PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini	^	irA ,,
Abb. postale I gruppo	CjCIIH aOU lir
nevnik
Leto XXXII. Št. 266 (9571)
TRST, nedelja, 14. novembra 1976
BOJKOT PREŠTEVANJA!
Današnji dan bi torej moral biti dan smrtne obsodbe, ki naj bi s\ jo sami koroški Slovenci zapisali po volji tistih sil avstrijske družbe, ki so jin od nekdaj stre-Sle po življenju.
Velikonemški drobilec je stoletja neizprosno mlel vse, kar ni bilo nemškega in se pomikal proti ju-ou. Na svoji strani je imel vse, oblast, kapital in družbeni položni- Od slovenskega narodnega Prebujenja sem, v sredini prete!de-•<?a stoletja pa je svoje delo nadaljeval načrtno, kajti dotedanje sorazmerno lahko delo, da so Slovenci postajali Nemci, se je ustavilo. Najti je bilo treba nove na-ò'ne in sredstva. Treba je bilo dosledno odklanjati zahteve po narodnostnih pravicah, začeti izvajati odkrit pritisk, da Slovenec ne ostane več Slovenec, treba je bilo spreminjati slovenske šole v po-nemčevalnice.
Prva avstrijska republika po dru-Si svetovni vojni je bila za koro-š*ce Slovence in gradiščanske Hrvate vredna nasledncia avstro-ogr-ske monarhije. Hitler in njegov na-O-zem. nista imela potrpljenja za olgoročnejše procese. Ni mu zadostovala prepoved vsega narodnega življenja, niti teror. Začel je že z izvajanjem načrtov, da bi vse oroške Slovence preselil in na nji-b°vo mesto naselil zveste naciste nemške narodnosti.
Težka vest po Hitlerjevem po-razu je takratnim koroškim oblastem narekovala širokogrudnost v obljubah, manjšo v konkretnih iz-laianjih, toda -še to le v obdobju okupacije zmagovitih sil.
Komaj je 1955. leta Avstrija dobila rzavno pogodbo in s tem suvere-vost, toda omejeno, s lem da se je obvezala, da bo narodnim manjšinam zagotovila nemoteno življenje in da ne bo dopuščala nacističnih orga-ntzacij. so se pojavile stare in vo-ve nacistične sile. Desetletno povojno obdobje teh sii ni prežehla-°, zato nacizem ne pomeni za vso avstrijsko družbo, predvsem Pa za koroški del te skupnosti, sra-mote, hi bi jo bilo treba izbrisati z antinacističnimi posegi, predam v odnosu do narodnih manj-?-.Za nacionalistične in neona-c'£tične organizacije je nacistično obdobje prav tako «ugledna» zgodovina Avstrije oziroma vseh Nem-cev. Zato se njihovi člani kitijo z nacističnimi odlikovanji. Ni torej čudno, da so kot verni nadaljevalci nacističnih idej stopili v prvo °Vio črto proti Slovencem in nji-v-vim pravicam. Njihova moč je Aane^ tolikšna, da so predvsem na oroškem gospodarji položaja in da utirajo-, s kakšnimi sredstvi je Jeda koroške Slovence prisiliti, da bodo postali nemški
bvezna dvojezična šola, ki je 1 a ustanovljena 1945. leta je bi-
l eta
na njihovo zahtevo ukinjena tri
Po uveljavitvi državne pogod-
e- Nam.esto obveznosti je bil u-ne en sistem prošenj staršev. V e u 1959 je bilo znižano število Sn nih okrajev s pravico rabe slo-’Jbskega jezika od devet na tri.
1 i mesec dni niso pred štirimi fi,! pustili dvojezičnih topografskih aptsou pred naselji z mešanim Pre ivalstvom. Pred policijskimi močmi, so odstranili vseh dvesto Pet tabel. Te sile so zahtevale pre-• evanje manjšin kot pogoj za to. bleie in kolikšne pravice so manj-stnam lahko dane.
Danes bi se torej morati koroški ovenel in gradiščanski Hrvati po-ori i tem neonacističnim silam in Opisati na listek, da so Nemci, amesto narodnostnih pravic, ki wjajo iz mednarodne državne pobe be in namesto denacifikacije. bi hr^A--- današnje preštevanje ~ ° TCe za čimprejšnjo likvidacijo ro nih manjšin, česar ni utegnil praviti Hitler, da bi z blisko-■ im fizičnim preseljevanjem «re II, ■ koroško vprašanje, naj bi nje-‘Vt ostanki uspeli opraviti v ne-0.1 etiti z nasilnim «preseljena iem>> narodne pripadnosti.
Tate je torej namen današnjega ?eš evanja. Nemški človek ima na oroškem še vedno kakor doslej, v rokah oblast, kapital in odloču-c družbeni položaj. Ima torej S° m°žnost izvajali pritisk na Slo-e«ce. Dobro se zaveda, da je u-■le!° uradno znižati število kr.ro-' Slovencev od SO tisoč v letu r.!°. na 22 tisoč v letu 1971, gra-mcanskih Hrvatov pa od 43 tisoč a./4 tisoč v istih letih.
Vehkonemškim nacionalistom ne zadošča, da se število obeh'skupiti ùradno niža v prevelikih obdobjih desetih let, ko se vršijo splo-liodska štetja. Zakon o presevanju določa, da je mogoče preštevanje izvajati, kadarkoli se vla-a' zdi Potrebno, torej v tudi manj-
ših obdobjih. Na tak način bi bilo mogoče uradno nižati število Slovencev vsaka tri, pet let. Tako računajo, da bi «koroško vprašanje» bilo rešeno v desetih, petnajstih letih in ne v nedoločno dolgem obdobju.
Gre torej res. za smrtno obsodbo. Toda svojo narodno smrt hočejo koroški Slovenci preprečiti. Pritisk sovražnega nemštva je prevelik, da bi jim uspelo odvrniti nevarnost z agitacijo, naj se deklarirajo za Slovence vsi, ki Slovenci tudi so. Glede tega ni treba nas, Slovence v Italiji, posebej prepričevati. Zato je edino njihovo orožje protest proti preštevanju in proti namenom, ki jih preštevanje ima. Protestirali so proti temu, da bi do preštevanja sploh prišlo. Ker pa je vlada kljub temu odločila, da se vrši, ni koroškim Slovencem preostalo drugega, kot da se odločajo za bojkot preštevanja, s tem da danes napišejo, da govorijo drug jezik, da glasujejo neveljavno, da oddajo prazno glasovnico, da oddajo prazno kuverto, ali da ostanejo doma.
Odkod prepričanje, da je bojkot edino sredstvo? Predvsem v tem, da je vsiljevanje štetja golo nasilje zato, da bi omenjevali manjšinske pravice. Proti nasilju je pa edino sredstvo odpor in nasilje je prej ati slej obsojeno in poraženo. Danes ga obsojamo vsi Slovenci, v matični domovini in v Italiji, ga obsojajo vsi jugoslovanski narodi in narodnosti, ga obsojajo solidarnostni komiteji, ki jih v raznih mestih Avstrije sestavljajo nemško govoreči Avstrijci, > ga obsojajo napredne stranke pri nas. Glas po nasilju bo šel v svet.
Končno pa samo bojkot da lahko tako absurdne rezultate, s katerimi ne bo mogel nihče ničesar ukrepati. Če bo današnje preštevanje spodletelo, ne bo imel v bodočnosti nihče poguma, da bi ga ponovil.
Prepričanje o pravičnem boju je dajalo aktivnim koroškim Slovencem moči, da so do danes vodili stopnjevano prepričevalno akcijo, da bojkot uspe. Široka solidarnost bo opogumila koroške Slovence, da so v svetu še močnejše sile od domačih zatiralcev, zato se bodo danes ravnali tako, kot jim svetujeta obe njihovi osrednji organizaciji in napredne sile v Avstriji.
BORIS RACE
DARUJTE
ZA ŽRTVE POTRESA!
V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo prejeli:
43.776.784 lir in 25.000 N-d in
Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu, Ul. Montecchi 6 od 8. do 1!). ure, v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20, v Gorici, Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki.
V AVSTRIJI POTEKA DANES VSILJENO PREŠTEVANJE NARODNIH MANJŠIN
Slovenci\ Hrvati in napredni Avstrijci bode danes bojkotirati jezikovno štetje
Slovenska mladina in nemško govoreči demokrati so uprizorili sredi Celovca pojasnjevalno demonstracijo Zadnji poskusi izzivanja in ustrahovanja - Glavna dunajska cesia «preimenovana» v Slovensko ulico
Vojni zločinec Kappler izpuščen na svobodo
<cf
iiaft
CELOVEC, 13. — Slovenci in napredne avstrijske sile, ki jih podpirajo pri bojkotu preštevanja so izkoristile zadnji dan «volilne» kampanje za pomembni manifestaciji sredi Celovca kjer imajo re-vanšisti koroškega Heimatdiensta največjo moč in največjo oporo v oblasteh saj se deželni glavar Wagner kar neprestano ponaša s svojo preteklostjo pripadnika voditelja Hitlerjeve mladine Katoliška delavska mladina in Koroška dijaška zveza sta organizirali propagandno kampanjo na Starem trgu ravno pred trgovino kjer imajo šovinistične sile svoje trgovsko središče, celovški solidarnostni odbor pa je organiziral podobno manifestacijo v delavski predmestni četrti.
' Obe pobudi sta dosegli dokajšen uspeh, saj sta bili kot kamen v kalnih vodah celovške politike. S stališča bojkota jutrišnjega štetja vzeto je solidarnostni odbor žel plodnejše sadove v delavski četrti kar je tudi naravno, člani odbora so delavcem delili propagandno gradivo obeh osrednjih slovenskih organizacij ter pojasnjevali zakai se napredni ljudje ne smejo jutrišnjega preštevanja udeležiti. Z mirno in trezno besedo so prepričali marsikoga.
Bolj napeto je bilo na Starem trgu sredi Celovca kjer so pripadniki Katoliške delavske mladine in Koroške dijaške zveze pojasnjevali svoje poglede na jutrišnje štetje. Ne glede na nenavadno število policistov med katerimi je bil tudi sam šef celovške tajne .policije Winkler — uradna so to seveda utemeljili kot ukrep, da se preprečijo izgredi, dejansko pa je bil tudi pritisk na demonstrante — so ' mimoidoči na splošno z zanimanjem prisluhnili pojasnjevanju mladih fantov in deklet, sprejemali letake, ki so jih delili. Med množico pa so se vrinili tudi provokatorji Heimatdiensta, ki so hoteli na vsak način izzvati nerede z naravnost nesramnimi provokacijami. Neki starejši človek, ki je sicer celovškim Slovencem že dobro znan kot zagrizen šovinist je ves rdeč in zabuhel v obraz pljuval svojo jezo in kričal kako je sploh mogoče, da se «komunistični drhali» dovoljuje tako nesramna propaganda. Vsega so bili po njegovem mnenju krivi jugoslovanski časnikarji, ki so dogajanju na trgu sledili v velikem številu in ki bi jih šlo po njegovem kar izgnati ali še bolje postreliti. Neki drug, prav tako starejši človek, po obleki sodeč kar premožen meščan pa je ponosno priznaval sosedu kako je nekoč tudi on bil Slovenec sedaj pa ni več. «Kot otrok — je pojasnjeval — sem živel v slovenskem okolju in sem sin slovenskih staršev. Do plebiscita sem tudi sam bil Slovenec pa sem se spametoval in sedaj sem pravoveren Korošec».
V avstrijski javnosti je imela precejšen odmev tudi novica o a-retaciji Alfreda Hrdlička, enega od najbolj priznanih avstrijskih slikarjev in najuglednejših docentov na avstrijski umetnostni akademiji. Hrdlička je namreč včeraj s svojimi dijaki v znak protesta proti manjšinski politiki dunajske vlade in jutrišnjem preštevanju «preimenoval» osrednjo Koroško cesto na Dunaju v Slovensko cesto. Manifestanti niso še utegnili prepleskati cestišča s svojimi napisi, že je bila policija na prizorišču «zločina» in priprla storilce, katere so izpustili na prostost po večurnem zasliševanju. Velike napise, ki so se belili sredi Dunaja pa so seveda takoj prekrili s katranom.
