaj zahteva od njih vera, niti kaj je to: katoliški tisk. Oni mislijo namreč, da je vera samo božja služba, včasih še vedo, da je vključene tudi nekaj morale. Ti hodi k božji službi, sprejemaj zakramente, ne ubijaj, ne kradi, ne lagaj, ne bodi krivičen. Zakaj bi torej morali brati katoliški tisk, ko pa vera ni več kot samo bogoslužje in morala?! Ti katoličani zunanjosti pozabijo, da je vera mnogo več, da je vera vse človeško življenje, da je vera trajno sodelovanje z Bogom, z njegovo cerkvijo, povsod in vsak dan in pri vsakem delu. Katoliški časopis nima nalogo, da »poučuje in zabava«. Katoliški list v prvi vrsti vzgaja in vodi. Nekateri mislijo, da mora časopis samo zabavati in se zgražajo nad tem, da bi se vera, ki je nekaj resnega, vezala s časopisom, ki samo zabava. Ti katoličani se motijo. Čitanje časopisa sploh
ni samo zabava in preganjanje dolgega časa. Časopis je mnogo več, on daje ideje, vriva smernice, polagoma, na tihem, nevidno. Če je časopis slab, njegovo čitanje zastruplja, če je pa dober, bravca čisti in oplemenjuje, včasih ne da bi se sam tega zavedal. Katoliški časopis daje pouk, tudi zabava, toda glavna naloga mu je vplivati na duhovno rast bravca. On brani vero, podira protiverske nauke, raziskuje z lučjo vere in nadnaravnih ciljev vsa dnevna vprašanja in bravcu utira pravilno pot skozi vrvež dnevnih vprašanj. Katoliški časopis nauči bravca katoliško misliti, katoliško čutiti, katoliško živeti, in postaja tako koristen za zdravo življenje v državnem občestvu. Ker so naši bravci mnogokrat o teh resnicah pre mišljevali, so na svoj katoliški dnevnik ponosni in mi smo na nje ponosni. A kdor ljubi, ne občuduje samo, ampak to ljubezen apostolsko raznaša.«
Besede, ki smo jih navedli, veljajo ne samo za francoske razmere, ampak tudi za naše. Zavedajmo se svojih dol-
Belo kot sneg in svežeduhteča naj bo Vaša perilo. To lahko dose» žeta brez vsakega truda in muke, če uporabljate Persll. To odlično sredstvo za pranje se dobiva v vseh trgovinah.
žnosti do katoliškega časopisja! Leto se nagiba h koncu, treba bo obnoviti naročnino za liste in časnike. Obnovi naročnino vsak! Ne samo to, agitiraj za katoliški časopis! Pridobi mu novih naročnikov. Mladina, na delo! To delo je najlepša oblika prepotrebnega modernega apostolskega dela.
Največji jez na Poljskem Je bil dograjen v Vapienici v Zgornji šleziji.
S tiskom sejmo besedo bGŽjo! Kakor pridigujemo vsako nedeljo, tako naj tudi tisk prinaša -sako nedeljo besedo božjo v vaše kraje! Naročutje »Nedeljo«! Napravite ji prostor v cerkvi 3 puščico, kjer jo položite, vsak jo lahko vzame, pa naj daruje za njo, koli' or more, vsaj 10 komadov je bo na tak način gotovo šlo! — Upr /a »Nedelje«, Maribc:.
Potovalni nagon pri ^ žuželkah.
'Celi oblaki žuželk se Spuste večkrat v zračne višine in nastopili o 6mrtna potovanja preko pokrajin in morij, odkoder se ne vrnejo nikdar več. Pred 80 leti je obiskal mesto i\yismar oblak, katerega so tvorili metulji (belini in so pokrili in ¡preplavili celo mesto.
Pred .vsem je Afrika lopi del gveta, kjer ee izležejo vse mogoče ¿vrste metuljev y milijard pj h krdelih. Opazovali so polet metuljev, ki Je neprenehoma trajal 72 ur. Metulji ao leteli e hitrostjo H2 km na uro in oblak ¡je: bil (lolg nad 1 tisoč Ikm, Čudno pri metuljem poletu je dejstvo,
Pavel Keller:
14. nadaljevanje.
Hubert
Roman iz gozdov. Poslovenil dr. Ivan Dornik.
Boltežar je godrnjal.
»Torej, če ne bo odnehal pri dvojčkah, se bo nekaj zgodilo, tedaj se spozabim. Noroglav bab-jek je. Ali ni žalostno — ni dolgo tega, kar ene strupene gobe ni več, Bianke, pa požene nova, Se vse bolj strupena.č
»Da, tako se dogaja v gozdu. Lahko pa ste čisto mirni, gospod Boltežar; saj vendar veste, kako pridni in trdni sta deklici pri »Grozdu«.
»Obe nel Le ena! Ena pa se je hodila sankat!« — —
»Ptički vsi so že prišli, ptički vsi, ptički vsi. Kos in drozg ter ščinkavec, škorček, z njim pa jata vsa. Voščimo veselo leto, samo srečo in obilje.«
Vriskajoči otroški glasovi so silili k nama v sobo.
»Gospodična Grubelnik s svojim razredom,<> je rekel Boltežar. »V prosti naravi poučuje pri-rodopis. Vprašala me je najprej, ker sem pač šolski nadzornik, če sme v urah, ko poučuje pri-rodopis, iti s svojimi otroki v gozd in na trav« riik. V gozd že, sem ji rekel, na travnik pa ne; kajti tam bi napravili preveč škode in tako bi se pedagogika in narodno gospodarstvo ne zlagala. In sedaj gre z njimi v naravo. Ali ne pojó lepo ti otroci? Vedno sem zelo cenil lepo petje v svoji šoli. Ali bi šla malo iz hiše in poslušala?«
»Petje?«
»Ne, petje slišiva tudi od tukaj. Poslušala bova, ko bo učila otroke! Kar naprej samo peti ne sme z njimi med prirodopisno uro; to bi ne bilo vzgojno. Le na poti iz šole in nazaj prepevajo. V naravi pa se vrši pouk, vsako stvar jim pokaže na kraju, kjer je, obrazloži jim pogoje rasti in življenja vseh stvari, pové, v kakšnih odnošajih so stvari med seboj, vse — veste — prikroji takole na biologično stran. To je mo-
MLADINSKA PROSLAVA KRISTUSA KRALJA IN 1900LETNICE ODREŠENJA V PTUJU.
V nedeljo dne 29. oktobra so tudi otroci žup-. nije sv. Petra in Pavla v Ptuju na prav slovesen način proslavili praznik Kristusa Kralja in 19001etnico odrešenja. Nad 500 malih živža-vov se je ta dan že dosti pred 8. uro zjutraj zbralo v društveni dvorani minoritskega samo stana in so se pripravljali za vhod v cerkev. Ob 8. uri so se v strumnih vrstah podali v lepo okrašeno in vso električno razsvetljeno župnijsko cerkev; najprej mali križarji v svojih paradnih oblekah s praporoki na čelu, za njimi drugi dečki, vsak z belo cvetko. Nato se je za svojim belim praporčkom razvrstila dolga vrsta belooblečenih deklic z venčki, nato pa druge deklice. Obširna cerkev je bila natlačeno polna, razen otrok tudi dobrih staršev ter drugih ljudi,'ki »o prišli, da se veselijo s svojimi malčki in da z njimi proslavljajo ta lepi praznik. Med sv. mašo je prav ubrano prepeval mladinski zbor, ki se je ta dan prav posebno postavil, ljudje so kar strmeli nad lepim mladinskim petjem. Pred sv. obhajilom je ka-tehet g. p. Konštantin imel kratek govor za mladino »Kristus Kralj in Odrešenik naš«. Po govoru je bilo skupno sv. obhajilo. Prelep prizor je bil, ko se je nad 400 nedolžnih otroških src pri Gospodovi mizi zahvaljevalo božjemu Učeniku ze delo odrešenja. Po 6v. maši je pred Najsvetejšim mogočno iz otroških grl donela posvetitev presv. Srce Jezusovemu, nakar so zapeli: »Kristus mora kraljevati« in pri »Zahvalni pesmi« ae je cela cerkev pridružila otroškim glasovom ter skupno z njimi hvalila Vsemogočnega. Za sklep pa so zapeli še mogočno »Povsod Boga«.
Slovesnosti v cerkvi je sledila proslava v Hruštveni dvorani. Pridne otroške roke so dvorano zelo okusno okrasile, ves oder, kjer je bil toip Srca Je«., Je bil odet v zelenje in cvetje. Pri proslavi so nastopile male dekleci z lepimi In asbranimi deklamacijami. Posebno lepo so dekiamirale starejše deklice: Voda, Letonja, Korošec in Simonič. Med deklamacijami je prepeval mladinski zbor deklic, govor je imel g. p. Konstantin »Kristus naj bo kralj otroških erc«. Deklice so vprizorile spevoigro »Venčari-ca«, mala venčarica, naša Micika Vrablova, je Izb orno igrala svojo vlogo.
Veselih src, radostnih lic so se naši malčki poleg svojih staršev vračali domov, zavedajoč se, da so lepo proslavili dan svojega največjega Prijatelja.
Negova. Praznik Kristusa Kralja smo takole praznovali: v jutro smo šli k prvi sv. maši in opravili skupno sv. obhajilo fantje in dekleta kat. prosvetnega društva. Potem smo se pa pripravljali za igro: »Mlinar in njegova hči«, ki smo jo vprizorili popoldan. Na sporedu je bil govor, ki ga je govoril g. Mirko Geratič iz Maribora, potem petje in tamburanje. Kljub slabemu vremenu se je udeležilo te proslave Kristusa Kralja precejšnje število ljudi. Ker pa se jih je mnogo dežja ustrašilo in želijo to igro videti, jo bomo na njihovo željo in našo dobro voljo ponavljali v nedeljo dne 12. novembra. Prijatelji mladine, domačini in sosedje vabljeni!