Ostra represivna politika in pritisk na avstrijsko javnost naj se štetja posebne vrste vendarle udeleži pa nista obrodila pričakovanih sadnv in vse kaže, da bo za vlado že dokajšen uspeh če se bo jutrišnjega «glasovanja» udeležilo od 40 do 50 odstotkov «volilnih upravičencev». Zelo odločno sta proti preštevanju nastopila osrednja vsedržavna lista «Kronenzeitung» in «Kurier». Prvi, ki je priobčil vi-
njeto, v kateri prikazuje Keiskega kako mu sanje o neuspešnem preštevanju zastrupljajo nočni počitek, v posebnem komentarju poudarja, da jutrišnje glasovanje ne bo potekalo v tistem slavnostnem vzdušju, ki je značilno za ostale volitve. «Preštevanje — nadaljuje časnik — je za vlado že izgubljena poteza za veliko večino Avstrijcev pa nepotrebna obremenitev in politični ukrep, ki vzbuja nelagodnost in dvome.» Svoj komentar pa ugledni list zaključuje z ugotovitvijo, da vlada ne bi smela vsiliti manjšini preštevanja proti njeni volji.
še ostrejše stališče je do 14. novembra zavzel «Kurier», ki poudarja, da bo jutri državna neposlušnost prišla do izraza kot še nikoli doslej v Avstriji. Vsak drugi državljan ne bo naredil «svoje državljanske dolžnosti» in se ne bo udeležil popisa. Čeprav vlada trdi, da je preštevanje velikega pomena za nadaljnjo manjšinsko politiko, je v resnici glasovanje «odveč saj je točno znano, kje Slovenci živijo in koliko jih je. Preštevanje je dejansko le drugi primer popuščanja reak-
cionarnim silam» (kot prvi primer list namreč navaja podiranje dvojezičnih tabel).
Časnik poudarja nadalje, da se Avstrijci niso odzvali pozivu vlade treh strank, naj se udeležijo preštevanja, ker se je v tem primeru dokončno pretrgal prenosni jermen med oblastjo in državljani. Naj se nihče ne izgovarja z utrujenostjo demokracije, če bo udeležba na volitvah porazna, ker bo to le dokaz, da imajo Avstrijci še dober nos in takoj zavohajo polovično resnico in celo laž.
Pod večer se je še zvedelo, da heimatdienstovski razgrajači kolovratijo v večjih skupinah po vaseh, delijo svoje plakate in pozivajo prebivalstvo, naj se preštevanja udeleži in naj se priznajo za Nemce. Uspeh tega poslednjega napora, da prepričajo ljudi o pravilnosti svojih trditev je za enkrat klavrno propadel. Napetost pa je vsekakor velika in ni izključeno, da bodo šovinisti v nemočnem besu to neč pripravili še zadnjo provokacijo,
VOJMIR TAVČAR
POJASNILO K RAZGOVOROM Z ROMITO IN LA MALFO
Zaccagnini: nikoli nismo govorili o spremembi osimskega sporazuma
Gre le za ukrepe, ki naj istočasno z ratifikacijo zagotovijo sodelovanje krajevnih sil pri razvoju gospodarstva tržaške in goriške pokrajine - V sredo zaključna razprava v zunanjepolitični komisiji zbornice
RIM, 13. — V zVezi s članki, ki so se pojavili v nekaterih dnevnikih je tajnik KD Zaccagnini pojasnil, da se je na srečanju z Romito in La Malfo pogovarjal o ratifikaciji osimskega sporazuma, vendar «samo v smislu, da bi se parlament obvezal, da skupaj z ratifikacijo osimskega sporazuma sprejme ukrepe, kj naj zajamčijo nujni gospodarski razvoj tržaške in goriške pokrajine. Razumljivo je, torej, da se sploh ni govorilo o možnosti kakršnekoli spremembe pogodbe ali razširitve croste cone».
Med možnimi ukrepi, ki jih u-tegne sprejeti parlament, je vsekakor načelo, da naj krajevne u-prave in družbene silnice sodelujejo pri uresničevanju gospodarskih določb osimskega sporazuma. Končno gre za 300 milijard investicij in je prav, da obmejno prebivalstvo preko svojih demokratičnih predstavništev nadzoruje in sodeluje pri koristnem uresničeva-
..imun ..........................................iiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiHHlliiimiiiiiiiniiiiiiiiiil.i"»'"..
ZAOSTRITEV POLEMIKE PO GOVORU PICC0L1JA V ZBORNICI
Craxi o možnosti sestave vladne večine brez KD
Desnica v KD dviga glavo, vendar ne more prevladati
RIM, 13. — Parlamentarna razprava in potrjena polovična zaupnica Andreottijevi vladi nista zmanjšali napetosti med strankami «ioka vzdržanih» in KD. Nasprotno se zdi, da je Piccoli jev oster in mestoma oduren poseg v zbornici nalil olja na ogenj «tiskovne polemike». Glasilo KPI «l'Unità» in PRI «La voce repubblicana» objavljata zelo ostre uvodnike, medtem ko je z nenavadno ostrino nastopil tudi tajnik PSI Craxi, ko je govoril skupščini socialističnih sindikalnih aktivistov.
Zgodilo se je namreč tik pred glasovanjem o zaupnici vladi. Andreotti je repliciral zgolj na tehnični, ravni, demokratične, stranke so že napovedale, da se bodo vzdržale, ko je Piccoli v svojem posegu nastopil z nenavadno odurnostjo in se še posebej zagnal proti levici, komunistom in socialistom. Tem je zaničevalno dejal, da «vas bomo že spravili k pameti». Na levici so mu vrnili milo za drago.
Na igračkanje KD lastno odgovornostjo je ostro odgpvoiril Craxi. Pomenljivo je naslovil svoja razmišljanja predsedniku republike
Leoneju, da bo čez leto dni stopil v «beli semester», k ne sme več razpustit) zbornic. Naj ve, je dejal Craxi, da obstajajo v parlamentu možne demokratične vladne večine tudi brez demokristjanov, medtem ko pa niso možne večine KD s «prečiščenimi fašisti», ki jih vodi De Marzio. Craxijev namig je dovolj jasen. Stranke «loka vzdržanih», KPI, PSI, PSDI in PRI imajo številčno večino v parlamentu in če se bo brezbrižnost KD nadaljevala lahko napoči čas ' za sporazum in oblikovanje zasilne vlade brez KD.
Tudi «!’Unità» je kritična do demokristjanov, katerim očita, da je «zamudila soočenje z vsemi pomemb-. ni mi problemi italijanske družbe». Republikanci pa objavljajo komentar z naslovom: «Piccolijevo prevaran-stvo». Ton je izredno trd: «KD se nima s čim hvaliti. Nasprotno, kot vladna stranio je odgovorna za postopno rušenje vsega, kar je prej zgradila s sodelovanjem laičnih strank». Tu se lahko vprašamo, ali med stvarmi, ki se «rušijo» zaradi brezbrižnosti KD prištevajo republikanci tudi vlado.
Če je opazna polemika KD z drugimi strankami, je pa tudi očitna notranja polemika v njeni sredini. V poskusu obrednega posredovanja med sprtimi strujami je Zaccagni-nijev sodelavec Guido Bodrato izjavil, da je v «KD čutiti negodovanje in negotovost». Do izraza prihaja «zmerna struja z zunanjimi povezavami». Namig na «skesane misovce» in desnico KD je dovolj jasen, vendar Bodrato dodaja, da «kljub temu Zaccagninijevo tajništvo ostaja trdno». O Andreottiju je dodal, da «spretno vozari ladjo, ki pluje po neznanem oceanu in ni jasno, kje bo pristala».
So zares vsi zadovoljni s «krmarjem» ■ Andreottijem? Piccoli si šteje v tolažbo, da je lahko dal duška svojemu protikomunizmu, medtem ko naj stranke «vzdržanega loka» tolaži Zaccagnini. Toda vode v demokr-ščanskih vrstah niso mirne. Pred dnevi je deset članov vsedržavnega sveta KD zahtevalo, naj se nemudoma sestane in sklepa o nadaljnji politični liniji. Tokrat so se spet o-glasili. toda pismo so podpisali v štiridesetih.
CANDIDA CURZI
nju v sporazumu določenih pobud in pri tem skrbi, da bodo zaščiteni naravno in etnično okolje ter drugi krajevnj interesi. Daleč od tega pa, da bi parlament klonil nesmiselnemu pritisku tržaške desnice ali pobudnikov tako imenovane «Integralne proste cone». V tem smislu gre razumet; nedvoumno izjavo tajnika KD, da ni bilo govora o kakršnikoli razširitvi proste cone.
V	sredo se bo v palači Montecitorio sestala zunanjepolitična komisija posianske zbornice, ki bo o-dobrila zaključno mnenje o ratifikaciji sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Zatem bo ratifikacijski zakon z možnimi popravki (mišljeni so predvsem popravki tehnične narave alj taki, ki ne spreminjajo smisla sporazumov) vpisan v dnevni red poslanske zbornice. Predvideno je. da bo razprava prve dni decembra.
V	zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice so prisotni, kot člani, tajniki največjih italijanskih strank. Zato je verjetno, da bodo prav vsedržavni tajniki demokratičnih strank spregovorili o osimskem sporazumu in dali o njem svojo politično oceno, (st.s.)
let in 9 mesecev zapora. Poleg njega je bil obsojen tudi duhovnik Agostino Coppola in sicer na 14 let zapora in 8C0 tisoč lir denarne kazni. Obsojenih je bilo še devet oseb, oproščenih pa 21. Razsodba bo v prihodnjih dneh po vsej verjetnosti sprožila val polemik, saj je sodišče po 25 urah razprave v sodniški sobi. močno okrnilo zahteve državnega tožilca.
Stavka tiskarjev in časnikarjev «Corriere della sera»
MILAN, 13. — Zaradi ostrega sindikalnega spora dnevnik «Corriere della sera» ni izšel. Tiskarji in časnikarji so namreč napovedali stavko, ker glavni urednik ni sprejel zahteve o objavi sindikalnega sporočila. V njem namreč tiskarji in časnikarji obsojajo dejstvo, da je bila prejšnjega dne objavljena vest o tem, kako so se sindikalni delegati «Alfe Romeo» prepirali na svoji skupščini, ne pa o tem, da so se na koncu sporazumeli in enotno odobrili sklepe.
V polemiko se je vmešalo socialistično glasilo «Avanti», ki obsoja stavkajoče, češ da nimajo pravice izvajati «preventivne cenzure». Glasilo PSI primerja stavko v «Corriere della sera» s podobno stavko pri portugalskem listu «A republica».
Odloženo plenarno zasedanje konierencc o bodočnosti Rodezije
ŽENEVA. 13. - Glasnik britanske delegacije na konferenci o bodočnosti Rodezije je sporočil, da so plenarno zasedanje, ki bi moralo biti danes, odložili na ponedeljek. Sklep je sprejel vodja bri-
tanske delegacije Ivor Richard na zahtevo afriških držav, ki sledi* . jo konferenci kot opazovalke. Na današnjem plenarnem zasedanju bi morali nadaljevati z razpravo o datumu, 'ko bodo proglasili neodvisnost Rodezije. Menijo, da je v teku posredovanje
Arabska sile bodo zasedle položaje v Bejrutu
BEJRUT, 13. — Jutri bo približno 8.0C0 «zelenih čelad», pripadnikov medarabskih mirovnih sil. ob podpori 250 tankov, zasedlo strateške točke Bejruta in tako v bistvu ločilo nasprotujoče si skupine. V vrstah «zelenih čelad» je 6000 Sircev in pa 2000 saudskih vojakov.
Zasedba Bejruta je druga faza načrta za zagotovitev miru v Libanonu.
RIM, 13. — Rimsko vojaško sodišče je, kljub ostrim protestom vse demokratične in protifašistične javnosti, sklenilo spustiti pogojno na svobodo bivšega esesov-skega polkovnika Herberta Kapp-lerja, ki ga je 20. julija 1948 obsodilo na dosmrtni zapor zaradi pokola v Ardealinskih jamah pri Rimu. V obrazložitvi razsodbe je rečeno, da je vojaško sodišče sprejelo svojo odločitev ob upoštevanju ' izrjdnO hudega zdravstvenega stanja vojnega zločinca, o katerem se je izrekla tudi posebna zdravniška komisija.
Odlok vojaškega sodišča je naletel na odobravanje dopisnikov zahodnonemških časopisov v Italiji. ki soglasno trdijo, da gre za pravičen ukrep, ki vsekakor koristi odnosom med Italijo in Zahodno Nemčijo. Samo eden od dopisnikov nemških časopisov v Italiji se sprašuje, ali je pri lem imelo kakšno vlogo potovanje zunanjega ministra Fcrlanija v Bonn. k.ier je ponovno zahteval od bonske vlade konkreten izraz solidarnosti z Italijo.