Negova. Prosvetno društvo v Negovi ponovi v nedeljo dne 12. t. m., ob treh popoldne, v grajskih prostorih zelo lepo žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Prijatelji katoliške prosvete vabljeni I
Gornjigrad. Pred nedavnim smo obhajali jubilej prevzvišenega biseromašnika nadškofa g. dr. Antona Bonaventura Jegliča Ta dan smo se zbrali v obilnem številu v škofijski dvorani, napolnili smo jo do zadnjega kotička Nastopilo je tudi 150 pevcev, ki so predvajali koncert. Ko je vstopil prevzvišeni v dvorano, smo ga mi burno pozdravili: »Živijo, bisero-mašnik!« Dol z o'^a pa so ga obsuli s cvetjem. Nato je prevzvišenega v iskrenih besedah pozdravil mal fantek. Za njim je imel govor g. Jamnik. Obrazložil je nam, kaj vse je stori gospod jubilant za slovenski narod. Nato pa je zadonela iz stopetdesetih grl lepa slovenska pesem na čast jubilantu. Tako smo se poklonili očetu slovenskega naroda. — Na praznik Kristusa Kralja smo imeli zopet slovesen dan. T.a dan je imelo Apostolstvo mož in fantov skupno sv. obhajilo. Ta dan so še posebno v obilnem številu pristopili fantje in možje k mizi Kristusa Kralja. Tudi šolska
Hočeš srečko brezplačne loterije? Tedaj si naroči »Naš dom«!
mladina je imela ta dan skupno sv. obhajilo. Možje in fantje, le tako naprej! Kateri še ni-: ste v Apostolstvu, pristopite, da bo večja armada apostolov. Naj Se bo vihar kakoršen hoče, vere iz naših src nam ne more nikdar iztrgati!
St. Vid pri Planini. Na Martinovo nedeljo, to je dne 12. t. m., ob treh popoldne bodo naši igralci vprizorili prav lepo in zanimivo igro »Žrtev spovedne molčečnosti«, ki je posneta po povesti znanega in priljubljenega pisatelja J< Spilmana, pred par leti pa je izhajala kot igra v »Našem domu«, čisti dobiček je namenjen za nabavo novega prapora Marijine družbe. Na svidenje v obilnem številu!
„Slov. Gospodar" stane:
celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din.
§€!!£«€ mrliCcf m ©
Bali je manjši otok Sunda skupine, ki leži vzhodno od velikega otoka Java pod Indijo. Na omenjenem otoku je po dnevu 40 stopinj C, po zahodu solnca pa začne pihljati hladnejši veter in na večer se grejejo ljudje ob ognju in v noči se zavijajo v volnene odeje. Bali je ovenčan z vsemi južnimi krasotami. Tamkaj je videti gozdove kokos-palm, riževa polja, zelene travnike in ognjenike, ki bluvajo žarečo lavo. Na otoku bivajo zadovoljni ljudje, ki ne poznajo danes tako hude borbe za vsakdanji kruh, saj ni med njimi niti enega berača. Zemlja je tolikanj rodovitna, da je prebivalstvu izraz »lakote« ali »pomanjkanja« nekaj povsem tujega. Presrečno ljudstvo, ki ne pozna gospodarske krize in ne strankarske politike!
Glavno je Balijcem vera. Vsa njihova dejanja so osredotočena v cilj: zadovoljiti bogove. Sosedno Javo je preplavil
derna metoda, kakor so jo učili znani preosno-vatelji.
»Saj ste strašansko izvedeni v teh stvareh, gospod Boltežar!«
»Hm! Priznati moram, da mi je gospodična Grubelnikova včeraj malo predavala o tej reči; sicer pa, kot Šolski nadzornik moram vedeti kaj reči. Ali bova torej šla in malo poslušala?«
»Jaz vendar ne; jaz ne smem!«
»Kako da ne? V svoji šoli vendar lahko vsakemu, komur hočem, dovolim, da posluša. Če lahko pustim, da gledate, kako seje moj hlapec ječmen, potemtakem tudi lahko pustim, da po-•lušate, kako moja učiteljica poučuje otroke pri-rodopis. Ali pa se morebiti ne zanimate za to?«
»Zanimalo bi me zelo, toda motil bi pouk.«
»No, no, saj vendar ne boste brbrali vmes, ali drsali z nogami, ali pa metali papirnatih kroglic, kakor delajo to drugi razposajenci. Ne delajte praznih izgovorov in pojdite z menoj! Vtepel sem si v glavo. Če kdaj svoje nadzorni-itvo radi pomanjkanja časa ali radi pomanjkanja eanimanja do denarnega dobička (ta reč mi
namreč, če prištejem vse izdatke, prinese letno 48 dinarjev) — če torej slečem kdaj svoje peda-gogične in nadzorniške hlače, boste lahko moj naslednik. Zaenkrat pa je kar veselo. In sedaj pojdiva! Če sva že skupno igrala uradnega predstojnika in komisijo radi umora in požiga, sva lahko skupno tudi šolska oblast.«
In res me je vzel s seboj.
Erika je moje zmedene besede, katere sem ji rekel v opravičilo, da neupravičeno posegam v njen posel, sprejela s prostodušno prisrčnostjo. Kaka razstava šolska ura pač ni, je rekla, toda škodo bom trpel jaz sam. Gospoda Boltežarja pa je sprejela s spoštovanjem, ki se spodobi predstojniku, in opazil sem, da je bila celo malo razburjena, ker bo morala učiti »pod nadzorstvom«.
Bilo pa je kar srčkano. Otroci so počasi in vljudno hodili s svojo učiteljico, imenovali so posamezna drevesa v gozdu z imeni, ponavljali, kar so nedavno slišali o mačicah in brstju in so
da radi letijo proti vetru, frčijo preko mor-i ja, krenejo proti seve-! ru, odkoder se več ne vrnejo.
Kronika poroča tudi o drugih vrstah žu-: želk, ki so že nastopi-! le v oblakih in plašile človeka. Maja 1. 1880 je letel preko Varšave; roj kačjih pastirjev« Polet je trajal tri dru\ Na tisoče žuželk se je zagnalo ob šipe hiš in pokrilo s svojimi tele-al mestne ulice. Znani so roji potujo-f tih kačjih pastirjev, katere so opazovali od 30. junija do 3. julija 1. 1917 v Nemčiji pri Halle, Merseburgu tei Weissenfelsu. L. 1921 se je podala na pot nepregledna povodenj golazni, kateri pravimo
mohamedanizem, Bali se oklepa že tisočletja indijsike veroizpovedi. BalijcI verujejo, da je njih otok last bogov in oni ga imajo samo v najem. Ker smatrajo življenje kot dar božji, se zahvaljujejo božanstvom z daritvami ter s prazniki, kojih višek slovesnosti tvorijo plesi.
Indijska vera veleva Balijcem, da svoje rajne sežigajo.
Zelo redko sežgejo mrliča takoj po smrti. V največ slučajih preteče med dnevom smrti ter upepelitve več mesecev, da celo — leta! Ker je sežiganje mrliča združeno s stroški, čakajo tako dolgo, dokler ne pomre v enem ali več krajih znatnejše število ljudi in potem določijo skupen dan za upepeljenje.
Po stari navadi ne sežgejo mrliča tako dolgo, do¡kler živijo starši ali celo babica ter dedek umrlega.
Manj premožni zavijejo mrliča na dan smrti v bel prt in ga začasno za-grebejo v zemljo 1 meter globoko. Bogati Balijci ter knezi pa napravijo umrlemu mrtvaški šotor. Mrtveca napu-drajo z riževo moko, namažejo s sokom raznih zelišč, zavijejo v dragocene prte in ga položijo kakor mumijo v izvotlje-no palmovo deblo. V takem položaju ostane truplo do sežiganja. Mrlič ne segnije, ampak se posuši.
Vobče poravnajo poleg sorodnikov Stroške pogreba prijatelji ter znanci.
Če umre plemenitaš, sestavijo iz bambusovih palic stolp, iki je razdeljen ,v več nadstropij ter okrašen z dragocenimi rutami in ogledali. V mrtvaški stolp položijo mrliča in ga zagrnejo od vseh strani. Čim imenitnejši je bil rajni, tem več strehic je videti na mrtvaškem stolpu in sicer ena nad drugo. Umrlim knezom sestavijo po 30 metrov visoke stolpe. Na dan sežiganja prime za stolp kakih 60 nosačev in ga nesejo z mrličem vred na kraj, ki je določen za upepeljenje, kjer že stoji pripravljen iz lesa upodobljen bik, pisano poslikan in na hrbtu ima odprtino. Stolp postavijo poleg bika in mladi ljudje prinesejo iz stolpa mrliča, na ikar ga pokropi
¿tisočnožci in to po železniški progi Balti-more - Ohio v Severni ^Ameriki. Golazen je pokrila ob železnici 30 ha obdelane zemlje, je napadla farme in prodrla v hiše. Boj zoper [ti gnjusne vsiljivce je trajal dva tedna, predijo jih je zmogla človeška nadmoč.
Celi oblaki letečih mravelj so zagrnili pred leti francosko mesto Dijon. Po cestah in strehah so se morali lotiti teh žuželk z lopatami, ker so odrekle vsled množine mejile.
Znan je milijardni Vzlet listnih uši, katere je preganjalo krdelo božjih volekov ali ¡pikapolonc. Oba roja g"ta zašla greto razbur-
najimenitnejši svečenik. Truplo porinejo v izvotljeni b%ov trup, ga še kropijo, prinesejo razna darila in užgejo lesenega bika. Ko je ugasnil ogenj, zberejo pogrebci pepel, ga shranijo v stolp, katerega ponesejo na obrežje morja in ga vržejo s pepelom vred v ocean.
Še le po tem obredu zamore duša rajnega v balijsko nebo, odkoder se vrne pomlajena v novo življenje na srečnem otoku. Balijec je rajsfko zadovoljen v veri, da pomeni smrt le prav kratko ločitev, ker se duša vrne k zopetnemu življenju v domovini med nekdanjimi sorodniki, prijatelji ter znanci.
Remšnlk. V soboto dne 14. oktobra je umrl Luka Močivnik, po domače Pažek, kmet na Vasi v okolici Sv. Janeza na Suhem. Bil je dober kmetovalec, zgledno je oskrboval svoje veliko posestvo, bil je tudi dvolastnik, na avstrijski strani ima svoj vinograd pod Pankra-cijem. Beveži so v njegovi hiši našli vsikčlar gostoljubnost, in, česar je žal vedno manj tudi po kmečkih domovih, v tej hiši se je mnogo molilo, zaradi tega marsikateri služabnik ni hotel tam ostati v službi. Bad je podpiral cerkve, domačo župno cerkev sv. Jurija, pa tudi razne podružnice, posebno mnogo je daroval za veliko cerkev sv. Janeza, zato so mu tamoš-nji zvonovi peli zadnjo pesem. Stare korenine ginejo, močni stebri se podirajo: z njim je smrt napravila veliko vrzel. V pondeljek smo ga položili k počitku, 74 let starega, ravno pred njegovim godom; mnogo jih je bilo, ki so ga spremili na zadnji poti, bili sta dve sv. maši, domači pevski zbor je zapel pri gtobu pesem: »Vigred se povrne«. Sedaj spijo skupaj trije, dobfa mati Julijana, sin Simon in oče Lukež, najmlajši sin Ivan pa je pokopan v Srbiji. Večna luč naj Vam sveti! Naj se častito snidemo ob vstajenju!