Vojaški javni tožilec ima sedaj osem dni časa, da vloži priziv, slednji pa vsekakor ne bo mogel odložiti izpustitev esesovca. Kaže tudi. da so vesti o možnem izgonu vojnega zločinca Kapplerja v Zahodno Nemčijo neutemeljene, saj bo moral preživeti v Italiji še pet let pod policijskim nadzorstvom. (i. f.)
mi imiiinii m il min Hlinil m iiiniiiiMiiniiiiuiimam 1111111111111 mi mini n n nuni n ii im m mn n 111111111111111
NA VABILO JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA TITA
Brežnjev od jutri na obisku v SFRJ
V Jugoslaviji poudarjajo velik pomen obiska tajnika KP SZ
Obsojena Liggio in Coppola
MILAN. 13. — Luciano Liggio, kolovodja tako imenovane nove mafije je bil danes obsojen na 18 let zapora. Sodili so mu zaradi u-grabitve Piera Toriellija Luigija Rossija De Montelera in Emilia Baronija. Tožilec je zahteval 26
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13. — Generalni tajnik Komunistične partije Sovjetske zveze Leonid Iljič Brežnjev bo na vabilo predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza Tita na prijateljskem obisku v Jugoslaviji od 15. do 17. novembra. To so nocoj u-radno sporočili v Beogradu.
V jugoslavanskih uradnih krogih opozarjajo vedno, ko gre za odnose s Sovjetsko zvezo, in tudi zdaj, pred obiskom Brežnjeva, na velik in odločilen pomen, ki ga ima za odnose med Beogradom in Moskvo znana «beograjska deklaracija». ki sta jo leta 1955 med obiskom Hruščova v Jugoslaviji podpisala maršal Tito in tedanji predsednik sovjetske vlade Bulga-nin. S tem dokumentom, ki ima širši pomen tudi za mednarodno komunistično in delavsko gibanje pa se po obdobju informbirojev-skega pritiska na Jugoslavijo po letu 1948 normalizirali jugoslovan-sko-sovjetski odnosi, hkrati pa je beograjska deklaracija na novo postavila temelje za njihov nadaljnji razvoj. Razglasila je namreč, da bodo jugoslovansko-sovjetski
odnosi zasnovani na načelih neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti, enakopravnosti, nevme-šavanja v notranje zadeve, nedeljivosti miru, priznavanju in razvijanju miroljubnega sožitja ne glede na ideološke razlike v poteh socialistične graditve. Razvoj jugoslovansko-sovjetskih odnosov po letu 1955 je potrdil vrednost teh načel.
Poleg vprašanj iz dvostranskih odnosov bosta Tito in Brežnjev v pogovorih prihodnje dni v Beogradu prav gotovo namenila veliko pozornost tudi aktualnim mednarodnim vprašanjem. Tanjug danes napoveduje, da bodo s tega področja v središču jugoslovansko-sovjetskih pogovorov na najvišji ravni uresničevanje sklepov helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju, v luči priprav na sestanek, ki bo o tem prihodnje leto v Beogradu, nadalje stanje o mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju po berlinski konferenci, kriza na Bližnjem vzhodu in položaj na jugu Afrike.
VLADO BARABA*
Nesrečen datum
Šele včeraj smo prejeli številko od srede, 10. t.m., bocenske-ga nemškega dnevnika «Dolomiten», v kateri je objavljen (z začetkom na prvi strani) krajši komentar o današnjem raznarodovalnem preštevanju v Avstriji pod naslovom «ŠTEVILO SLOVENCEV». Komentar je kar precej kritičen in poudarja med drugim, da «celotne skupine pozivajo na bojkot» ter da «je moč že danes napovedati kaj bo iz tega izšlo».
Komentator «H.» navaja nato naslednje rezultate dosedanjih ljudsk.h štetij koroških Slovencev: «Leta 1951 je bilo ugotovljenih še 43.179 Slovencev, 1961 vsega skupaj 25.472 in 1971 končno 20.972 oseb s slovenskim občevalnim jezikom.» Nato pa dodaja: «Tudi te številke so primer za vprašljivost vrednosti takih poizvedb, zlasti v deželi, kjer enakost šans ne obstaja.»
Glede citiranja znane izjave dr. Magnana, «da je treba smatrati odklanjanje proizvedovanja o jeziku za nerazumljivo», pa komentator piše, da je dr. Magna-go «izrecno izjavil, da zaščita neke manjšine ni odvisna od tega, ali ji pripada pet, deset ali petnajst odstotkov prebivalstva» ter spričo zakonskega določila glede «četrtine krajevnega prebivalstva» kot pogoja za dvojezične krajevne napise, postavlja vprašanje: «Mar ne bo potreben noben krajevni napis v nemščini v krajih, kjer znaša n.pr. slovenska večina 80 odstotkov?»
V zadnjem odstavku komentarja pa je rečeno:
«Kakor koli gledamo, je ta 14. november prav nesrečen datum.»
p. g.
PrTmorškTdnevmk
TRŽAŠKI DNEVNIK
SESTANKI DEŽELNIH IN POKRAJINSKIH VODSTEV STRANK
KPI, PSI, KD in PSDI za takojšnjo ratifikacijo osimskega sporazuma
K izvajanju gospodarskih sporazumov je treba pritegniti krajevne družbene sile in z njimi najti najboljše rešitve ■ «Integralna prosta cona» je varanje javnosti
Včeraj se je sestalo pokrajinsko vodstvo KPI, ki je razpravljalo o osimskem sporazumu. Seji je prisostvoval posl. Cuffaro, ki je pripravil uvodnik za deželno stran današnje številke partijskega glasila «l’Unità». Cuffaro ugotavlja, da so med razpravo o osnutku ratifikacijskega zakona prišla na dan številna vprašanja, ki zadevajo razvoj Trsta. To je vsekakor pozitivno, kajti vedno je treba upoštevati obveznosti, ki jih mora sprejeti vlada do Trsta in do tržaškega gospodarstva. Treba pa je tudi paziti, da bi po ratifikaciji o-simskega sporazuma vlada ne zanemarila ali ne pozabila na obveze, ki jih je sprejela s tem sporazumom To nadzorstvo morajo izvajati predvsem krajevne uprave, dežela in,sindikalne organizacije.
Cuffaro nadalje naglasa, da se vsi, razen fašistov, strinjajo v tem, da je razvoj gospodarske kooperacije med Italijo in Jugoslavijo izredno koristen za Trst, za našo deželo in za vso državo. KPI ne zanemarja pripomb ekološkega, urbanističnega in manjšinskega značaja v zvezi s prosto industrijsko cono. V Trstu je bilo namreč narejenih že mnogo napak in treba je preprečiti, da bi se to ponavljalo. «Če bi torej načrtovali prosto industrijsko cono brez direktnega nadzorstva prizade-
tovalske skupine PSI v deželnem svetu Zanfagninija ter pokrajinskih tajnikov iz - Trsta in Gorice, sestalo deželno tajništvo soc'alistične stranke, ki je razpravljalo o vprašanjih osimskega sporazuma. Po uvodnem poročilu tržaškega pokrajinskega tajnika Ghersija o- razvoju dogajanja v zvezi z Osimom in «integralno prosto cono» je posl. Fortuna po orisu dosedanjih posegov na parlamentarni ravni, povedal, kako namerava stranka in poslanska skupina ukrepati v tesnem sodelovanju s tržaško federacijo in deželnim tajništvom za odobritev osimskega sporazuma.
Sklicujoč se na ". iz-ečeno mnenje poslanske komisije, ki ji predseduje, je posl. Fortuna naglasil, da namerava PSI zajamčiti sodelovanje sindikatov. podjetnikov ter deželrih in krajevnih političnih predstavništev pr; izvajanju osimskega sporazuma, ki ne more biti poverjen ožjemu tehnično birokratskemu organizmu. Ta smernica se lahko konkretizira z italijanskim IntenTm ukrepom, ki naj vsili trem italijanskim članom odbora stalno kontrolo s strani deželne politične in gospodarske stvarnosti.
Iz tega izhaja, da bodo lahko vneseni v zakon o ratifikaciji popravki. ne da bi s tem okrnili sporazum.
Za socialistično stranko predstav-
tega prebivalstva, in bi ta ne imela lja osimski sporazum vsekakor res-
pozitivnih posledic za naše gospodarstvo in za kvalificirana delovna mesta, bi mu odločno nasprotovali,» meni poslanec Cuffaro, ki ugotavlja, da se za predlogom o «integralni prosti coni» skrivajo nekateri nasprotniki osimskega sporazuma, ki so v preteklosti, ko bi podoben predlog KPI lahko odločilno vplival na rešitev tržaške krize, odločno izpričali svoje nasprotovanje. Upoštevati je treba tudi, da nekateri prebivalci hočejo v dobri veri le zaščititi ekološko ravnovesje ali etnično sestavo kraške planote in protestirajo proti zapostavljanju Trsta. Cuffaro je mnenja, da je treba te proteste pozitivno usmeriti v sklopu boja za prenovitev države in za premostitev sedanje krize. KPI ne bo zavrnila soočenja s silami, ki delujejo v dobri veri, obenem pa poziva vse aktivne komponente Trsta, naj ne nasedajo in naj zaupajo demokratičnim silnicam v državi.
Predsinočnjim se ;e ob prisotnosti posl. Fortune, predsednika deželne skupščine Pittonija, načelnika sve-
no možnost za ureditev v naši deželi ter tržaškem in goriškem zaledju območje za razvoj proizvodnih in trgovinskih dejavnosti.
Posl. Fortuna je obenem podčrtal dejavnost PSI za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnost’, ki se v vidiku ratifikacije soorazuma sklada z dejavnostjo za zaščito kra. škega naravnega bogastva.
Tajništvo stranke je glede zbiranja podpisov za integralno prosto cono poudarilo, kako pobudniki te akcije demagoško izkoriščajo nezadovoljstvo prebivalstva zaradi slabih gospodarskih perspektiv Trsta ter s tem varajo javno mnenje z nekim predlogom, ki po eni strani nima nobene možnosti, da bi ga organi Evropske gospodarske skupnosti odobrili, po drugi pa bi odrezal tržaško industrijo od deželnega in komunitamega sklopa.
Deželno tajništvo PSI je sklenilo, da se bo deželna delegacija stranke v prihodnjih dneh sestala z vsedržavnim tajnikom Craxijem in drugimi
O osimskem sporazumu so razpravljali tudi na včerajšnji seji deželnega vodstva KD in potrdili stališče, da KD v celoti soglaša z osimskim sporazumom: To stališče so sprejeli soglasno z izjemo poslanca Tombesija, ki je glasoval proti.
O vprašanju osimskega sporazuma se je opredelilo tudi deželno tajništvo socialdemokratske stranke, ki se je izreklo za ratifikacijo sporazuma. Glede izvajanja tistega dela sporazuma, ki predvideva namestitev industrijske proste cone na Krasu, pa pravi, da bo treba to vprašanje še poglobiti, upoštevajoč mnenja, ki so bila izneše-na na krajevnih ravneh. S tem jasnim stališčem pa ni v soglasju stališče pokrajinskega vodstva stranke, ki sicer ugotavlja, da sporazum urejuje odnose med sosednjima državama in P’edstavlja za naše kraje nove možnosti gospodarskega razvoja, istočasno pa glede industrijske proste cone na Krasu predlaga alternativno rešitev.
Kot je bilo že najavljeno, bo danes ob 11. uri na Trgu Goldoni govo-
SINOCI V DOBRO ZASEDENEM KULTURNEM DOMU
Komorni orkester «Pro musica» imeniten gost Glasbene matice
Dirigent Djuro Jskšic, solist - violinist Vladimir Škerlak
Pričakovani nastop Komornega ansambla Pro Musica iz Beograda je številnemu občinstvu pripravil zvrhano mero umetniškega zadoščenja. Videti je bilo, da je zadovoljil malone slehernega poslušalca. Ta radodarna ustrežljivost pa je sama po sebi že tudi spričevalo neke protislovnosti. Tako protislovnost odkrivam v teme’jnem dvoumju, ki je skozenj intelektualno tako spodbudno iz-brnel sinočnji večer spričo dvoličnosti komornega in simfoničnega v njem.
To dvoumje je po mojem mnenju zgodovinskega značaja in torej objektivno, od namena izvajalcev neodvisno. To kajpak ne izključuje možnosti, da to dvoumje doživljata izvajalec in poslušalec bolj ali manj zavestno ter bolj al; manj prizadeto. Ali navzočnost tega dvoumja je tako vsiljiva, da se mi je sinoči zdela še kar opredmetena v zmernosti prostorskega obsega sicer «velike» dvorane Kulturnega doma; pa tudi zvočna svojstva te dvorane so nenehen vir tega dvoumja, kajti glušilnost preprog, prevlek in zaves budi v izvajalcu na odru sicer zelo sodoben občutek «vpijočega v puščavi», torej občutek, ki odločno presega skrajne meje vsakršne «komornosti», ga pa ravno zastran tega hkrati silj v ràzburjeno, včasih kar zbegano zbi-
«»o	«n*o«o<
ranje vseh svojih glasovnih moči in s tem tragično parodijo simfonične vznesenosti. In ravno ta stiska je pri sinočnjih izvajalcih meglila ločnico med nenamernostjo in zavestno prizadetostjo tega dvoumja.