Marenberg. Dne 25. oktobra so v navzočnosti sreskega načelnika g. dr. Milača in tukajšnjega dekana g. Mesnerja prenesli v novo narejene grobnice: gg. Marijo Langeršek, Kristino Preglau ¡in Marijo Wrentschur. Smrt pa je zadnji čas s svojo koso odšla v druge kraje. — Nasproti Tirolerju si zida novo vilo odvetnik dr. Ivan Winterhalter. Bivše Trafenikovo posestvo in gostilno je od g. Stelcerja, restavra-terja v Grazu, kupil g. Šiker iz Št. Ilja v Slov.
goricah, kjer je bil kletar pri g. Baumanu in najemnik restavracije. G. Siegbert Wrentschur pa je od g. Jakoba Novaka v Sv. Lovrencu na Pohorju kupil parno žago. — Namesto v Velike Lašče prestavljenega sodnijskega predstojnika g. Janka Cerčka pride v Marenberg sodnik g. Alfonz Cepuder. Ker je v Vuhredu ena učiteljica preveč, v Marehbergu pa ena premalo, hodi iz Vuhreda na marenberško šolo učit gdč. Vera Pihler.
Spodnja Sv. KungoSa. Tukaj je umrla dne 25. oktobra Ana Markuš v 66. letu svoje starosti. Sirota je bila že eno leto hudo bolana in je voljno prenašala svojo bolezen. Bila je večkrat previdena s sv. zakramenti. Bila je skrbna in krščanska žena. Bog ji daj večni mir in pokoj!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Kdo ne pozna prekrasnih Slovenskih goric z neštetimi grički, na katerih kraljujejo bele cerkvice ali pa lepe kapelice? To so nam žive priče vernega ljudstva. Če hodiš po teh prijaznih hribčkih, te pozdravljajo ob široki stezi', kakor tudi na doprtem polju, ali daleč v gozdu. Posebno mnogo je tukaj pri nas poljskih znamenj, ali kakor jih mi imenujemo: križev. Tudi dne 15. oktobra se je na slovesen način blagoslavljal tak križ ob občinski cesti v stari občini Osek. Dala ga je postaviti posestnica Alojzija Ploj, kateri se je po dolgem času le vendar uresničila ta želja. Bil je krasen jesenski dan, hvala Bogu.Okoli tretje ure popoldne se je pripeljal preč. g. P. Elekt Ilam-ler ter opravil slovesen obred. Iskrena hvala gospodu patru, posebno pa še zato, da se je tudi drugi dan potrudil v tisti zakotni kraj in ponovno blagoslovil Marijo in Odrešenika. Naj stoji ta križ v čast božjo, naj prinaša nebeških darov v ves naš kraj, prinaša pa jih naj tudi zaslužni krščanski materi. Posnemajte jo vsi! Ob tej priliki se je nabralo tudi nekaj za misijone.
tu in tam utrgali vijolico. Z izvedenimi očmi so opazovali cvetove, preštevali cvetne listke in prašnike in narejali pametne obrazke.
Nenadoma je puhnil Boltežar:
»Poglejte no tam tisto dekletce — tista mala, ki ima kakor kutina rumeno kito — ta vam žre vijolice — kakor tele.«
Res je bilo tako. V svoje misli zatopljena je stala deklica tamkaj, pomežikavala v sonce in grizla vijolice.
Boltežar je potegnil debelo zapisnico iz žepa in si nekaj zapisal. Oho, sem si mislil, ta pa misli resno. Tudi Erika je opazila, da Boltežar pisari, nekoliko je zardela, spazila dekletce, ki je jedla vijolice in jo poklicala k pazljivosti s karajočo besedo.
»Skoda!« je zagodrnjal Boltežar. »Prav teknilo ji je.«
Šli smo dalje. Oglasila se je kukavica. Otroci so šieli.
»Osemkrat!« je zaklical paglavček. »Gospodična, osem let boste živeli še.«
»To bi bilo premalo zame!« je rekla učiteljica ljubeznivo.
»Ne,« je vzkliknila neka deklica, »nekaj drugega pomeni to: gospodična bo dobila osem otrok.«
»Toda Zora!«
»Pravijo tako,« je rekel zarjavel zvitorepež; »mi vsi bomo dočakali osemdeset let.«
Boltežar si je zopet nekaj zapisal. Kukavica se je znova oglasila.
»Kje pa je? Kje pa je?« so vpila malčki. »Videli bi jo radi.«
»Ujel jo bom,« je zaklical čvrst dečko, »in jo bom zaprl v kletko.«
Tedaj je učiteljica začela pripovedovati otrokom, kako plašen ptič je kukavica. Puščavnik v gozdu je, nepriljudna, boji se ljudi in živali. So celo lovci, ki še nikoli niso videli žive kukavice.
»Glej jo no,« mi je rekel Boltežar, »tudi ja>. še nisem videl žive kukavice.«
Ko smo šli dalje, so se otroci razgovarjali med seboj.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V torek dne U. oktobra smo spremili k večnemu počitku vzorno ženo in mater Amalijo Škamljič, roj. Letnik, od Sv. Treh kraljev. Pogreba so se udeležile v velikem številu njene tovarišice od ženske Marijine družbe. Iz nagrobnega govora g. dekana smo izvedeli, kako je bila rajna svoječasno vzorna mladenka v dekliški Marijini družbi, delavna tajnica in govornica v Dekliški zvezi, pri podružnici sv. Cirila in Metoda. Kolikokrat je na dekliških shodih nastopila z navdušeno besedo, kolikokrat sodelovala na odru! V »Našem domu«, posebno y »Glasniku Srca Jezusovega«, je v letih 1905 do 1908 spisala lepo število krasnih člankov. Tudi svoje peš-romanje na sv. Višarje je opisala. Od mladih nog pevka pri cerkvenem pevskem zboru je še sedaj kot žena do svojega obolenja rada sodelovala ob nedeljah pri ljudskem petju. V 33 letih svojega zakona je bila možu najboljša pomočnica, njegovim 4 otrokom iz prvega zakona in svojim 7 zares skrbna mati. Kako je bila vesela, ko je moževa hčerka Roza postala usmiljenka! Še bolj se je veselila sina dijaka. Krivica, ki se mu je letos zgodila, jo je močno potrla in bila sovzrok njene prerane smrti. Vedno globoko-verna je svojo družino posvetila božjemu Srcu, zvesto obhajala pobožnost prvih petkov, neštetokrat okrasila oltarje trikraljevske cerkve, dolga leta oskrbovala cerkveno perilo. Za vsa dobra dela naj ji Bog podeli najlepše plačilo, njenim otrokom pa stanovitnost v njenem bogoljubnem duhu! Dobrosrčne, vesele, za dom in rod navdušene Malike Škamlji-čeve ne bomo pozabili. Takih pogumnih žen Je treba našemu narodu. Naj v miru počiva od svojega truda! — V četrtek dne 26 .oktobra smo pokopali dobro ženo Marijo Ajlec iz Ihove, roj. Kraner. V bolnici je bila operirana, pa ni bilo več pomoči. Pripeljali so jo domov v veliko žalost dobre njene družine. Mnogoštevilno spremstvo je pričalo, kako je bila priljubljena, saj je bila pobožna in zvesta članica ženske Marijine družbe, blaga žena in nad vse skrbna mati. Naj v Gospodu v miru počiva!
Turnišče v Prekmurju, Na najslovesnejši način je naša župnija proslavila spomin liJ00-letnice našega odrešenja. Ne samo, da se je vršil v ta namen pri nas eden največjih ter
najlepših evharističnih kongresov, ki je bil ob enem tudi prvi v Prekmurju, smo v spomin tega jubileja tudi postavili trajne spomenike še poznim rodovom. Že dolgo časa je nameravala občina Renkovci postaviti kapelico v svoji občini, pa nikakor ni moglo priti do tega. Lansko leto pa se je na pobudo domačega g. župnika ustanovil odbor, ki je celo zadevo vzel resno v roke tako, da je bila cerkvica dne 8. oktobra t. 1. že slovesno blagoslovljena in se je v njej opravila prvikrat sv. maša. Že dolgo časa se je vse veselilo tega dneva. Slovesnost se je začela že na predvečer. Pri kapelici se je zbrala velikanska množica ljudstva, ki je nato z bakljamiinlam-pijoni priredila slavnostni obhod po občini. Prelepe Marijine pesmi so se ob zvokih godbe razlegale daleč na okrog. Drugi dan ob štirih zjutraj je bila budnica, nato pa se je začelo mlado in staro pripravljati za pot k sv. maši v Turnišče, kjer so bile do tega časa shranjene podobe za novo kapelo. Po sv. maši so bile podobe: Srca Jezusovega, Srca Marijinega in sv. Terezije D. J. prenešene na krasno okinčane vozove, katere so potem ob-stopile belo oblečena dekleta. Zaigrala je godba, zazvonili zvonovi in med streljanjem to-pičev, plapolanjem zastav in prepevanjem pesmi: »Povsod Boga« in »Kristus mora kraljevati«, so se podobe v velikanski procesiji prepeljale v novo kapelo. Bil je res krasen prizor. Človeku se je zdelo, da so med to množico ljudstva tudi podobe oživele in korakajo med njimi. Ni čuda, da je ljudstvo ob pogledu na nje jokalo od veselja. Občina Renkovci pa je bila vsa v zelenju, cvetju in slavolokih, posebno še prostor pri kapelici. Ko so bile podobe prenešene v cerkvico in na oltar, se je med tem začela slovesna in pomenljiva blagoslovitev, katero je opravil vlč. g.. Anton R-antaša, župnik iz Velike Polane. Množice pa so z zanimanjem sledile pomenljivim obredom. Nato pa je imel slavnostno pridigo o presv. Srcu Jez., kateremu je cerkvica posvečena, vlč. g. dr. Tomaž Kelenc, ravnatelj Martinišča v Murski Soboti. Z njemu lastno zgovornostjo je tako ganil srca poslušalcev, da ni ostalo suho ni jedno oko. Zatem pa se je prvič opravila v kapelici sv. maša, ki jo je daroval za vse občane domači vlč. g. župnik Ivan Greif. Krasno in ubrano petje je ob
j spremljevanju godbe povečevalo slovesnost, ki nam bo vsem ostala trajno v spominu. ' Kapelica, ki je 10 metrov dolga, 5 metrov fii-| roka in 6 metrov visoka, je bila postavljena s samimi prostovoljnimi darovi občanov, ki , so v teh težkih časih žrtvovali res veliko. Oltar in podobe pa je mojstrsko izdelal g. Ivan Cesar, akademični kipar v Mozirju. Lepota in milina, ki odseva z obrazov podob, se ne da popisati. Dalj ko jih gledaš, lepše so. Vsa čast g. Cesarju, ki ga ob tej priliki ' vsem prav toplo priporočamo. Dne 22. oktobra t. 1. pa je bila druga blagoslovitev kapelice Žalostne Matere božje v Lipi. Tam si je dala rodbina Skledar napraviti novo hišo, pred njo pa mično in lepo kapelico. Kakor v Renkovcih, tako je tudi tukaj velika množica ljudstva prisostvovala sv. obredom in je po pridigi in sv. maši, ki jo je opravil domači vlč. g. župnik, spremljala lepo podobo v slavnostnem sprevodu na Skledarjev dom, kjer je bila nato blagoslovljena in slovesno ustoličena v kapelico. Tudi to podobo je prav mojstrsko izdelal g.- Ivan Cesar iz Mozirja, na veliko zadovoljstvo vseh. Daj Bog, da bi obe kapelici bile zatočišče in tolažba vsem, ki bodo v potrebah in nadlogah iskali tam utehe in pomoči!