Za odličnega dirigenta Djuro Jak-šiča bi zanesljivo dejal, da ga doživlja s skoraj mučeniško prizadetostjo, dasi le to uspešno miri in blaži z obiljem svoje umne umetniške spretnosti. V tem oziru je ravno podajanje Vivaldijevih «Letnih časov» preveč romantično zadrhtelo in mestoma preraslo v izrazno presunljivost. Drugače od Jakšiča se pa solist violinist Vladi mir Škerlak pred usodno a ne od rešujočo izbiro raje umika v sicer sijajno tehnično in zvočno dodelanost. ne more se pa ogniti slogovni nedorečenosti. Vendar obe poti vodita v medlevanje ljubeznivosti, mirnosti in prostodušnosti in zatorej prodornosti pristopa do rezbar-ske arhitektonike komorne glasbe. Menim, da ni naključje, če so se beograjski gostje tem vrlinam naj bolj približali v sodobnih sozvočjih Radičevih Pesmi in plesa za violino in godala in s tem stvarno stopili na pot odkrivanja novih raz sežnosti za komorno glasbo.
Ravel Kodrič
!
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
razpisuje
ABONMA
za sezono 1976-77
Vpisovanje abonentov se nadaljuje pri glavni blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-265 vsak delavnik od 11. -14. ure. V okoliških vaseh vpisujejo abonente tudi predstavniki prosv. društev
c
9
Gledališča
ril radikalni prvak Marco Pannella.
iiiiiiiiiiiriimiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiimiiiuiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiniiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiii***i»i*'i»
ENOTNO STALIŠČE SLOVENSKEGA IN ITALIJANSKEGA ZDRUŽENJA
SGZ in Confesercenti zavračata pobudo za antiosimsko «integralno prosto cono»
Srno osimski sporazumi lahko pripomorejo h gospodarskemu razvoju Trsta
V zvezi s skorajšnjo ratifikacijo osimskega sporazuma v njegovi celoti in v zvezi z zbiranjem podpisov za antiosimsko «integralno prosto cono», sta tudi tajništvi Slovenskega gospodarskega združenja in organizacije Confesercenti iz Trsta, zavzeli svoje stališče, ki ga pojasnjujeta v svojem skupnem tiskovnem sporočilu. V njem je rečeno, da sta se organizaciji «sestali z namenom, da preučita trenutno stanje v tržaški pokrajini, ki je nastalo vsled akcije za integralno prosto cono dobro znanih tržaških krogov. Obe tajništvi sta že-
predstavniki vsedržavnega tajništva,
..«ninni,i„iuiumiiiimmminiui«iii.uiinn...iiiiiiiiiniiiiiiiliiiuiiuiiiiiimiiniii!iiiiiiiiiiiiiiilliiinnmiiii«i!tii*rtf!tiiinii|nmfMiiiiiiiiiiiii"»iiiiiiiunii«
JAVNI PROTEST PREDSEDNIKOV TREH ZAVODSKIH SVETOV
Brezbrižnost pokrajine za poslopje slovenskih višjih šol pri Sv. Ivanu
Kljub številnim zagotovilom v zadnjih dveh letih pristojne oblasti niso poskrbele za popravilo strehe - Včeraj v enem od kabinetov 10 cm vode - Telovadnica in nekaj učilnic praktično neuporabnih
V zvezi s stanjem v šolskem poslopju slovenskih višjih srednjih šol v Ul. Guardiella pri Sv. Ivanu, smo prejeli naslednje pismo predsednikov zavodskih svetov:
«Predsedniki zavodskih svetov kot predstavniki staršev dijakov znanstvenega in klasičnega liceja ter trgovskega zavoda «Žiga Zois», i-mamo za svojo dolžnost, da javno seznanimo starše dijakov, ki ohi skujejo navedene zavode, s stanjem šolskega poslopja v Ulici Guardiella ori Sv. Ivanu.
Kot znano streha poslopja že več let pušča na več krajih, zaradi česar prihaja ob deževju, in zlasti še v letošnji deževni sezoni, do pogostih poplav v razredih, kabinetih in v telovadnici. Samo danes je bilo v ©nem od kabinetov okrog 10 cm vode.
Predstavniki zavodskih svetov in ravnateljstva šole so že neštetokrat zaradi tega stanja, ki ovira
ADOLF LAPORNIK — predsednik zavodskega sveta klasičnega liceja «France Prešeren».
OLIMPIJA SUSIČ — predsednik zavodskega sveta trgovskega zavoda «Žiga Zois».
Poleg gornjega pisma smo preje li s prošnjo za objavo še nasled nje podpisano pismo:
«Že dolgo leto pušča streha šol skega poslopja, v katerem so trgovski zavod, znanstvena ter klasična gimnazija. Kljub večkratnim posegom pristojnih šolskih organov (zavodskega sveta in ravnateljstva) je do danes pokrajina poskrbela le za delno popravilo strehe, češ da bodo v najkrajšem času oddana na dražbo dela za nadgrad-
njo še enega nadstropja (to naj bi se zgodilo že minulo poletje!!. Danes pa je postal položaj nevzdržen, saj sta le na oddelku, dode Ijenem gimnaziji, dve učilnici popolnoma neuporabni, saj je v teh vlažnih dneh skoro potreben čolnič za vstop v omenjena razreda. Kolikor mi je znano je bila pokrajina pravočasno obveščena o tem. vendar brez uspeha.
Dobro bi bilo, da razne organizacije dijakov, staršev in šolnikov, ki se zanimajo za šolske probleme, zavzamejo odločno stališče do take brezbrižnosti pokrajinske u-prave, ki z malomarnostjo povzroča resno škodo eni naših najlepših šolskih zgradb.»
leli še enkrat izpričati odklonilno stališče, ki sta ga označili tudi že ob drugih prilikah.
Ekonomskega stanja nekega področja v današnji situaciji ni mogoče razviti samo z ustanovitvijo nemogočih, preživelih fiskalnih o-lajšav, temveč le z demokratično programirano politiko, sposobno mobilizacije vseh razpoložljivih človeških, tehnoloških in finančnih sil s katerimi razpolaga celotna državna skupnost.
Vredno poudarka je tudi dejstvo, da bi nastanek integralne proste cone kršil dogovore med Italijo in Zapadnb Evropo in bi že zgolj .zaradi ' tega ta pobuda ne dobila potrebne večine v italijanskem parlamentu. Vsiljuje se'tako prepričanje, da ta pobuda stremi bolj k političnemu uveljavljanju določenih dvomljivih krogov, kakor pa k resničnemu razvoju Trsta.
Ustanovitev integralne proste cone je tudi nujno v nasprotju z ekonomskim delom osimskega sporazuma, ki ga bo v kratkem ratificiral italijanski parlament. Njena uveljavitev bi lahko privedla do skrhanja odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Slabi odnosi med obema državama pa bi tržaškemu gospodarstvu prizadejali tako škodo na sedanjih cvetočih trgovskih tokovih, da bi je ne mogla odtehtati nobena fantastična in dvomljiva integralna prosta cona
Confesercenti in Slovensko gospodarsko združenje z zanimanjem sledita gospodarskemu delu osimskega sporazuma, v prepričanju, da lahko izvajanje gospodarskih sporazumov bistveno pripomore k resničnemu
Včeraj sia se poročila ANAMARIJA in
MILAN LOVRIHA Svoji odbornici in njenemu izvoljencu želi PD V. Vodnik obilo sreče.
razvoju, pod pogojem, da pri njihovi realizaciji sodeluje zainteresirano prebivalstvo preko svojih predstavništev na političnem, kulturnem in strokovnem področju.
Zato organizaciji vabita gospodarske operaterje, da do integralne proste cone zavzamejo odklonilno stališče.»
Jutri se sestane skupščina kraške gorske skupnosti
Jutri se bo ob 19. uri sestala skupščina kraške gorske skupnosti. Na seji, ki bo na sedežu avtdnortifte*t<i-ristične in letoviščarske ustanove v Sesljanu, bodo razpravljali o statutu gorske skupnosti, ki ga bodo odobrili na eni izmed prihodnjih sej. Skupščina se bo namreč sestala tudi v sredo in petek, da izčrpa dnevni red.
Potovalni urad AURORA
priredi
za božične in novoletne praznike naslednja potovanja in izlete: Od 20. do 27. dec. z letalom na Kanarske otoke (Tenerife).
Od 24. do 26. dec. z avtobusom na Bled.
Od 27. dec. do 3. jan. z letalom na Kanarske otoke.
Od 31. dec. do 2. jan. z vlakom v Maribor.
Od 31. dec. do 2. jan. z avtobusom na Krk.
Vpisovanje in podrobnejše informacije pri potovalnem uradu «AURORA» v Ul. Cecerone, 4 — telefon 60261.
SAG
Slovensko amatersko gledališče gostuje s predstavo Daria Foja «Burkaški misterij» danes, 14. novembra, ob 10.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem v Ljubljani in ob 17. uri v Medvodah.
AVDITORIJ
Danes ob 16. uri je na sporedu predstava «Sestrični» I. Sveva Igrajo Vittorio Sanipoli, Mila Vannucci, Lucia Catullo, Massimo De Francovich in Maria Fabbri. Rezervacija in prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri,počitek.
Teatro Stabile — Teatro Laboratorio (v mali dvorani Rossettijevega gledališča).
Danes ob 18. uri bo na sporedu Strindbergovo delo «Il Pellicano». Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pas. Protti. Na razpolago so abonmaji za tri predstave (Strindberg, Beckett in Genet). Vstopnina 3.000 lir. Znižana cena za študente in abonente Teatra Stabile 1.500 Ur.
Danes, NEDELJA, 14. novembra BORJSLAVA
Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 16.36 — Dolžina dneva 9.33 — Luna vzide ob 23.23 in zatone ob 12.25. pouk in ogroža zdravje dijakov, po. jutrj_ PONEDELJEK, 15. novembra smdoVali pri pristojnih pokrajinskih;	LEOPOLD
predstavnikih, da bi streho copra vili. Predstavnikom je bilo že ored
..........................................n,.......n,,,....,........................n«««.................n«,..........n«...................n--...........................—...............
__________________________________________ DNEVNA SLUŽBA LEKARN
Včeraj - danes
dvema letoma zagotovljeno, da bo za popravilo strehe poskrbljeno. Medtem je dozorelo vprašanie nad zidave poslopja, do česar bi že mo-re'o priti. V takem primero enega dela strehe ne bi kazalo popravljati. ker bi bila okvara odstranjena z nadzidavo. Ker pa se je nadzi ciava zaradi dolgega postopka pri izdajanju gradbenega dovoljenja zavlekla. je pokrajinska uprava na ponovno intervencijo predstavnikov zavodskih svetov in ravnateljstva šole ponovno zagotovila, da bo poskrbela za zasilno popravilo strehe. vsekakor še pred začetkom pouka v šolskem letu 1976-77.
Kljub temu zagotovilu in že nakazan'm sredstvom ni bilo do danes storjeno n-česar. da bi bila streha vsaj zasilno popravljena.
Kot predsedniki zavodskih svetov v zastopstvu staršev prizadetih dijakov. ogorčeno protestiramo proti takemu brezbrižnemu odnosu pokrajinskih oblasti do potreb slo venske šole in do,lastnih odgovornosti, ki jih pokrajinska oblast ima do državne lastnine, ki ji je zaupa na v upravljanje.
Spričo nevzdržnega položaja in če se zadeva ne uredi takoj, se bomo morali obrniti na druge forume. ki so pristojni za izdajanje dovoljenj za uporabnost prostorov
JUSTI RACE - predsednik za vedskega sveta znanstvenega liceja «France Prešeren»,
Vreme včeraj: naj višja dnevna temperatura 14.8 stopinje, najnižja 11, ob 19. uri 14.4, zračni pritisk 1004.4 m.b ustaljen, vlaga 57-odstotna, nebo oblačno, veter vzhodnik severovzhodnik 32 km na uro, morje malo razgi-bano, temperatura morja 16 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. novembra 1976 je v Trstu umrlo 16 oseb.
UMRLI SO: 77-letna Teodora Pirjevec vd. Gorup, 69-letni Giacomo Marega, 82-letna Elisabetta Osval-
bMÈlt/SKc vobZMZ!
FOTO - KINO
MATERIAL


della, 72-letna Clementina Marassi vd. Magnarin, 76-letna Maria Rio-sa vd. Pontoni, 68-lctna Bruna Zo:a vd. Maligoi, 55-letni Mauro Roitero, 63-letna Maria Riosa por. Sreber-nik, 79-lettia Maria Luigia Homsi vd. Liendl, 85-letni Viktor Košuta, 65-let-ni Giordano Bruno Ferrini, 81-letna Pecca Sila, 84-letni Vittorio Corva, 74-letni Francesco Cipriani, 71-letni Giacomo Garbin, 71-letna Angela De Gironcoli.
OKLICI: upokojenec Giorgio Fat-tovich in upokojenka Maria Mayer, študent Mario Felician in študentka Desiree Favero, delavec Roberto Ruan in delavka Lidia Delben, mesar Saverio Cortigiano in služabnica Maria Galeana Perlangeli, uradnik Giovanni Zigante in frizerka Edda Verbich, zastopnik Giuseppe Coslo-vich in gospodinja Liliana Gon, u-pokojenec Teodorico Berardi in gospodinja Noemi de Szombathelj, a-gent javne varnost; Pietro Tolazzi in služabnica Gina Sinkovič, podčastnik fin. straže Marcello Ussia in bolničarka Carla Scotti, odvetnik Antonio Fazzin; - Giorgi in uradnica Giovanna La Porta, uradnik Fulvio Ressi in učiteljica Marina Giurati, bolni čar Bruno Marin in bolničarka Io-landa Caramia, lekarnar dr. Fulvio Serdoz in profesorica Patrizia Schif-flin, elektrikar Walter Claus in delavka Rosanna Canciani, hidravlik Riccardo Comuzzi in trg. pomočnica Anna Rita Bernabei, učitelj Tullio Ceconi in učiteljica Annalisa Vucu sa, delavec Luciano Minetti in gospodinja Maria Luisa Calzoni, finančna stražnik Francesco Piccolo in
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEI. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/III
šivilja Sabina Roggio, kuhar Guerrino Lenardon in gospodinja Anna Pa-nese, ličar Maurizio Carrara in trg. pomočnica Narrimann Gregorich, gasilec Giuseppe Genardi in delavka Tatjana Skerk, pomorski častnik Franco Vascotto in uradnica Marta Moro, železničar Vladimiro Gabrielli in trgovka Silvana Colle, uradnik Paolo Cecchia in učiteljica Anna Troian, elektrotehnik Angelo Pressa-ga in uradnica Ornella Katunar, zidar Pietro Manghisi in gospodinja Cveta Jordakovic, delavec Luciano Lanzolla in trg. pomočnica Concetta Maria La Spisa, obrtnik Bruno Pa-sinati in gospodinja Diomira Viozzi, delavec Ettore Duro in baristka Lui-sella Radin, elektromehanik Mario Dubaz in uradnica Rossana Devit, delavec Carlo Regelli in gospodinja Maria Maiorana, gozdni čuvaj Vil-liam Candido in študentka Laura Guarniero, uradnik Giovanni D’Ippo-lito in učiteljica Daniela Filipuzzi, elektrovarilec Carlo Steiner in trg. pomočnica Egle Deffendi.
(od 13. do 16. ure)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ui. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Borzni trg 12: Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7, ure: telef. št. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, [NADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel 22h-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se slian: tel. 209-197: Žavlje: teL 213-137. Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA
bari	5	37	53	55	41
CAGLIARI	43	40	45	55	22
FIRENCE	1	11	31	40	23
GENOVA	51	48	58	87	88
MILAN	82	68	81	66	54
NEAPELJ	51	58	27	46	60
PALERMO	49	68	75	50	11
RIM	20	30	72	12	64
TURIN	84	31	57	43	60
BENETKE	85	37	5	21	90
ENALOTTO					
1X1 X 2	X	X 1	2	2	X 1
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
NA SPLOŠNO ŽELJO OBČINSTVA
PONOVITEV IGRE
Josipa Tavčarja
IGORJU UGAJA BACH
Glasbena oprema Anton Natek Lektor Scena
Kostumi
Režija
Majda Križajeva Demetrij Cej Jože Babič Marija Vidauuva
JOŽE BABIČ
Danes, 14. t.m., ob 16. uri 7iniVTIč V
KULTURNEM DOMU Enotna cena s popustom 1 000 lir
SLOVENSKI KLUB
priredi
v torek, 16. t.m. ob 20.30
v Gregorčičevi dvorani Ul. Gep-pa 9
« POTOVANJE OKOLI SVETA V SLIKI IN BESEDI n
Vodil nas bo Mario Magajna Vabljeni!
Kino
Šolske vesti
Srednja sola «S. Gregorčič» v Dolini obvešča, da je razstava slik o Simonu Gregorčiču v dolinski «Torkli» odprta še danes od 17. do 20. ure.
Ravnateljstvo srednje šole Fran Levstik sporoča, da bodo volitve v šolske svete danes, 14. novembra, v šolskih prostorih na Proseku. Volilni sedež bo nepretrgoma deloval od 8. do 20. ure.
Razna obvestila
V Bsljuncu bo na pobudo kulturnega krožka «H. Tuma» tudi letos tečaj slovenščine za občane italijanske narodnosti. Tečaj, ki se ga lahko udeleži vsakdo, ki bi se rad seznanil s slovenskim jezikom, se bo pričel 16. novembra v boljunški osnovni šoli. Skupno bo tečaj obsegal trideset ur. Eno uro in pol trajajoča predavanja bodo enkrat tedensko, to je ob torkih, ob 20. uri. Vpisovanje je v mlekarni v Bo-ljuncu.
Gostilna Gruden v Šempolaju bo zaprta do 21. decembra.
Ariston 15.30 «I racconti immorali». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 15.00 «La liceale». Barvni film. Igra Gloria Guida. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 15.00 «Mary Poppins», Julie Andrews in Dick Van Dyke.
Grattacielo 14.00 «Il presagio». Barvni film. Igrata Gregory Peck in Lee Remick. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 14.00 «Il deserto dei Tartari». Barvni film. Igrajo V. Gassman, G. Gemma, L. Terzief, J. L. Trin-tignant.
Excelsior 14.30 «Candidato all’obitorio». Barvni film, v katerem igra Charles Bronson. Film je za vse.
Eden 15.30 «Bruciati da cocente passione». Barvni film. Igrajo J. Bir-kin, C. Spaak, A. Maccione, C. ronzoni. Prepovedan mladini
Ritz 16.00—19.00-22.00 «Novecento — atto II». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 14.30 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nicholson. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Zadnji dan.
Capitol 15.00 «Pubertà». Barvni film Igra A. Andrews. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 15.00 «Savana violenta.»-Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 15.30 «Novecento» I. del. Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadnji dan.
Filodrammatico 15.00 «La dottoressa sotto il lenzuolo». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Igra Karin Schubert.
Impero 15.30 «Apache». Barvni film. Igra P. Potts.
Vittorio Veneto 15.00 «A tutte le auto della polizia». Igrata L. Paluzzi in E. M. Salerno. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00—21.45 «Serpico». Barvni film. Igra Al Pacino.
Abbazia 15.00 «Prigioniero della seconda strada». Barvni film. Igrata Jack Lemmon in A. Bancroft.
Astra 15.00 «Il figlio di Spartacus». Barvni film. Igra Steve Reeves in Gianna Maria Canale.
Radio 14.30 «Soldato blu». Barvni film Igrata P. Strauss in Candice Bergen.
Volta 15.00 «Indovina chi viene a cena». Igrata Katherine Hepburn in Spencer Tracy. Barvni film.
+
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Svetlana Makarovič
SOVIČA OKA
Režija in obnova predstave
MATJAŽ. LOBODA Osnutki za lutke in sceno
JAKA JUDNIČ
Pesmi uglasbila
SVETLANA MAKAROVIČ Glasbena oprema in priredba
FRANCI OGRIZEK
Izvedba lutk
JANKO ŠTEFE
Izvedba kostumov
BECA ŠTUPNIK VOJKO ŠTUHEC
Izvedba scene
SALKO BAŠIČ
Tehnično vodstvo
CIRIL JAGODIC
Jutri, 15. novembra, ob 15.30 in ob 17.30.
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast in nono
VIKTOR KOŠUTA
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 15. t.m., ob 13. uri mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopališče v Križu.
rvn f' nr *
n„rh. prt orivRf jMùjoéi: žena Gizela, hčerki Irma , In Irena, sin Srečko z družinami, sestra Kristina ter drugo sorodstvo
Sv. Križ, Trst, 14. novembra 1976
KVOTE: 12 točk - 14.240 000; 11 točk — 379.000; 10 točk - 30.600 lir
STALNO
GLEDALIŠČE DEŽELE F-JK - in STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE vljudno vabita
na slavnostno predstavo «IDEALISTA» v četrtek, 18. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti, s katero bo Stalno gledališče F-JK počastilo
STOLETNICO ROJSTVA IVANA CANKARJA
Besedilo za gledališko uprizoritev je priredil Fulvio Tomizza po romanu «Martin Kačur — življenjepis idealista». .
Vstopnice s posebnim popustom so v prodaji pri blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 11. do 14. ure in v času vseh prireditev v Kulturnem domu.
Rezervacija možna tudi po telefonu 734265.
Istočasno bo v foyerju Rosset-tija slovenski gledališki muzej iz Ljubljane priredil razstavo Cankarjevega gledališča.
Dne 12. novembra nas je za vedno zapustila naša draga
PEPCA SILA
Pogreb bo jutri, 15. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v opensko cerkev.
žalujoči; družine Sila, Stopar, Perhavec, Rožanc in drugo sorodstvo
Opčine, Buenos Aires, Lokev, 14. novembra 1976
smo ga bili deležni ob
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki nenadni izgubi naše predrage
ŠTEFANIJE ŠKABAR roj. GULIČ
se prisrčno zahvaljujemo.
Posebna zahvala dr. Milanu Starcu, č.g. župnikoma, sorodnikom, govornikoma za ganljive poslovilne besede, občinski upravi in zadrugi «Naš Kras», narodnim nošam, darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in tistim, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Žalujoče družine Škabar in Deste
Veliki Repen, 14. novembra 1976
Razstave
SPD Tabor - Opčine prireja raz stavo Jožeta Cesarja, ki bo odprta še danes od 9. do 12. in od 16. do 20 ure.
V galeriji Tribbio je slikarska razstava znanega umetnika Salvatoreja Fiumeja.
Na sedežu Cappelle Underground v Ul. Franca 17 je razstava dveh mladih tržaških umetnikov Adriane Gian-covich in Manfredija Caracciolo «Izhod iz kvadrata». Razstava bo odprta do 27. t.m. Umik je od 18. do 21. ure.
Slovenska prosvetna zveza obvešča, da bo v Kulturnem domu odprta fo-fotografska razstava «Koroški Slovenci v boju za svoje pravice» do 17. novembra.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
ZAHVALA
Ganjeni se toplo zahvaljujemo vsem ob izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše predrage
MARIJE ŠAJN vd. BAN
Posebna zahvala vsem Banovcem, ki so toliko pomagali in jo spremili na zadnji poti, č.g. Žerjalu in sorodnikom.
Hčeri Marija in Rosa ter svak Giovanin
Bani, Port Lincoln, 14. novembra 1976
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage sestre
MARIJE GRANDUČ vd. KLANČIČ
se iskreno zahvaljujemo tistim, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja in vsem, ki so kakorkoli počastili spomin drage pokojnice.
Družine Granduč, Jančar, Renzoni, Dolgan in Morgan
Trst, 14. novembra 1976
DEŽELA NAJ UPOŠTEVA UPRAVIČENE ZAHTEVE
Da je vprašanje odnosa javnih u-prav, ustanov in uradov, ki delujejo na področju kmetijstva, ali kot se na splošno reče «pristojnih oblasti», do kmetov v naši pokrajini zgolj politične narave in ne tehnične, verjetno ne more dvomiti nihče. Za tako trditev nam je dala preteklost dovolj dokazoy. Med najbolj zgovornimi je bila afera okrog Kmečke bolniške blagajne in je •ja žalost še vedno vprašanje trža ške Zbornice za trgovino, industrijo. obrt in kmetijstvo.
Glede prve je znano, da je bilo raztegnjeno zdravstveno skrbstvo za kmete v naši pokrajini šele 5 let pozneje kot drugod v državi in da je samo pri nas bilo protizakonito onemogočeno neposredno upravljanje bolniške blagajne za nadaljnjih 13 let. Trgovinska zbornica je v vsem tem času trdovratno odklanjala pravo predstavništvo tržaških kmetov v svoiih organih, tako da ne more biti čudno, če ni zaslediti nobene koristne pobude za- domače kmetijstvo z njene strani. Nasprotno. če na primer zastaja ustanovitev uradnega seznama kmetov, je to pripisati prav njej (Sicer bomo to vprašanje še podrobneje obdelali).