Ljutomer. V nedeljo dne 29. oktobra smo tukaj izročili materi zemlji v večni počitek gospo Nino Ivančič, učiteljico v pokoju, kri, je dne 27. oktobra nenadoma umrla, od kapi zadeta. Blagopokojna je bila rojena leta 1848 v Novem mestu iz odlične rodbine. Tukaj je podučevala kot učiteljica na dekleški šoli svojo celo učiteljsko dobo od leta 1876 do 1. 1916. Bila je vzorna učiteljica, ki se je zavedala v, popolni meri svojega vzvišenega poklica. Kot' narodna vzgojiteljica je podpirala rada vsako narodno podjetje, posebno pa je imela odprto srce za reveže, ki jo bodo silno pogrešali. Veličastni pogreb je pokazal, kako priljubljena in spoštovana je bila rajna gospa, ki je vzgojila tri generacije deklet in žen. Naj počiva v imru!
Ivanjkovci. Naglo se je ločila s tega sveta 28 let stara hčerka in gospodinja Angela Munda. Malenkostno se je ubodla v dlan na neko kost. Neznatna rana na desni roki se je začela gnojiti. Šla je iskat zdravniške pomoči v Ormož. Ostala je kar tam v bolnišnici.
»Velike živali imajo velike mladiče, majhne živali imajo majhne mladiče,« je opomnil neki deček.
»Ne vedno,« je rekla učiteljica. »Videli ste kenguruja na podobi. Kenguru je vendar velika žival. Njegov mladič pa je spočetka le tako velik kakor rjavi hrošč.«
Otroci so debelo pogledali. Boltežar tudi.
»No, no,« je rekel; »sedaj nas je začela vleči. Gospodična, samo za trenotek prosim.«
Šel je z njo in z menoj s poti.
»Kar ste povedali o kenguruju, bo torej le Bala?«
»Ne, res je.«
»Tako velik kakor rjavi hrošč? Že — že, ko Je na svetu?«
»Da, že na svetu.«
»Torej, gospodična, če je to res, če mi to črno na belem lahko dokažete, naročim bovlo v desetih steklenicah in jo izpijem čisto sam.«
Potegnil je iz žepa svojo zapisnico in je pisal. Učiteljica se je vrnila k otrokom.
Prišli smo do grmičkov pomladanskega vresja. Na tisoče ljubkih, rožnato rdečih cvetov je sanjalo nad zelenimi, vlažnimi gozdnimi tlemi.
Otroci so vsi zamaknjeni vzkliknili.
»To-so rože pomladi,« je rekla Erika. »Pomladansko vresje.«
Naslajala se je z otroki nad lepoto cvetov in nad velikimi, tenkimi listi, ki so tako veliki in tenki zato, da morejo ujeti tisto pičlo svetlobo, ki pride do senčnih krajev.
Nato je izruvala eno.
»Poglejte, korenina ne sega v globino; teče vodoravno pod zemljo. Imenujemo jo koreniko. Zakaj se pač imenuje tako?«
Otroci niso vedeli. Učiteljica jim je razložila, da del korenike venomer odmira, drugi pa dobiva nove popke in brste, tako da popotuje rastlina s svojo koreniko v tleh vedno dalje, do tja, kjer najde novo hrano; pripovedovala jim je, da se napravi že v jeseni v zemlji korenina, na kateri visi brst. Ta ima podobo loka nad vrati, od katerega visi bela svetilnica. Nato se lok vedno
kanega Alands morja (ob vzhodno-švedski o-bali) in sta bila uničena.
Avgusta leta 1847 je letel ogromen roj pi-i kapolonc ob južni obali Anglije, Na večer so pokrili hroščeki vse o-kraje ob obali in ljudje so se morali skriti pred to sicer nedolžno živalico.
Našteli smo le nekaj vzgledov potovanj žuželk v celih oblakih, a bi jih še lahko mnogo več. Beleženi naj zadostujejo za dokaz, kako Stvarnik sam skrbi, da neznano kam odfr-či in pogine nadloga, ki bi bila sicer človeku v veliko škodo in bi ji v tolikerih sluča-i jih niti ne bil kos.
Kljub večkratni operacdji ji ni. bilo pomagano, ker se ji je zastrupila kri. Prepeljana iz bolnice zopet na dom, je mirno izdihnila svojo dušo. Svetila ji večna luči — Iz kolarske delavnice Ivana Filipiča v Lahoncih je bilo pokradeno in odnešeno kolarsko orodje v skupni vrednosti 2000 Din. Nepoštene vlomilce zasleduje orožništvo.
Polenšak pri Ptuju. Pred nedavnim časom bo neznani tati ukradli lepo rudečko v Stre-jacih iz Tobijasovega hleva. Ze se je mislilo, da se bo tat veselil na tako lahek način dob-Ijene krave, a prešmentano oko postave je bilo tako spretno, da je tam nekje pri Veliki Nedelji ugledalo to lepo rudečko in jo po dolgem pričakovanju spet vrnilo pravemu, zdaj veselemu gospodarju. Zvedelo se še bo, ali je dotični tat sam ukradel kravo, ali je pa imel kje tu v bližini pomagače. Gotovo je, da bo ta človek dobil prav lepo plačilo od sodišča, ker še ta nelepi, praktični boljševizem dose-daj pri nas ni bil uveljavljen. — Na naši šoli Bta bili kar dve mesti izpraznjeni. Prva nas |e pred enim mesecem zapustila gospa Adela Ingolič. Služila je pri nas dolga leta ter je Mla priljubljena pri otrokih in starših. Njen mož je profesor v Ptuju, zato je tudi ona za-lelela priti v bližino Ptuja ter je dobila mesto v Dornavi. Zadnji pondeljek pa se je še po-Hovil od nas šolski upravitelj g. Mirko Pod-jornik in se s celo družinico preselil na okoliško šolo v Ptuj. K nam pa je prišel za novega upravitelja g. Vičar s svojo ženo gospo učiteljico od Št. Lovrenca v Slov. gor. Tako bo spet vpostavljen na naši šoli redni pouk. f- Se mnogo je novic, ki pa jih vseh obenem tie moremo poročati. Končali smo s trgatvijo, ki pa je na žalost vinogradnikov veliko slabša in manjša kot lani. Lansko vino je bilo dobro, a brez cene in smo skoro vsega doma popili. Letos pa ne bo kaj za prodati. Kje pa bomo denar dobili za vsakdanje potrebe in za davke, kateri se izterjavajo. Kako in s čim bomo plačali, je veliko in zelo kočljivo vprašanje.
Središče ob Dravi. Lepa slovesnost se je vr-lila pretečeno nedeljo dne 29. oktobra, v Središču: odkritje spomenika žrtvam svetovne vojne. Slovesnost je otvoril g. župan Kolarič, ki je bil obenem predsednik pripravljalnega odbora, nato je tajnik g. ravnatelj Kosi po-
ročal o zgodovini spomenika. Za spomenik se je namreč že pobiralo leta 1919, pa še le zdaj je zagledal beli dan. Nato je govoril ban g. Marušič, za njim pa univerzitetni prof. g. dr. Fabjan, kateri je ob asistenci domače duhovščine spomenik tudi blagoslovil. Cerkveni pevski zbor je zapel pretresljivo žalostinko: »Človek glej življenje svoje«. 57 imen je za-blestelo na odkritem spomeniku, pa vsaj to še niso vsi, nekaj je takih, o katerih ni nika-kega poročila. Pod kamenjem Doberdoba in drugod na vseh štirih straneh sveta čakajo vstajenja. Lepe so bile besede govornikov, lepi so bili venci okrog spomenika, toda eno je še lepše in bolj potrebno: molitev za pokoj njihovih duš!
Zgornja Ponikva pri Žalcu. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je v nedeljo dne 22. oktobra proslavilo blagoslovitev nove motorne brizgalne. Ob 9. uri je bil sprejem gostov na vasi, ob desetih sprevod k sv. maši z godbo na čelu, potem slovesna sv. maša, ki jo je daroval g. Martin Uranjek, kaplan v Šoštanju. Po sv. maši je bila blagoslovitev, pri kateri so kumovale sledeče kumice: gd. Je-žovnik, gospa Ločničkar, gospa Krašovic in gospa Vizovišek, vse iz Žalca; gospa Brinšek iz Polzele; gospe Alojzija Sredenšek, Barbara Verdev, Alojzija Vasle, Marjeta Uranjek, Antonija Uranjek, Frančiška Medved, Marija Je-zernik in Marija Jerzernik. Govoril je g. Go-rogranc iz Celja in še več drugih. Popoldne ob 2. uri je bila tombola z mnogimi lepimi dobitki. Po tomboli vrtna veselica v prostorih in na vrtu gospe Ivane Vaš, pri kateri je sodelovala godba na pihala iz Škofje vasi. Ku-micam izrekamo prisrčno zahvalo, ker so nam darovale lepo svoto, ter vsem ostalim, ki so nam kaj pripomogli.