Zdi se nam zato povsem pravilen Prestop komunistov in socialistov z Vprašanji v deželnem svetu, torej s politično pobudo, glede namestitve slovenskih strokovnjakov na čelo nadzorništev za kmetijstvo in za gozdarstvo v Trstu. Mislimo, da si nihče ne upa oporekati, da more biti odnos državljanov (v tem primeru krajevnih kmetov) z ustanovami, ki so jim dolžne služiti, dejansko koristen, le če temelji na zaupanju in največjem zavzetem sodelovanju. Pogoj za to je pa seveda, da se ljudje in strokovnjaki razumejo in čutijo, da so jim nameni skupni.
Zato so tržaški kmetje od osvoboditve dalje dosledno zahtevali, naj bodo v vseh uradih, ki jim morajo vsakodnevno pomagati pri njihovem delu, nameščeni ljudje, s katerimi se bodo mogli pogovoriti sproščeno, v materinščini. Njihova prizadevanja in pritisk njih strokovne organizacije so bili dolgo zaman. Ko se je pa ustanovila dežela in je prevzela pristojnost tudi nad tema u-radoma je bil le storjen mali korak naprej. Ko so nekatere funkcionarje tržaškega nadzorništva pre-
Krcžek za družbene hi politične vede «Pinko Tomažič» v Trstu
V sredo, 17. novembra, ob 19.30 bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ul. Petronio 4
večer z naslovom:
krajevne ustanove
V SEDANJI KRIZI
problemi - posledice - izhodišča Govorili bodo tovg£išj;,j, Miloš Budin, Boris Iskra, Dušan Lovriha, Stojan Sancin, Stojan Spetič.
Sledila bo razprava.
Vljudno vabljeni.
Odbor
PLODNA RAZPRA VA V MILJAH
SLOVENSKA PROSVETNA 7,VEZA KULTURNO PROSVETNA ZAJEDNICA PULA
pesem nas druži
Nastopajo: mešani zbor Matko Prajsa, folklorna skupina Mate alota in moški zbor italijanske manjšine v Pulju Lino Mariani.
V soboto, 20. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
mestili v druge pokrajine je Kmečka zveza dosegla, da so. namestili v Trstu mladega slovenskega a-gronoma. V ugodnejših političnih razmerah, ki jih je pomagala — ne pozabimo — ustvarjati tudi naša narodnostna skupnost s svojo sicer dosledno in odločno, toda strpno demokratično borbo, se je odprla možnost vstopa med deželno osebje tudi drugim strokovnjakom, zlasti na sektorju kmetijstva.
Poleti pred dvema letoma se je celo zdelo, da je storjen nadaljnji korak, ko so ob predčasnem odhodu v pokoj načelnika kmetijskega nadorništva postavili za vršilca njegovih dolžnosti slovenskega strokovnjaka. Toda kaj hitro so to preklicali in vpoklicali upokojenega nazaj.
Sedaj pa, od 1, januarja pri kmetijskem, od začetka oktpora pri gozdarskem nadzorništvu, sta mesti načelnikov prosti. Kmečka . zveza je nastopila pravočasno pri deželnem odborniku za kmetijstvo, da ga o pozori na priložnost, da zadosti predolgo neupoštevani zahtevi domabili kmetov. Ti so že konec lanskega leta zorali 1185 podpisov, ki jih je predsednik Kmečke zveze v spiemstvu tedanjega predsednika Zveze neposrednih obdelovalcev izročil odborniku. Toda tudi tedaj ni bilo uspeha, izbrali so le začasno rešitev, ki nikakor ne povečuje učinkovitosti urada.
Zadnje dni julija je Kmečka zveza ponovno pismeno opozorila prisloj nega odbornika na potrebo in na možnost namestitve za načelnika o-beh nadzorništev strokovnjakov, ki bodo mogli izvrševati svojo službo v jeziku ogromne večine tržaških kmetov. Pismo je bilo poslano v vednost tudi parlamentarcem, izvoljenim v naši deželi, načelnikom deželnih svetovalskih skupin, pokrajinski upravi, vsem občinam in federaciji delavskih sindikatov. Vse občine, pokrajinska uprava, sindikalna federacija so že sporočile deželnemu odborniku za kmetijstvo, da soglašajo z utemeljitvami zahteve in zaradi funkcionalnosti in da jo zato osvajajo. Odbornik je pred kratkim odgovoril Kmečki zvezi, da še ni u-tegnil imenovati načelnikov obeh nadzorništev v Trstu, ker je vse o-sebje, zlasti vodilno, prezaposleno za pomoč potresnemu področju (kar je sicer treba upoštevati). Zagotavlja, da bo skušal najti rešitev, ki naj bo v skladu tako z zakonom o deželnem osebju, kot s potrebami krajevnega prebivalstva.
Tu je torej problem. Deželni zakon o osebju namreč predvideva, da so lahko postavljeni na vodeča mesta funkcionarji, ki so dosegli vodilno službeno stopnjo. Razumljivo je, če upoštevamo ne ravno uglajeno pot, ki so jo do niti tako daljne preteklosti imeli Slovenci pri vstopanju v javne službe, da takih ni ravno na izbiro. Imamo pa jih. Za gozdarsko nadzorništvo ima dežela v službi funkcionarja, ki bi mu 'jibsebno odbor za deželno osebje že lahko na svoji četrtkovi seji ali na predvideni decembrski, odprl pot do Trsta: za kmetijsko bi tudi ne smelo biti nepremostljivih težav. Seveda nihče ne zahteva, da komisija, ki ji predseduje predsednik deželnega sveta, sestavljajo pa funkcionarji in predstavniki sindikatov, zamiži ali dela kake nepravilnosti. Pričakujemo le, da bo prevladala skrb za naj večjo funkcionalnost obeh u-radov, ki je v dobršni meri odvisna prav od obvladanja jezika kmetov, katerim morata služiti, pred službenimi leti. Tega ne zagovarja samo Kmečka zveza, pač pa vse krajevne uprave in krajevni sindikati. Sedaj je torej priložnost, da deželna u-prava poveča zaupanje tržaških kmetov v njeno voljo pomagati obstoju in razvoju krajevnega kmetijstva s konkretnim znamenjem, ki več velja kot najbolj svečane izjave.
Odnos med večinskim in manjšinskim narodom je izraz demokratičnosti
Zanimivi in kakovostni prispevki prof. Darka Bratine, prof. Karla 5iško vica in Žive Gruden
V Miljah je bila v petek zvečer — na pobudo centra za socialne in politične študije «A. Gramsci» in Društva Šimencev miljske občine — izredno zanimiva razprava o odnosih med večinskim in manjšinskim narodom. Iz različnih zornih in tematskih kotov so to živo in danes posebej aktualno vprašanje osvetlili in prikazali prof. Darko Bratina, docent ekonomske so ciologije na tržaški univerzi, prof Karel šiškcvič, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta in Živa Gruden: na osnovi njihovih prispevkov se je nato razvila koristna razprava.
Po uvodnih pozdravih predsednika centra «A. Gramsci» Livia Pilata in občinskega svetovalca Kiljana Ferlu-ge ,je Darko Bratina na kratko orisal vprašanje večine in manjšine v tesni povezavi s sccioekonomskim položajem posameznikov. Nakazal je, kako je problem manjšin stopil v o-spredje na evropski ravni v začetku šestdesetih let, predvsem zaradi rasti multinacionalnih družb ter zaradi propada nacionalnih držav. Prof Bratina je menil, da ni dovolj težiti po tem, da se večinski in manjšinski narod bolje spoznata, da tako živita v boljšem sožitju; istočasno je mogoče in je potrebno, da naroda osvojita in asimilirata obe kulturi. Za to seveda ni dovolj voluntarizem, temveč ustrezne strukture.
Živa Gruden je v glavnih obrisih prikazala jezikovno plat problema Predvsem je poudarila potrebo, da se manjšini omogoči, da popolnoma obvlada svoj jezik. To pa tudi zato, da postane ponosna nanj in da ga lah ko primerno uporablja. Poleg tega mo-
SPD IGO GRUDEN NABREŽINA priredi
danes,’ 14. novembra, ob 17. uri
SLAVNOSTNO
AKADEMIJO
v počastitev 10-letnice ŠD Sokol
Nastopali bodo moški zbor igo Gruden, dekliški zbor Igo Gruden. Stane Raztresen, baletna skupina SPD Tabor z Opčin, harmonikarski duo Dorina Kante — Klavdij Furlan in ansambel Taiirrs.
Prireditev bo v občinski telovadnici v Nabrežini.
Vljudno vabljeni
ra večina omogočiti manjšini, da še ta lahko poslužuje svojega jezika v vseh okoljih in na vseh stopnjah. Osnova je v tem smislu ojačitev šole ter povezava te s kulturno rastjo.
Karel šiškovič je analiziral sedanji odnos med večino in manjšino na osnovi objektivnih zgodovinskih, političnih. ekonomskih in nasploh socialnih dejavnikov. Jasno je opredelil pojem «normalnosti» oziroma «abnornal-nosti» sedanjega stanja. Preprosto povedano: sedanji položaj je lahko normalen za večino, abnormalen za manjšino, šiškovič je poudaril potrebo, da vsak posameznik tudi na jezikovnem polju izrazi svojo individualnost. a prav s tem je tesno povezano vprašanje asimilacije oziroma raznarodovanja. Res demokratična država bi morala nuditi vsakemu državljanu možnost svobodne izbire. In najbrž ne bi smelo biti dvoma o tem. da bi ob takih res demokratičnih strukturah
in nadstrukturah vsak predstavnik manjšinskega naroda svobodno ostal pripadnik manjšine. V zaključku je šiškovič naglasil, da bi morala večina nuditi manjšini prav iste pravice, ki bi jih ta imela, če bi bila večina oziroma če bi živela v matični državi. Glavno breme za tak razvoj sloni predvsem na naprednih komponentah večinskega naroda.
Kot smo že omenili, se je po treh kvalitetnih prispevkih razvila razprava. Predvsem so nekateri izrazili željo in upanje, da ne bo ta pobuda ostala osamljena, temveč da se bo debata o nakazanem problemu nadaljevala v krogu raznih družbeno-političnih krogov.
v
Zlata poroka pri Skerkovih
• Ob obletnici oktobrske revolucije
bo danes ob 17. uri sekcija KPI «Che Guevara» priredila ljudski praznik na sedežu. Reška cesta 7. Govoril bo sen. Vittorio Vidah.
Veliko slavje je bilo včeraj na Kontovelu pri «Skerkovih», kot jim pravijo domačini, kajti Marija in Anton Škerk sta slavila zlato poroko in občutila dobrosrčnost znancev in prijateljev, ko so jima želeli in čestitali na ta njihov veliki praznik.
Že pol stoletja si slavljenca delita vse dobrote in zlo. Na včerajšnji dan, 13. novembra 1926 ju je poročil takratni župnik Martelanc.
■ m Ululili iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiHilliiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiii m n iiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiin 111111111111 umu
S petkovega zasedanja repentabrskega občinskega sveta
Razširiti bo treba otroški vrtec m urediti ceste in poljske poti
Razprava o industrijski dejavnosti v krajevnih kamnolomih
Petkova seja repentabrskega občinskega sveta je potekala v dveh delih: prvi,'daljši del zasedanja, je bil posvečen poročilom župana ter vprašanjem in interpelacijam, v nadaljevanju pa so obravnavali nekatere točke dnevnega reda, ki ga bodo izčrpali prihodnji teden.
V uvodnem poročilu je župan dr. P. Colja omenil, da uprava razpolaga z vsoto 12,2 milijona lir, ki se nanaša na izjemno oprostitev plačevanja članarine, ki bi jo morala občina plačati konzorciju za tovorno postajališče vse do leta 1975. Ker je treba ta znesek izkoristiti pred koncem leta. sicer bi ga izgubili, namerava občinska uprava s temi finančnimi sredstvi urediti tri ceste oziroma poljske poti. Župan je tudi poročal o srečanju s prefektom, ki je spričo nujnosti nekaterih del, v prvi vrsti v zvezi z razširitvijo otroškega, vrtca in upoštevajoč nenehno
l»miiiiiiHiniiHiiimiiiii|iniimiiiimiiiiimniiiiuim*iiimi**iMuiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiii»m»iiiiiiiiiiiiti»uiiiii
NENADNA SMRT
GUIDA POBEGE
"•»iiiHiiniiui,,llll|||||11|1|i|I||||(((ii|i|11||||111|I||I|1I1|I|1|||I|11(1I1111|1|||1|||I((JI|1||||111||irfI1||I|Ill(I||1I|||1|I|I|1||||||||||||I|||I1I|,,„,,,,IUi,iiiiiiiihiiiiiiiiiii
Zadnje slovo od «velike matere» Štefanije Skabarjeve iz Repna
V četrtek so pokopali v Pobegih pri Kopru borca in naprednega tovariša Guida Pobego, ki je, star komaj 56 let, podlegel zahrbtni bolezni.
Guido, kmečki sin rojen v Pobegih 18. marca 1920, je med drugo svetovno vojno služil v italijanski vojski. Bil je v edinicah, ki so zasedle Albanijo in vdrle v Grčijo. V času italijanske kapitulacije pa je bil že spet v Italiji, se vrnil domov, odkoder je odšel med borce za svobodo. Pripadal je najprej Istrskemu odredu, kjer je med manjšimi spopadi s fašističnimi skupinami zbiral blago za partizanske edinice in sodeloval pri mobilizaciji ter vodil mobilizirance v Brkine in celo do Kočevja. Iz Istrskega odreda je kasneje prestopil v Cankarjevo brigado, bil je ranjen v nogo, leta 1944 pa je zbolel za pleuritisom in je bil z zavezniškim letalom pripeljan v partizansko bolnišnico v Bariju. Ko je ozdravel, so ga za držali v Splitu, kjer je opravljal službo bolničarja. Demobiliziran je bil 10. septembra 1945. Tedaj se je zaposlil v Dijaškem domu v Kopru. Tri leta (od 1947 do 1950) je služboval pri milici. Odtod je šel v Maribor, kjer je končal šestmesečno partijsko šolo. Po strokovnem zidarskem usposabljanju je delal pr, podjetju Gradbenik v Izoli. Leta 1953 se je preselil v Trst. Tu je delal pri raznih stavbenih podjetjih. Poleti 1974 je resno zbolel. Dve leti je boloval in se izmenično zdravil v bolnišnici in doma. Prejšnji petek je odšel v sežansko bolnišnico, kjer pa je že v ponedeljek 8. t.m. umrl.
Pokojni Guido je bil član KPI in je pripadal šentjakobski sekciji.
Zapušča vdovo in sina Rudija, katerima izrekamo iskreno sožalje.
-h-a-
naraščanje cen, pooblastil upravo, da skrči običajni kompleksni birokratski postopek in da sama najame projektanta ter izvede dražbo del. Tako bi morali realizirati ta socialni objekt vsaj eno leto prej in tudi izdatek bo nižji. Končno je izrazil sožalje družini pok. Štefanije Škabar, ki je bila v prvih povojnih letih tudi občinska svetovalka.
Načelnik svetovalske skupine manjšine Karel Guštin je zastavil županu nekaj vprašanj in izrazil nekatere kritične pripombe, kar je postopoma zelo razburilo duhove in mestoma je župan le s težavo vzpostavil red. Prvo vprašanje se je tikalo govoric v zvezi z zahajanjem mladincev v prostore občinske kopalnice. Župan in podžupan Sonja Baiss sta pojasnila, da je krajevni mladinski krožek, ki je že med poletjem hvalevredno vodil dejavnost šolske mladine, zaprosil za ključe kopalnice, da bi tam mladinci gojili kulturno - prosvetno dejavnost. Žal pa niso še izdelali točnega programa, kot so se obvezali in so izkoristili prostor le za zabavo, proti čemur pa je uprava že postopala in bi se moralo v kratkem vse normalizirati. Guštin je tudi o-pozorii, da je po premestitvi župnika repentabrska cerkev prepuščena sama sebi in zob časa je že hudo načel razne naprave, ob brezbrižnosti tržaške škofije. Župan je zagotovil posredovanje pri pristojnih o-biasteh za ohranitev tega spom-ni-škega bogastva. Končno je predstavnik manjšine polemiziral z županom in mu očital, da se je 1. novembra v svojem govoru ob polaganju vencev k spomeniku padlim skliceval na italijanske stranke, kar je bilo neumestno. Colja je ogorčeno odklonil «tendenciozna in politično nastrojena namigovanja in opazke», saj je pred spomenikom izjavil, da so borci padli v borbi za drugačno družbeno, socialno in politično ureditev. Če pa danes lahko govorimo v materinem jeziku, se moramo zahvaliti demokratični javnosti in predvsem naprednim italijanskim strankam, ki nam, v nasprotju s koroškimi brati, priznavajo določene narodnostne pravice. Končno se je na poseg M. Guština razvila živahna debata o industrijski dejavnosti v krajevnih kamnoseških delavnicah.
Po krajši prekinitvi zaradi polemičnih izpadov nekaterih svetovalcev v prvem delu zasedanja, je občinski svet soglasno izglasoval resolucijo, v kateri izraža solidarnost s koroškimi Slovenci in obsoja zatiranje, diskriminacijo, kršenje državne pogodbe in kritično zadržanje avstrijske vlade do slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti, ki bo doseglo svoj višek prav z današnjim jezikovnim preštevanjem.
Zatem so si svetovalci ogledali načrt za razširitev vrtca in ga v celoti odobrili. Predvidena kapaciteta preurejenih prostorov bo za 70 otrok (sedaj obiskuje otroški vrtec 34 o-trok), izdatek 65 milijonov lir za kritje stroškov pa bodo črpali iz komisarskega proračuna. Če ne bo prišlo do naknadnih zapletov, bi morali dela dokončati tja do poletja.
V skiadu z določili nove pogodbe občinskih uslužbencev, je svet sprejel sklep, da občinska babica opravlja svojo službo po 3 ure dnevno in je prisotna na občinskem sedežu, da lahko nudi svoje brezplačne usluge na socialno - zdravstvenem področju vsem potrebnim občanom.
Sledila je odobritev odborcvih sklepov, med katerimi naj omenimo, da bodo 1.357.000 lir zbranih sredstev predali prizadetim po potresu občine Grmek v Beneški Sloveniji, izredni prispevek vladnega komisarja 250 miiijonov lir za socialne naložbe pa so namenili za izgradnjo socialnega centra, ureditev nogometnega igrišča, razširitev vrlcaTn ža" druga manjša javna dela.
Na koncu je repentabrski občinski svet'imenoval za šolskega zdravnika dr. L. Casteipietra, sedanjega pediatričnega svetovalca, občinska predstavnica v odboru šolskega patronata pa bo Zofija Baissova.
- bs -
Anton Škerk se je rodil na Kontovelu 16. januarja 1906 v slovenski kmečki družini. Osnovno šolo je o-biskoval na Proseku in dokončal v Barkovljah. ker je za časa prve svetovne vojne proseško šolo zasedla avstrijska vojska. Izučil se je za mizarja ter dolgo let opravljal ta poklic, dokler ni dobil službe pri gasilcih v Trstu, v Tržiču in na Opčinah.
Anton je bil zelo dober pevec, kot otrok je začel peti v cerkvenem pevskem zboru na Kontovelu, nadaljeval v moškem zboru «Prosek -Kontovel» ter v sedanjem zboru «Vasilij Mirk» do leta 1972.
Ko so pred leti izročili pevcem Gallusova odličja, so tudi sedanjemu slavljencu podarili zlato Gallusovo odličje. Kot zaveden in napreden Slovenec je bil tudi Anton preganjan od fašistov in je večkrat poskusil njihove zapore.
Žena Marija se je rodila na Proseku v družini Pcrtot pa domače «Dri Mužinovih», 14. februarja 1907. Ko je nekoliko odrasla je morala pešačiti vsak dan v mesto, kamor je nosila prodajat mleko in žele njavo. Čez nekaj let se je odločila da postane rožarica in še dandanes prodaja cvetje na pokritem trgu Trstu. Tudi ona je dolgo let pela proseškem cerkvenem zboru in še dandanes večkrat rada zapoje s svo jim lepim altom.
Imela je dva otroka, od katerih je živa hči Dora. ki je tudi kot oče in mati. dobra pevka.
Za časa NOB sta današnja slav licr.ca bila na pravi strani ter prispevala svoj delež v boju za zmago nad fašizmom.
Pridružujemo se čestitkam hčerke Dore. sorodnikov in prijateljev z \oščilom. da bi se njuno življenje raznotegnilo v zdravju in sredi še dolgo let.
Mario Magajna
9 Tovartriški svet tovarne SIRT (bivše Vet-‘J'*-; sporoča, da bo jutri ob 8. uri st'uptóina v tovarniški menzi, razpravljali 'bodo o nujnih in pomemb-
nib vprašanjih. _
9 Jutri se ob 18.30 sestane šentja-kobssa VitstlU. Na seji, ki bo v Ul. Capnn 18 I. oodo tazpravljali o pravičnih stanarinah.
Danes praznujeta zlato poroko
BERNARDA in ROBERTO VISINTIN
Ob tej priliki jima čestitajo brat in sestre in jima želijo še mnogo let skupnega življenja.
AMATERSKI ODER PROSEK — KONTOVEL
Danes, 14. novembra, ob 17. uri v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu
H. F. KUHNELT
«EN DAN Z EDVARDOM»
veseloigra v treh dejanjih
Vljudno vabljeni
PRIJAVE VINA
Uprava občine Devin - Nabrežina o-pezarja. da morajo vsi vinogradniki in vsi pridelovalci grozdja in mošta prijaviti najkasneje do 29. novembra 1976 količino pridelanega vina. Prijave sprejemajo na županstvu, soba štev. 19, od 9. do 11.30.
Občina ne bo izdala spremnega iz-kazila za prodajo tistim, ki ne bodo spoštovali veljavnih določb. Kršitelji bodo kaznovani po zakonu.
ZAKOL PRAŠIČEV
Živinozdravniški urad devinsko-na-brežinske, zgoniške in repentabrske občine obvešča, da morajo tisti, ki zakoljejo na svojem domu prašiča, sporočiti občinskemu živinozdravniku za predpisani zdravstveni pregled.
MLADINSKI KROŽEK « DOLINA »
priredi danes. 14. novembra. ob 17. uri v društvenih prostorih tradicionalno
MARTINOVANJE 76
z bogatim kulturnim sporedom, na katerem bo nastopil pevski zbor «Va lentin Vodnik*.
Sledilo bo nagrajevanje vinograd nikov. ki so razstavili letošnji domači pridelek. Nato prosta za bava.
Prvi del sporeda bo Radio postaja Trst A neposredno oddajala.
Pismo uredništvu
Spoštovano uredništvo!
Prosim za objavo v Vašem listu. Tržaška občina je z letošnjim šolskim letom usedla psihopedagoško službo v korist otrokom, ki obiskujejo vrtce, osnovne in nižje srednje šole. Usposobljeno osebje naj bi delovalo v okviru didaktičnih ravnateljstev. Organizacijo omenjene sli ribe je prevzelo odborništvo za zdravje in higieno. O načrtih in namenih tržaške občine v zvezi s to pobudo sem zvedel na sestanku občinske komisije za šole s celodnevnim poukom, ki je bil pred koncem preteklega šolskega leta. Z namenom, da bi bila psihopedagoška služba zagotovljena slovenskim šolam tržaške občine z namestitvijo slovenskega o-sebja, smo nekateri ravnatelji naslovili odborniku za zdravstvo in higieno pismo in ga zaprosili za sestanek. Sledila so tri srečanja v prostorih omenjenega odborništva. Na sestanku je bil prisoten tudi profesor Egidij Košuta, ki že nekaj let sodeluje z uradom za šolsko usmerjanje (COSP). Načelo o psihopeda-goški službi v materinščini je bilo takoj sprejeto in v ta namen je bilo treba iskati odgovarjajoče slovensko strokovno osebje Vodstvo slovenskega sindikata je bilo o zadevi obveščeno in prav tako slovenska javnost, saj je Primorski dnevnik, v drugi polovici avgusta 1976, več dni zaporedoma objavljal ustrezni oglas. Vabilu sindikata se je odzval kandidat s filozofsko fakulteto ter lepo število slovenskih visokošolcev filozofije s psihološko usmeritvijo. Vsi so vložili prošnjo za sprejem v službo na tržaško občino v drugi polovici septembra 1976. Odbornik je izjavil. da se bo nova služba začel» 15. oktobra. O organizaciji nove psi-hopedagoške službe sem obvestil člane zavodskega sveta kakor tudi vse starše naših učencev. Na zasedanju komisije za zdravstvo in higieno kon-zulte za zahodni Kras. ki je bilo v torek, 26. oktobra 1976 na Proseku, je odbornik gospod Zanini izjavil, da se bo imenovanje slovenskih psihologov zavleklo, kolikor je proti namestitvam slovenskega osebja nastopila vsedržavna konfederacija sindikatov. Slovenska javnost upravičeno priča-kirie jasno besedo, tako od strani tržaške občine, kakor tudi od strani tistih, ki omenjena imenovanja zavirajo. Prepričan sem. da bi tudi ob tej priložnosti krajevne konzulte in v njih izvoljeni slovenski predstavniki učinkovito posredovali v korist slovenski šoli.