Braslovče. Žalostno so doneli zvonovi bra-slovške cerkve ob smrti bivšega župnika ter dekana, preč. g. Antona Medveda, kateremu so Braslovčani mnogo hvaležnosti dolžni, da se ga spominjajo v molitvi, ker on je zelo veliko storil za lepo krščansko življenje v fa-ri, za lepoto cerkve, katero je čisto prenovil. Pod njegovim vodstvom se je tudi pozidal lep prosvetni dom, sedaj last ljudske posojilnice. Pogreba v Laporju so se udeležili zastopniki vseh krščanskih društev v Braslovčah: za župljane g. župnik, za bivše prosvetno društ-
vo g. Virant, za Orlovaško g. Hruševar, za posojilnico g. Kralj in g. Kronovšek, za zadrugo g. Marot, za Marijino družbo gospa Marotova in oba cerkvena ključarja. Žalne službe božje v Braslovčah se je udeležilo veliko faranov. Ohranimo umrlega v blagem spominu!
Sv. Jurij ob južni žel. (Gojenca kmetijske šole Sv. Jurij ob južni žel. ob koncu šolskega leta.) Dne 31. septembra se je zaključilo naše šolsko leto 1932—1933. Mi absolvemtje smo do-i bili precej strokovne izobrazbe, katero potrebuje naš kmet. Ne moremo še pa reči, da je imamo zadosti. Zato se pa moramo izobraževati naprej. Izobraževali se bomo najlažje, če se bomo držali skupnosti, da se bomo združili vsi absolventje v eno misel. In zato imamo našo organizacijo »Zvezo absolventov kmetijskih šol«, katere naj bo član vsak absolvent; le z združenimi močmi nam bo mogoče povzdigniti naše delo na višjo točko. Ne pozabi-* mo pa tudi na naše prijateljstvo, sošolstvo. Zares težko smo se ločili, ko smo šli vsak na svoj dom. Pred ločitvijo smo si zagotavljali, da bomo obiskovali drug drugega. In tako smo tudi storili.Zbrali smo se dne 21. oktobra absolventi z. Dravskega polja in Savinjske doline; s kolesi smo se popeljali najprej obiskat sošolce absolvente in sošolke absolventinje gospodinjske šole v Št. Juriju ob južni žel. v naše najbolj priljubljene Slovenske gorice, v Prlekijo. Tukaj smo si ogledali trtnico v Kapeli, kjer smo videli veliko zanimivih stvari iz vinarstva. Ljudje so nas povsod gostoljubno sprejeli in nas pogostili, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Upamo, da bomo drugo pomlad, ko bo več časa, organizirali izlet v večji skupini še tudi v druge kraje na do-, move naših prijateljev-absolventov.
Plodne liste,
listé za ročna dela vseh" vrst, kupujte in naročajte v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru: Koroška cesta 5 — Aleksandrova cesta 6 — Kralja Petra trg i.
OvCIs volna
»Kluft« 10 dkg . . . Din 13.—
»koraj neraztrgljiva, ta nogavice in sokne.
»Gelbschild« l« dkg . . . Din 18.—
mehka in izdatna, za s vit er je in jopice,
»Friesia« B dkg ... Din 10.— r vseh barvah, pripravna za Cepiče in bluze.
»Partijska volna«
• dkg , . . Din 5.—
ostanki zelo poceni.
t Diidefeltit
Maribor Gosposka ulica i.
Eahtevajte povsod »Slov gospodarja«.
bolj boči kvišku, ko pa posije prvo pomladno solnce, prerine zemljo, brstje pride na dan, se razcvete v ljubko vreso prve pomladi in stara, dobra korenika jo hrani s svojo moko, ki jo kakor skrben gospodar po zimi spravi v žitnico.«
Boltežar si je zopet nekaj zapisal.
Sedaj pa sem le moral videti, kaj si zapisuje kar naprej. Skrivaj sem mu pogledal čez ramo. Bral sem:
Kočijaž naj pripelje s seboj tri cente živinske soli. — Pripelje naj tudi sodček slanikov. — Kengurujev mladič tako velik kakor rjavi hrošč? Deset steklenic sekta. — Kovač, ta zanikarnež, računal preveč. — Zadeva s koreniko zelo spomina vredna. — Črnega bika bom prodal Svet-liču, ne Hočevarju. — Če le mogoče, se mora nabaviti za šolo nagačena kukavica. — Učiteljica zelo dobra.
Temu mišmašu gospodarskih skrbi in šolskih zadev sem se moral smejati.
Učiteljica je pogledala na uro.
»Vrniti se moramo!«	[
Otroci so se postavili v vrsto in zapeli:
»Ptičice pojo, rožice cvet6.«
Boltežar je položil palico na ramo, koračil po taktu za njimi in pel pesem z globokim basom. Ker pa besedila ni znal, je pel »la, la« in »hem, hem«!
Ob robu gozda se je oglasil glasen moški glas: »Stojte! Stojte vsi!«
Mladi Čresnik, slikar, je stal na travniku s fotografičnim aparatom.
»Tu se poučuje!« je ozlovoljeno zavpil Bol* težar proti njemu.
»Saj ravno zato! Ravno zato! To ravno hočem!« je kričal slikar proti nam in pritisnil.
Nato je s smehom pritekel k nam. Pozdravil je Eriko zelo prisrčno, pokimal nama, potegnil deklice za kite, pometal dečkom čepice v zrak in vriskal. Tudi otroci so začeli vriskati.
»Gromska strela!« je žugal Boltežar s pa-lico. »Učna ura je vendar! Služba!«
»Samo na jw>ti domov smo, gospod Boltežar,« sem ga miril. »Pustite ga.«
»O, ko bi le ne bil sin mojega gospodarja, rta bi mu posvetil!«
1 NE ZAMUDITE LEPE PRILIKE I
V času od 10. novembra do 31. decembra 1933 dobite v Cirilovih knjigarnah v Mariboru po znižanih cenah 4 zelo lepe povesti in sicer: »A njega ni« za 12 Din (prej 15 Din), »Estera« za 12 Din (prej 15 Din), »S strelo in plinom« za 7 Din (prej 10 D) »Pravica in usmiljenje« za 7 Din (prej
10 Din).
Kdor pa kupi vse štiri knjige, jih dobi za 32 Din. Znižane cene veljajo le do 31. decembra t. I. Prijatelji dobrega čti-va, ne zamudite prilike!
BoinHc in hcmiia v mo~ Herni vojni.
Zadnjič smo opisali, kako važno ter naravnost odločujočo vlogo bodo igrala v bodoči vojni letala. Danes hočemo prav kratko našteti, kake bombe da že ima novodobno bojno letalo na razpolago.
Brisane bombe.
Brisane bombe eksplodirajo, ko priletijo na zemljo, in povzročajo, ker se razletijo na tisoče ter tisoče kosov, velikansko škodo. Najmanjša brisane bomba tehta 5 kg. Bombe iste kakovo-vosti od 50 kg so razstrelilne bombe in se da njih eksplozija tudi po priletu na zemljo uravnati na poljuben čas. Izdelane so že brisane bombe, ki tehtajo 500 in celo 1800 kg.
* Vžigalne bombe.
' Že v svetovni vojni so se posluževali vžigalnih bomb, ki pa so bile večkrat tako površno izdelane, da navadno niso dosegle svojega namena. Vžigalne bombe so v povojnem času znatno zbolj Jiali in so kot orožje napram civilnemu prebivalstvu eno najbolj uničevalnih oredstev. Tehtajo komaj 1 kg, ravno toliko, da lahko prebijejo streho. Najbolj nevarna bomba vžigalka je »elektroin-
ternit bomba«, ki povzroči pri udaru na streho 2000—3000 stopinj vročine in je zadeto poslopje takoj v ognju. Ravno radi lahkote teh bomb jih vzame letalo več 100 kg s seboj in požge z njimi cele dele mesta, ne da bi utegnili priskočiti na pomoč gasilci.
Plinske bombe.
Plinskih bomb se je posluževalo v zadnji vojni le topništvo. V svetovni vojni so sicer izdelali Amerikanci celo plinske bombe za aeroplane, vendar jih niso uporabljali. Seve je pa izključeno, da bi letala obsula s strupenimi plini cela mesta. Plinski napadi iz zraka so odvisni od vremena. Sneg ali veter one mogočita pravi učinek plina. Obrambna sredstva napram plinom so mnogo lažja ter izdatnejša nego proti brisane ter vžigalnim bombam.
Deževanje strupenih tekočin.
V	bodoči vojni bodo vozila letala seboj cele tanke, ki bodo napolnjeni z raznimi tekočinami, katere bo mogoče pod pritiskom deževati na zemljo. Stru pena izhlapevanja takih tekočin lahko zastrupijo cele pokrajine. Ta način zastrupljanja uporabljajo v Ameriki z velikimi uspehi proti kobilicam ter škodljivim žuželkam. Zastrupljenja na baš kar opisani način bi lahko za slučaj vojne širila letala samo v megli ali v nočni temi.	'
Umetni dim ter megla.
Proizvajanje dima ter megle s pomočjo letala se vrši na ta način, da izbrizgava aeroplan iz svojega tanka tekočine, ki se razblinijo v meglo. Tako napravljena megla se vleže naglo na zemljo ter prikrije letalo opazovanju s tal. Zastonj so doslej poskušali, da bi tako povzročeno zamegljenje zastrupili.
Kemična vojna.
V	zadnji vojni je igrala prvič v zgodovini vojne tehnike važno vlogo uporaba strupenih plinov. Že med vojno je vse govorilo o kemični vojni in je bilo razumeti pod tem izrazom orožje, ka-
terega je omogočala hitro se razvijajoč» kemija.
Prvi pojavi plinske vojne.
Prve pojave plinske vojne izsledimo že v starodavnih časih. Z užiganjem gost dim povzročujočih ognjev so na-ganjali lovci zverjad iz skrivališč. Ob-legovalci so večkrat izkurili utrjene postojanke in pregnali iz njih branite-lje, kakor to delajo še danes lovci z jazbeci in lisicami. Stari grški Špartanci so uporabljali pri vojskovanju prave strupene pline na ta način, da so na-suli na tleče oglje žvepla ali arzena. Takih plinov so se posluževali tudi že stari Rimljani in predvsem Bizantinci v bojih zoper Turke.
V	srednjem veku že naletimo na poskuse, izdelati s strupenimi plini napolnjene izstrelke. V omenjeni dobi pa je ostalo po največ pri poskusih, praktična uporaba strupenih plinov se da dokazati le v par slučajih.
Istina je tudi, da so se lotili zadnje svetovne borbe razni narodi, od ¡katerih' ni imel prvotno niti eden namena, da bi bil uporabil v obrambi ali pri napadu strupene pline.
V	predvojnem času je znano iz Francije, da je metala policija pri napadu na trdite solze povzročujoče bombe*
Plinski napadi med zadnjo vojno.
Do uporabe strupenih plinov med svetovno vojno je došlo, ko se je razvila borba v postojankah. Nemcem se je kot prvim rodila misel: spuščati pri ugodnem vetru proti sovražnim postojankam strupeni klorov plin. Na ta način so prebili večkrat bojno črto po več kilometrov na široko. To se je n. pr/ izvršilo z velikim uspehom od strani Nemcev dne 22. oktobra 1915. Antantlf ne čete niso bile pripravljene na prvi plinski napad, ki je zahteval 5000 mrtvih in 10.000 težko zastrupljenih. Omenjenemu napadu so sledili nešteti nft nemški in zavezniški strani. Začeli so. polniti izstrelke s strupenimi pitni, iz*. delali so posebne metalce strupenih

Gospod Čresnik je šel z Eriko, jo ogovarjal In se ji smejal, tudi ona je govorila in se smejala.
j Kaj je pomenilo to?
f Tudi v meni sta rastli nekaka nevolja in grenka ljubosumnost.
Deseto poglavje.
Pomlad. — Timova podoba. — Raznovrstni pomisleki. — Soltežar in Tim iščeta nevest. — O ujetih prebivalcih iz gozda. — Maj.
Kako lepa pomlad je bila to v hladni dolini med gozdovi! Ko je vzšlo sonce, sem bil že na vrtu, prilival sadikam, opazoval, kako poganja fižol iz tal, kako ženejo redkvice, kako drevesa drug za drugim dobivajo zelene liste.
Počasi sem lezel pod kmetov klobuk. Bil sem mnogo bolj radoveden na to, koliko jajc bodo znesle kokoši, kakor pa na modrost, M jo je bogve kateri poslanec izustil v parlamentu. S psoma sem uganjal neumnosti in sem bil vedno zraven, kadar je Padovka prinesla na sonce
na dvorišče naše mlade goske, ki so spale čez noč pri kuhinjski peči v loncih, napolnjenih s perjičjem.
Tudi tri panje čebel sem kupil. Od tistega časa Tim ne stopi več na vrt. Zdi pa se tudi, da so čebele Tima prav posebno vzele na muho. Dvakrat je že nosil okrog debelo lice, enkrat pa strašansko zatekel nos. Če se pripeti kaj takega, ima Padovka praznik, kajti nečloveško mu je škodoželjna.	-
Pomladni zrak me zelo utrudi. Kadar sem po tri ure v prosti naravi in sedem nato k časopisu, skoraj vedno zadremljem.
Veliko hodim na izprehod. Saj nimam nobenega dela. Niti na misel mi ne pride, da bi v tem svetlem pomladnem času sedel K knjigam, ali pa za pisalno mizo,
Dalje sledi
Me pozabile
si pred nakupom oglg* dati izložbe ter zalog«
manufakture
gotovih oblek
Din 10Mb
zimskih spken
Din 224«;
ženskih plaiC« Din «Ju*
iti
Tf~ S veletrgovini
ANION mtm
MARIBOR
GOSPOSKA tft, 8-1*
Važno! . r .VaJtotf Z* deželno ljudstvo
n to& pojnutal '
m
Imaš 11 bolečine Ali le muči
v obrazni po vsem telesu I Ali rabiš mazilo, ki krepi ln Jačl!
Glavobol? Zobobol? Trganje?
Želiš 11 najboljše za *obe, kožo, glavo? Ali si preveč občutljiv za hladen zrak?
Vporabl]af Elsafluid!
Pravi Fellerjev Elsafluid se dobiva v lekarnah in zadevnih trgovin nah po Ddn 6.—, Din 9.— in Din 26.—. Po pošti najmanj 1 zavoj (9 pan skusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici) za 58 Din, dva taka zavoja 102 Din pni lekarnarju Eugen V. Feller, Stuhica Don nja, Elzatrg 341, Sav. ban. — Odobreno po ministrstvu «oo. pol. in narod, idravja, Sp. it. 009 z dne 2i. marca i83a. — Zapomnite I Elsafluid ostane Elsafluid I
plinov in plinski napadi so se neprestano in z neverjetno naglico izpopolnjevali glede strahotnih učinkov.
Prvotni plini, s katerimi so se borili med svetovno vojno, so povzročali ali eolzenja, ali z udihavanjem težka poškodovanja in celo takojšnjo smrt.
V	bitki pri Ypernu so se poslužili Nemci plina, ki je povzročil zastrup-ljenje v masah še le nekaj ur po udi-hanju.
Nekaj statistike izza svetovne vojne.
Kako strahotna uničenja so napravili strupeni plini kot orožje, nam naj nekoliko pojasnijo naslednje številke:
Amerikanske zgube v svetovni vojni znašajo 258.338 mož/ Od teh odpade na zastrupljene s plini: 75.752, to je 29.3%. Nemške plinske zgube bi naj znašale 78.663, francoske 190.000, angleške zgube 180.981. Celotne plinske zgube teh 4 narodov dosežejo pol milijona mož. Ker je bilo napolnjenih s strupenimi plini le 5% vseh izstrelkov, so bili strupeni plini med vojno najmočnejše ter najbolj učinkovito orožje.
V	zadnji vojni so uporabljali kot orožje približno 30 raznih strupenih plinov. V povojnem času so že preiskusili kot za vojskovanje porabljivih nad 1000 različnih plinov, ki pa glede učinkovitosti nikakor ne presegajo med vojno preizkušenih. Pretežni del vsega, kar se danes piše glede strahot bodoče plinske vojne, je zdaj še daleč — daleč pre tirano!
Poslednfe vesli.
Kralj v Kragujevcu — kraljica v Zagrebu.
Zadnjo nedeljo je prisostvoval naš kralj proslavi stoletnice gimnazije v Kragujevcu. Iz bližnje in daljne okolice je prihitelo pozdra-yit vladarja gotovo 20.000 ljudi. Kralj se je tahvalil za številne pozdrave in je imel po odkritju spominske plošče pomenljiv govor, ki je bil sprejet z največjim navdušenjem. — Zadnjo soboto se je pripeljala v Zagreb kraljica Marija, da je osebno prisostvovala svečani otvoritvi srednješolskega zavetišča v Me-duličevi ulici. V nedeljo dne 5. novembra je obiskala kraljica zagrebško katedralo, pred katero se je zbrala množica, da izrazi vladarici svojo udanost in ljubezen. Pred vrati katedrale je pozdravil kraljico nadškof dr. Ante Bauer z duhovščino. Nj. Vel. kraljica je prisrčno pozdravila navzoče, nakar je stopila v svetišče s svojim spremstvom. Ogledala si je posamezne oltarje in zakladnico. Po ogledu je zapustila katedralo in se vrnila med navdušenim vzklikanjem množice v dvorec.
Za novega ministra našega dvora Je Imenovan Milan Antlč, rodom iz Zaječara v Srbiji in je bil že dalje časa v diplomatski službi.
Sprememba v Italijanski vladi. Odstopila sta italijanski mornariški minister Jožef Si-riani in letalski minister znani maršal Balbo. Obe ministrstvi je prevzel Mussolini. Maršal Balbo je imenovan za guvernerja Libije v Afriki.
Japonska ogroža Rusijo in Ameriko. Zadnje dni so se pojavila na Daljnem vzhodu pri Vla-
divostoku nad ruskim ozemljem japonska vojna letala. — Japonci bodo zgradili na Marij anskem otočju v Tihem oceanu veliko letališče kot oporo proti Ameriki.
Obsodba sodišča za zaščito države. Belgrad, 6. nov. AA. Danes popoldne ob 16 je Državno sodišče za zaščito države izreklo obsodbo proti Miciču Luju in tovarišem radi zločina vohunstva v korist dveh tujih držav. Glede teh dejanj se je vršila glavna razprava od 23. do 29. oktobra ob izključitvi javnosti v interesu državne varnosti. Z današnjo obsodbo so obsojeni: Lujo Micič, podpolkovnik v pokoju, na smrt na vešalih; Avguštin Furlani, privatni uradnik in kapetan v ostavki, na 20 let ro-bije in trajno izgubo častnih pravic; Mane Streicher, letalski kapetan v pokoju, na 10 let in 6 mesecev robije in na trajno izgubo častnih pravic; Kamilo Seraglio, trgovec in italijanski državljan, na lOlet roibije, po prestani kazni pa na stalni izgon iz države; Edmund Weiss, trgovec in italijanski državljan, na 5 let robije in izgubo častnih pravic, po prestani kazni pa na stalni izgon iz Jugoslavije; Fridrik Červenka, avstrijski državljan, major v pokoju, na dosmrtno robijo in trajno izgubo častnih pravic ter izgon iz Jugoslavije; Oskar Ravnaher, administrativni kapetan v pokoju, na 2400 Din, odnosno 40 dni zapora; Raul Ravnaher, administrativni kapetan v pokoju, na 1200 Din, odnosno 2Q dni zapora; Anton Veli-konja na 3000 Din, odnosno 50 dni zapora; Mate Lalič, podpolkovnik v pokoju, je bil pa oproščen.
Vesel dogodek ▼ Selnici ob DravL Daleč na okoli dobro znani kolarski mojster Nikolaj Kotolenko, čvrsta haloška korenina, je izne-nadil v soboto dne 4. novembra Selničane že zgodaj v jutro. Zaspanci so se prebudili iz sladkega spanja Kaj je bilo? Kar naenkrat je domača muzika pod vodstvom g. Zunka pred cerkvenim prostorom zasvirala vesele koračnice. Kmalu nato se pojavi orjaška postava našega Nikolaja v ulogi ženina. Peljal je pred oltar mlado nevesto Anico Sakelšek. Naš ženin je kljub šestim križem res še pravi korenjak. Veselo je zaukal, kakor mladenič. Sel-ničani in vsi drugi prijatelji mu želimo obilo blagoslova!
Ogenj je uničil v Spodnji Gorici pri Racah
gospodarsko poslopje posestnika Avgusta Pernata. Zgorelo je še 3000 kg sena, 5000 kg slame in gospodarsko orodje.
Sv. Tomaž pri Ormožu. V petek, 3. nov., je bil pri nas pogreb Ivana Kavčiča, vpokojenega železničarja, ki je umrl 1. nov. v starosti 68 let. Bolehal je dalje časa ter iskal ozdravljenja v bolnici v Mariboru, pa žal ga ni več mogel doseči. Rajni je bil rojen pri Sv. Tomažu ter je želel, naj bi bil tamkaj pokopan, kar se je tudi zgodilo. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi. Njegov nekdanji tovariš Martin Medve-šek iz Maribora se je od njega poslovil ob odprtem grobu s prisrčnimi besedami, povdarja-joč zlasti njegovo dejansko ljubezen do bližnjega. Blagi rajni naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje!
Teharje pri Celju. Na Martinovo nedeljo 12. nov. bo župnija Teharje slovesno obhajala dva jubileja: 19001etnico našega odrešenja in 25-letnico posvečenja čupne cerkve. V nedeljo pride prevzv. g. knezoškof dr. Ivan Jožef To-
mažič, ki bo po slovensem vhodu v cerkev oh 9. uri najprej blagoslovil novi prapor Apost< mož in fantov, potem imel slavnostno pridigo, nato sv. mašo, nosil pri procesiji Najsvetejše in nazadnje posvetil celo župnijo presv. Srcu, št. I1J v Slov. gor. Na praznik Vseh svetni-i kov smo imeli tu izredno slovesnost. Po zan slugi domačega g. kaplana Ravšla smo posta-i vili na pokopališču priprost križ v spomin padlih fantov in mož v svetovni vojni. Hvala! g. kaplanu in pevcem za njih požrtvovalnosti
Pod okriljem društva »Zarja« igrajo v nén deljo dne 12. novembra 1933, ob 3. uri popoln dne, v društveni dvorani pri Sv. Lenartu člani dramatskega odseka magdalenske kon-gregacije v Mariboru veseloigro v treh dejan njih »Zenitev«.
HIgijensko čiščeno perje po Din 10.50, 17.50, 28.—, 48.— in višje. Vzorci se pošljejo zastonj« Stermecki — Celje.
Ponudba: konjske dežne plahte, nepremočljive s kumetšpico in strangremenje, 180 cm dolge, 1 par Din 450.—, razpošilja: Alojzij Gniušek, Maribor, Glavni trg 6.	1125
Iščem zanesljivega spretnega hlapca konjarja za posestvo. Ponudbe pod »Pošten« na tran fiko Kovač, Celje, Aleksandrova.	1130
Posojilno in hranilno društvo pri Sv. Eml, r.
z. z n. z., ima dne 13. novembra 1933, ob treh popoldne, izreden občni zbor v uradnem prostoru. Dnevni red: Volitev načelnika, Slučajnosti. — Načelstvo.	1129
10. In 11. t. m. velika prodaja postelj od 60 Din, 8 omar, stoli, mize, pernice, plišast divan 350 Din, čevlji, kuhinjske kredence po 150 D, otročje obleke. Židovska 4 in 8, dvor. 1128
Singer šivalni stroj proda mehanična delavnica Draksler, Maribor, Vetrinjska 11. 1127
Posestva, gostilne, hiše prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. 1126
Malo posestvo, krma za 4 krave, na prodaj. Naslov v upravi lista.	1124
Ženska, od 30 let naprej, poštena, delavna, iz ugledne rodbine, se sprejme za stalno za gospodinjstvo in kuhinjo v večji trgovski hiši! v Mariboru. Ponudbe na upravo lista pod: »Stalna in dobra služba«.	1123
Občinski tajnik in organist cecilijanec, ki dobiva malo pokojnino, išče službo. Naslov pri upravi lista.	1121
Trgovka, vdova srednjih let, išče sotrudnico z nekaj kapitalom. Ponudbe na upravo lista pod značko »Poštena 36«.	1122
Mlada zakonca brez otrok, vešča kmetijstva, poštena, sprejmem takoj. Stanovanje in vse prosto. Ponudbe pod »Mlada zakonca« na u-pravo lista.	1120
Auer Anka naznanjam Vam, da sem preselila trgovino klobukov v hišo slikarja Lorberja v Mariboru, Vetrinjska 5, se priporočam, dam klobuke cenejše.	1119
Spomnimo Vas na to, kar ste gotovo že slišali:
»Karo čevlji so najboljši.«
Privoščite tudi Vašim nogam enkrat dobro ln zdravo obutev. Priporočamo se:
1118 Karo, Maribor, Gosposka 13.
Sneguičlca.
(Ir zbirke »Grimmove pravljice«.)
Dalje.
»Zdaj «d najlepša na svetu!« je rekla hudobna žena in je utekla.
Na srečo je že prišel kmalu večer in palčki BO se vrnili domov. Kar ko so videli deklico na
tleh, so takoj mislili na hudobno mačeho. Začeli so Snegulčico pregledovati in kmalu so našli Etrupen glavnik in so ji ga potegnili iz las.
Snegulčica se je zavedla. Pripovedovala jim Je, kaj se je bilo pripetilo. Zopet so ji rekli, naj nikomur ne odpre vrat.
Kraljica je takoj, ko je dospela na dvor, pristopila k ogledalu in ga je po svoji navadi vprašala:	,
»Ogledalo na steni tej,
katera žena je najlepša na svetu? Povej!«
Ogledalo je odgovorilo:
»Kraljica, ti najlepša žena tukaj si. Tam sredi gozdov pa, kjer palčkov je dom, Snegulčica biva, in njena lepota je tisočkrat večja od tvoje.«
Ko je kraljica to čula, je vsa vztrepetala od jeze in je ogorčeno vzkliknila: »Snegulčica mora umreti in če me to tudi stane življenje!«
Zdaj se je zaprla v neko sobo, v katero razen nje ni nihče hodil. Tu je ostala, dokler ni pripravila lepo jabolko. To jabolko je bilo tako lepo, tako rdeče, da bi ga bil vsakdo poželel. Kdo pa bi se ga le malo dotaknil z jezikom, je moral takoj umreti, ker je bilo zastrupljeno.
ivo je bila gotova, se je kraljica preoblekla ,v kmetico. Zopet je prehodila dolgo pot, dokler ni prispela pred hišico palčkov, kjer je potrkala na vrata.
Snegulčica, ko je čula trkanje, je odprla okno in je pogledala ven. Ko je zagledala kmetico, ¡je rekla: »Nikomur ne smem odpreti, prav nikomur. Tako so mi palčki zapovedali. Prosim te ¡torej, da kar odideš.«
»To je čisto pametno,« je menila kmetica, »ali jaz sem ti samo hotela pokazati svoja jabolka. Glej, kako so lepa! Na, tu imaš eno!«
»Ne, hvala ti!« je odgovorila Snegulčica. »Jaz ne smem nič vzeti od tujih ljudi!«
»Vidi se mi, kakor da bi se bala, če niso toorda jabolka zastrupljena! Glej, jaz bom to jjabolko razrezala na dve polovici. Jaz bom sne-!dla rumeno polovico, ti pa poskusi rdečo!«
Joj! Jabolko je bilo tako umetno pripravljeno, da je bila samo rdeča polovica zastrupljena, rumena pa ne. Snegulčica je pogledala jabolko. Že dolgo časa ni jedla svežih jabolk. Ko pa je videla, da je kmetica jedla svojo polovico,
je bila sigurna, da sad ni zastrupljen, in tako je segla po drugi polovici in je odgrizla košček. Takoj je padla kakor mrtva na tla.
Hudobna žena jo je sedaj veselo opazovala in se je glasno zasmejala. »Bela kot sneg, rdeča kot kri, črna kot ebenovina! Tokrat te vseh sedem palčkov ne bo moglo vzbuditi k življenju!« Po teh besedah je odšla. Ko je prispela na dvor, je vprašala svojo čarobno ogledalo:
»Ogledalo na steni tej,
katera žena je najlepša na svetu? Povej!«
In ogledalo je sedaj odgovorilo;
»Kraljica, ti
najlepša žena na svetu si!«
Njeno zavistno srce se je sedaj umirilo.
Ko so palčki zvečer prišli domov, so našli Snegulčico na zemlji. Dihala ni več. Dozdevalo se jim je, da je sedaj mrtva, res povsem mrtva.
Dvignili so jo, natančno so jo preiskali, polivali so jo z vodo in kisom — ali vse zaman. Ubo-ga Snegulčica je bila mrtva in je ostala mrtva. Dobri palčki so jo položili v mrtvaško krsto in so jo objokavali tri dni. Nato so jo hoteli pokopati. Snegulčica pa je bila videti tudi še sedaj tako lepa, njena lica so še bila rdeča, da si je palčki niso upali pokopati v črno zemljo.
Napravili so krsto iz najfinejšega stekla in so jo položili vanjo. Na pokrov so z zlatimi črkami napisali njeno ime in tudi to, da je bila kraljeva hči. Nato so postavili krsto na vrh nekega hribčka in tam jo je izmenoma stražil po en palček. Tudi divje živali so prihajale in so bile žalostne, ko so videle lepo deklico. Najprej je priletela sova, potem krokar in za njima golobček.
Dolgo časa je ležala Snegulčica v tej krsti> pa se ni prav nič izpremenila. Bila je vedno taka, da bi vsakdo rekel, da spi. Tudi sedaj je še bila bela kakor sneg, rdeča kakor ikri in lasje so ji bili črni kakor ebenovina.
Dogodilo se je, da je nekoč sin nekega drugega kralja jezdil skozi gozd. Ker je že bilo pozno proti večeru, se je ustavil pred hišico palčkov, da bi tam prenočil. Drugega jutra je zapazil na hribčku krsto, v kateri je ležala Snegulčica in se je napotil tja ter je prečital, kaj je bilo na krsti napisano z zlatimi črkami. Takoj je rekel: »Dajte mi jo! Dam vam zanjo, koliko si želite!«
Palčki pa so mu odgovorili: »Ne bi je prodali niti za vse zlato na svetu!«
(Konec prih.)
Katoliška mladina vseh šol — čilaj
„Nedeljo"!
Bodi zavedno-kaloliška že v svojih nežnih mladih lelih!
M*»
Najbolj sončni kra] na svetu.
Sončno svetlobo skozi celo leto ima kraj Calama v južno-ameri-ški državi Cile, ki leži 22 stopinj južne širine. Calama beleži leta, ko ni bilo na nebu niti enega oblačka Radi toga so zgradili v višini 800 m opazovalnico za šfudiranje sončnih žarkov. Tamkaj doseženi opazovalni uspehi so velike važnosti za napoved vremena.
Nov hudičev otok.
Francija ima za svoje kaznjence posebne kolonije ob obali francoske Guineje v južni Ameriki. Po celem svetu najbolj razvpita francoska kazenska ntu selbina je takozvani Hudičev otok. Sedaj so se odločile severoame«-riške Združene države, da bodo priredile v bližini San Francisca pusti otok Alcatraz kot drug Hudičev otok, kamor bodo spravili najtežje zločince.
s^t —
V	zaboju v Ameriko.
V	pristanišču sicili-janskega mesta Paler-mo se je zgodil zadnje dni tale slučaj: Nosačl so pripeljali in prikota-li na krov velikega pre-kooceanskega parnika velik zaboj. Pri preko-picavanju se je zaboj nenadoma odprl in iz njega je padlo pet mož ter vse polno živeža Petorica je izjavila da se je hotela na ta način prepeljati iz Sicilije r Ameriko.
Koliko Jezikov govorijo na svetu?
Po najnovejši Statistiki govorijo na svetu 860 raznih jezikov. V Evropi se sporazumevajo med seboj ljudje v 89 jezikih. V Aziji je v rabi 123 jezikov, v Ameriki 117, po indijskih otokih pa 417. Raz^ ven tega je še v rabi 5000 narečij posameznih jezikov. Ker je pa še dandanes mnogo povsem neraziskanih pokrajin, n. pr. ob južnoameriškem veletoku Amaconas, lahko mirno trdimo, da je zgoraj omenjeno število jezikov znatno večje,
Qiasovir (Flügel) poceni na prodaj. Planine, Maribor, Dravska ulica 13.	1115
Zahtevajte povsod
»Slovenskega gospodarja«!
i
t
smo vam pripravili cerkvene pesmarice, smo jim določili kar najnižjo ceno;
1.	Cerkvena ljudska pesmarica samo po Din 3.—. Obsega 100 izbranih pesmi.
2.	Venec sv. pesmi, obsega ravno 1000 cerkvenih pesmi, stane broš. Din 10.—, vezana Din 26.—. Venec sv. pesmi ln Molitev, vez.
v eni knjigi Din 30.—.
3.	Prijatelj otroški (molitve in pesmi z notami za šolsko mladino), broš. Din 2.—, vet Din 5.50 in Din 7.50.
A. Jezus, blagoslovi nas! (Slomšekove blago-slovne pesmi z notami), Din 5.—,
5. Kvišku srca (pesmarica z notami), broš. Din 12.—, vez. Din 20.—.
Poleg teh naročajte tudi vse ostale cerkvene skladbe, novejše in starejše, pri
TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU,
f f ♦
Dve viničarski družini
z dobrimi delavskimi močmi sprejme do 11. novembra Tvvickelno-vo oskrbništvo Krče-vina pri Mariboru.
1091
Pozor pred vlomilci! —
Blagajne vseh vrst, tajne trasorje, pulte za juvelirje, omare za knjige, cerkvene nabiralnike, ročne kase-varne pred ognjem in vlomom tehnično dovršene ključavnice in ključe izdeluje tovarna blagajn d. z o. z., Maribor, Koroška cesta 31. Zahtevajte gratis prospekte. 1100
Arondirano posestvo ob
glavni cesti z hišo in gospodarskim poslopjem se ugodno proda. Pojasnila daje ozna-nitelj v Polenšaku.
1101

Golša — nasrekel vrati
je obolenje ščitne žleze, katera se more pravočasno ozdraviti, ker se drugače delovanje tega važnega organa kot zaščita proti strupom o-groža, vsled česar nastopajo neugodni in dostikrat nevarni pojavi.	1014 Zdravniška znanost je ugotovila, da soli, ki vsebujejo jod, izvanredno dobro delujejo na razne oblike golš. Mnogobrojni bolniki so u-gotovili, da dosežejo z uporabo našega enostavnega
pitnega zdravljenja
hiter in povsem neškodljiv upliv na bolezen. Vsakdo, kdor trpi na golši in ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, katero mu pošljemo brezplačno. Dopisnica zadostuje. Poštno nabiralno mesto: Georg Fulgner, Berlln-NEUKftLLN,
Rlngbahnstrasse 24, Abt. P. 83.
■'. . ..'V. -v.; - ' .
I
BBBBBBBBBESEBBBBBBEBBBmBSBEBBBBBBBBBBRBBBBRRBRE
E:
0
najboljše In najvarnejše pri
Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru
-> !••<?*:• ., .: '■•. -	- ..-'-vT '	,..'..->	. -----------a .-v,^-v/;;. j-v-rii.
Gosposka ulica rzrnz Ulica 10.oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Dapr Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nj'e2
EE000000000000®
Ugodna naložba kapitala. Dne 10. novembra t. 1., ob pol 9. uri, se pri sreakem sodiišču v Mariboru, soba štev. 27, prodajo na dražbi gozdne parcele štev. 629/8 v d. o. Podova v izmeri 71.484 m* z najnižjim ponudkom Din 42.890.40, parcela štev. 629/6, 629/9 in 629/10 pa skupno v izmeri 144.887 m', 12.240 m' in 70.598 mJ, z najnižjim ponudkom Din 80.044. Kot delno kritje se sprejmejo tudi vložne knjižice dobrih domačih denarnih zavodov.	1114
Prodam posestvo z mlinom, zidano hišo, 7 oralov. Čermljenšak 45, Sv. Lenart v Slov. goricah.	1111
Štajerska vinarska zadruga v Mariboru pre-klicuje in obžaluje obdolžitve, iznešene glede g. Janeza Senekoviča, ekonoma v Trnov-Ijah, in Izjavlja, da je bila zapeljana v smo to.	1110
Ugodna priložnost. Posestvo se da v najem. Kamni ca št. 40, pri Mariboru.	1108
tovarna ¿..¿rila in oblek Celje št. 24.
Zahtevajte novi veliki ilustrirani cenik, kaj teri je pravkar isšel z več tisoč slikami. Kajne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
Trgovski dom
Zopet znižane cene I
za vse brivske potrebščine iz svetovnoznanega jekla pri Trg. domu Stermecki. Brivski aparati Din 9, 15, 17, britve Din 27, 36, 50, laso< strižniki Din 30, 36, 76, škarje Din 15, 18, 23, dalje čopiči, mila in vse druge toaletne potrebščine po izredno nizkih cenah.
i Hranilnica Dravske bai
Centrala: Maribor	Podružnica: Cdfc
v lastni novi palači na ogla	nasproti pošle, pre| Jnžnošta- '
Gosposke-Slovenske ulice.	««	gersUa Hranilnica. ;
Sprejema vloge na knjižice in iekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj ^ varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim J premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. #
Prodam posestvo z gospodarskim poslopjem, 9 oralov, njive, gozd, travnik, sadonošnik, za 65.000 Din, za polovico zadostuje knjižica. Pragersko, Gorica 41.	1112
Naše cene vam priporočajo obisk naših trgovin. Franc Senčar, Mala Nedelja ln Ljutomer. Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov. Stalna zamenjava buč-nic in solnčnic.	924
Na prodaj so gozdi iz zapuščine Arenberg v kat. obč. Radenci in Stanetlnci po nizki ceni v kosih ali skupaj 18 ha. Pojasnila daje dr. Ivo Benkovič v Ljubljani, Aleksandrova 6 in notar Požun v Gornji Radgoni. 1097
Pridna, poštena služkinja k živini in za poljska dela se sprejme v župnišče s 15. novembrom. Kje, pove uprava lista.	1103
Sadno drevje, sorte sadnega izbora, odaja po 8 do 10 Din Frangež, Hoče 118.	1104
Zahtevajte takoj še pred sajenjem zastonj cenik sadnemu drevju od drevesnic Ivan Gradišnik, Šmarjeta, Celje.	1060
SUHE GOBE
kupuje po najvišji ceni Sever & Komp., LJubljana, Gosposvetska cesta 5.	965
Klot'odeje
pr od Din lOO-— naprej
ter razno manufakturno blago za zimo, si po zelo nizki ceni nabavite pri tvrdki
Franjo M afer, Maribor
1094	Glavni trg 9.
Irž©¥cl in obrtniki!
Novoletno reklamo stenskih koledarjev z bloki vam najugodneje natisne
Tiskarna sv.Cirila v Mariboru
IUllillll!lll!l!!lll!!!l!l!l!lllll!llll!lllllll!M
kjer imate tudi veliko izbiro. Ne odlašajte z naroČili, da jih boste pravočasno imeli!
Žični vložki
kom. po Din 100"—
Žični vložki iz izvanredne trde žice
kom. po Din 150'— Afrik madrace 3 delne Din 250'— Pri naročila se prosi natančna notranja mera postelje. 364
„W E K A" MARIBOR
Aleksandrova cesta 15.
Inserirajie!
in druge kože od divjačine kupuje po najvišji ceni: I. RateJ Slovenska Bistrica.	1084
Dobro toplo zimsko blago
kupite poceni pri manulaklurni veletrgovini
t
716
od Din 9.50 naprej od Din 80.— naprej
od Din 45,— naprej
od Din 28.— naprej
@osposha ulica iS.
Močno flanelo za perilo od Din 7.— naprej Barchente za obleke Berlinski robci za ogrniti Sukno črno in modro (za Überjackne) . . . Sukno za obleke in kostume ......
Debelo sukno za površnike po najnižji ceni. Zimsko perilo za moške, ženske in otroke po neverjetno nizki cenil
Ženini in neveste!
Ste vabljeni, da nakupite vse potrebščine, ki jih rabite za bodoči stan, edinole pri meni, ker le takrat bode vse srečno, če bo gnezdo prijetno.
Zaka] je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje,
tako poceni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ser nima velikih režijskih stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hišd in ne plačuje najemnine. Ker je trgovina v stranski Gosposki ulici, mora ceneje prodajati, da z nizko ceno stranko privabi!
Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago.
Nizke cene! Prosti ogled vseh zalogi Vljudna postrežba I Vam jamči za dober nakup veletrgovina
Franc Dobovičnik, Celje
iil!lllli!lll!!ll!llllllil!!lll!!!llllll^
ilnica v Celju
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni položi na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih .•.	obrestnje najbolje. .•. ..
Denar je pri nje! naložen po-.•.	polnoma varno. .•. .*.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hlS nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-.*. v .•. m o 2 e n ] e m!	v
Tiskar: Tiskarna sv Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. « Urednik; Januš Goleč, novinar s Mariboru, e=»
Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavni: Franc IlrastelJ X Mariboru,