Še nekaj o sodelovanju konzulte za zahodni Kras s šolami tega področja. Zasedanja omenjene konzulte v zvezi s šolskimi problemi so le občasna. Letno bi bila potrebna vsaj trikratna uradna srečanja. Koristni bi bili osebni stiki med s'ovenskimi predstavniki in šolskim vodilnim, učnim in neučnim osebjem, oziroma s šolskimi izvoljenimi sveti. Podobni stiki so predvsem nujni za novoizvoljene predstavnike konzu'te, da se pravočasno soočijo z odprtimi vprašanji naših šol in tako bolj učinkovito sodelujejo s konkretnimi posegi za njihovo rešitev. O potrobi podobnega sodelovanja priča naslednji primer. Na zadnjem zasedaniu zdravstvene komisije za zahodni Kras ie neki italijanski predstavnik iz Sv. Križa med drugim dejal, da je tamkajšnja italijanska osnovna šola vložila prošnjo za celodnevni pouk, ki naj bi se začel že v tem šolskem letu. Vest je zelo važna tudi za nps Slovence. Priprava za celodnevni pouk ni stvar enega meseca. Sprašujem se. zakaj ni bila pravočasno sklicana seja krajevne konzulte. da bi razpravljali o uvajanju colodnev-noga pouka v Sv. Križu. Morda bi se za podobno pobudo odločila tudi svetokriška slovenska osnovna šola. Z rednimi formalnimi in neformalnimi stiki bi preprečili nevarnost nesporazumov in tako predvsem koristili naši slovenski šoli.
Ravnatelj srednie šole «Fran Levstik» Humberl Mamulo
Hlinili i im ti hi n n um min im ii m n m ii iiimiiiiiiii h Miijiiiiiifiifiiiinfiiniin,limili,,1,1,111 mi,! 1(1,1,1111, um
90 LET MARTINA SLAVCA
Ta teden je slavil svoj 90. rojstni dan Martin Slavec iz Boljunca, ali kot ga poznajo vaščani in prijatelji Tine Slavčeč.
Rodil se je v kmečki družin; v Boljuncu. Grozote prve svetovne vojne je okusil na ruski, nato na soški fronti, kjer je bil tudi hudo ranjen in je ostal vojni invalid. Po
vojn; se je trdo oprijel dela na kmetiji in se oženil z Borštankn Antonijo Petaros. ki mu je povila tri hčere in s na.
Kot kmeta so ga hudo prizadele razlastitve za tovarno Velikih motorjev in še sedaj trpi i toži po lepem. svežem okolju in obdelanih poljih na zemljišču, kjer stoji sedaj tovarna.
Zelo mu je pri srcu slovenska beseda. Po značaju je miren in tih, bil je izredno delaven i., vselej pripravljen nuditi pomoč bližnjemu, dokler mu je to dopuščalo zdravje. Zelo rad obuja spom ne na stare vaške običaje in lastne dogodivščine, k; jih v dolgem življenju res ni bilo malo.
Tinetu ob visokem življenjskem jubileju cestiamo in z njegovimi svojci in znanci želimo, da bi bil v naši sredi še mnogo let.
V. L.
lka rT.noži?a vaščanov ter znan-PriJa.teljev iz drugih bližnjih sn fv iz mesta, med katerimi di-nrr*1 i^evilno zastopani člani za-ge «Nas Kras» s predsednikom Leonom Krausom, je v petek po-
Lm?ne óS,Pr!mila na zadnJi Poti Šte-skiJ°c?kabarjevo Repna, zamej-W ,.Yencern Poznano predvsem «Kt-	mati» vseh dosedanjih
doiffaS.kl,h.0hceti>>- še Preden se je Cr Z n sPrevod odvil od hiše ža-■ i na Repnu proti pokopališču na ■>aiU’ S0 se °d Pokojnice, ki je le-£a‘a na parali v domači izbi, oble-n na lastno željo v narodno nošo, snvri PosIovit vaščani z dolgem snrpV°uUi pa so i° poleg svojcev sptemljale tudi domače žene oble-
čene v narodne noše, ki so prav po zaslugi pokojne gospe Štefanije ponovno prišle v običaj.
Ob odprtem grobu so ji bile izrečene besede zalivale v imenu zadruge Naš Kras, za katero je pokojnica neumorno sodelovala kot o-skrbovalka Kraške hiše in kot simbol naše kraške starožitnosti v vlogi «velike matere», ki ji je tako spontano pristajala. Predsednik zadruge je poudaril, da bo njen lik tudi poslej, ko jo je sprejela vase kraška zemlja, ki jo je tako zvesto ljubila, ostal med nami, z njim pa se bodo srečavali še pozni rodovi, saj je bila njena beseda in njena podoba večkrat , posneta, na magnetofonski in filmski trak.
Od pokojnice se je v imenu repen-tabrskih občanov poslovil tudi župan dr. Pavel Colja. Omenil je njeno zavzetost za občinske probleme zlasti takrat, ko je bila izvoljena v občinski svet in pa njen vzoren lik trpeča in požrtvovalne matere, ki je svoje sinove in hčere vzgojila v zavedne Slovence in v težki preizkušnji narodnoosvobodilnega boja s srcem sodelovala v gibanju in tudi žrtvovala na oltar svobode e-nega od svojih sinov. Izrekel ji je hvaležnost občanov za vse, kar je dobrega storila za svojo družino in za občinsko skupnost.
S Štefanijo Škabarjev-' je legla v grob markantna, zavedna sloven ska kraška žena.
ZA ŽRTVE POTRESA
V	BENEŠKI SLOVENIJI
Društvena gostilna Prosek 40.000,
Milena Sancin 10.000, Centralsped 85 tisoč, ,Urama Malalan Opčine 50.000, inž. Drago Dolenc 10.000, družit a Kariž 10.000, Justina in Anica Daneu 50.000, športna redakcija Radia Ljubljane 50,000 lir.
V	spomin na svojo mamo in v spomin na pok. očeta Magde Zlobec daruje Vera Udovič 30.000 lir.
Ob 3. obletnici smrti Alojzije Gec daruje družina 10.000 lir.
Ob 15. oziroma 14. obletnicj smrti dragih sester Ane in Cirile daruje Olga Demark 10.000 lir.
V	zahvalo za zdravljenje v Valdoltri daruje Ema Tomažič 50.000 lir.
V	počast tev spomina dobrega in prerano umrlega Željka Sironiča iz Zagreba darujeta Vlasta in Armid Ukmar 30.000 lir,
V	počastitev spomina Bruna Zlob ca darujejo reditelji SSG iz Trsta 25.000 lir.
Ob 5. obletnici smrti Marije Kralj
Darovi in prispevki
...................................................................................................................................................................................mimi m
V	.-.pomin na vse padle borce iz Križa daruje družina Silvano Košuta (Križ št. 40) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padi m v NOB v Križu in 5000 lir za VZP1 ANP1.
Ob priliki odkritja spomenika tov. Štefanu, 31. oktobra 1976 v Borštu, so prispevali za kritje stroškov: cvetličarna Barut 7000. Slava Žerjal 2 t:soč, Roza Kosmač 2.000, Marta Ra-potec 2.000. Anica Žerjal 2.000, Milka Žerjal 2.000 in Marija Petaros (89) 2.000 lir.
V	počastitev spomina pok. Josipa Svetine daruje Mario Magajna 10 tisoč lir za PD Valentin Vodnik.
V	počastitev spominr. Štefan je Škabar darujejo za ŠD Polet: dr. Stanko Oblak 5000 lir, Stojan Udovič 10.000, Anica in Marčeto Malalan 10.000. Vanka in Lojzka z Opčin 15.000, Mitja Race 10.000, dr. Jože Škerk 5000. Mario Magajna 10.1KK), dr. Drago Gantar 10 000, Marcelo Švagelj 10.000, dr. Mitja Bitežnik 10 tisoč. Srečko Sedmak 10.000. Felice Ostrouška 10.000, Stanko Požar 10.000 in Egon Kraus 10.000 lir.
daruje mož Štefan 5000 lir za pevski zbor Primorec in 5000 lir za PD Primorec.
Nosilci krste Oskar M., Leonard B., Mirko R.. Mario V., Pavel M. in Pepi M. na pogrebu Marije Ban od Banov št. 48 darujejo plačilo usluge 30.000 lir v sklad za dozidavo prosvetnega doma na Opčinah.
Marija Sancin daruje 2000 lir za PD Ivan Grbec.
V	počastitev spomina Dore Gorup daruje družina Stanko Vaclik 5000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Doro Gorup darujeta Zdenka Sosič in Nadja Perini 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob 3. obletnici smrti Angela Vodopivca daruje žena Silva 15.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik.
Namesto cvetja na grob botre Šte
fanije Škabar daruje Ivan Škabar z družino 5000 lir za ŠK Kras.
V	počastitev spomina Antona Lavrenčiča. ob 2. obletnici smrti, daruje Milena Lavrenčič 10.000 lir za PD Ivan Grbec.
Namesto cvetja na grob Zofije Schillani daruje družina Biondo z Opčin 10.000 lir za opremo prosvetnega društva Slovenec iz Boršta.
Ob 1. obletnici smrti Ivana Škerla daruje družina Alojz Škerl 5000 lir za RMV in 5000^ lir za ŠZ Bor.
V	počastitev spomina Kristine Ger-dol daruje Alojzija Gerdol 3000 lir za PD Lonjer Katinara.
Namesto cvetja na grob Štefanije Škabar daruje družina Hmeljak (Veliki Repen 77) 5000 lir za dom han-dikapiranih na Opčinah. V istj na men daruje Marita (Veliki Repen 7) 2000 lir za dom handikapiranih na 0| "inali.
V	počastitev spomina pok. Marije Brus daruje Ljudmila Pertot 2000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Marijo Brus daruje Zdenka Šavl; 5000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Mimi Sva gelj - Pertot in Marije Znda-čič -Brus daruje Marija Gembrini 6000 lir za Glasbeno matico.
Ob 10. obletnici smrti nonota Kar la daruje nečakinja Tatjana Maver 5000 lir za ŠZ Bor.
V	počastitev spomina dragega bra ta Edija Rustje darujeta družini Ru-stja in Polduzzi 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Justine Kralj darujeta družini Andolšek 10 tisoč lir za PD Primorec.
Namesto cvetja na grob Štefanije Škabar darujeta Ivanka in Ivan 5000 Ur za Kraško hišo.
GORIŠKI DNEVNIK

OBČINSKI SVETOVALCI 50 SPREJELI PRORAČUN/
Kljub razumljivim začetnim težavam uspešno poslovanje lekarne v Štandrežu
Od lanskih predvidenih 17 milijonov do letošnjih 5 milijonov primanjkljaja
Po skoro dveh urah vprašanj o »aznih občinskih zadevah je v petek zvečer goriški občinski svet načel razpravo o lanskem obračunu in letošnjem proračunu občinske lekarne, ki je v Ulici sv. Mihaela, na področju štandreža, in ki služi predvsem prebivalcem Štandreža, Sovodenj in Rojc.
Poleg župana je sedel za predsedniško mizo ob tej priliki predsednik upravnega sveta lekarne Mario Saracino. Na kratko je orisal oba računa. Pozitivno je ocenil lansko delovanje lekarne in dejal, da se ta ugodno razvija tudi v tem letu. Lansko leto, drugo upravljanja lekarne, so predvideli izgubo 17 milijonov lir. V resnici pa je izguba znašala samo 9.878.000 lir, kar pomeni, da so bila predvidevanja preveč pesimistična. Za letošnje leto so predvideli 10 milijonov lir izgube, računi pa že sedaj kažejo, da bo skoro gotovo izguba znašala samo pet milijonov lir. Te vsote kažejo, je dejal Saracino, da so začetne težave že skoro mimo in da se bo v nekaj letih bilanca lekarne uravnovesila. Zato je bila pravilna odločitev občinske uprave, ki je pred leti izglasovala sklep o odprtju te mestne lekarne.
V debato sta posegla le svetovalca Fornasir (PLI) in Nanut (PSI). Prvi je spet ponovil svoje teze proti tej mestni ustanovi, ki da samo odjeda denar občinski upravi, kajti denar, ki mora kriti ta primanjkljaj, bi lahko uporabili na drugačen način. Čisto nasproten pa je bil poseg socialističnega svetovalca dr. Vladimira Nanuta, ki je zagovarjal odprtje te lekarne v takem kraju, ki je bil doslej odrezan od mestnega središča. Lekarna služi predvsem štandrežcem in Sovodenj-cem ter prebivalcem Rojc. Da se je primanjkljaj znižal, se je treba zahvaliti tudi rajonskim konzul-tam v štandrežu in na Rojcah, ki so pomagale pri prepričanju prebivalstva, da kupuje zdravila v tej lekarni. V bližnji bodočnosti naj bi se deficit odpravil in občinska lekarna bi tako potrdila svojo socialno vlogo. Prav tako bi bilo v bodoče misliti, ko bodo zakoni to dopuščali, na odprtje še ene take lekarne pri pevm-skem mostu, tako da bi imeli to ustanovo bliže prebivalci Pevme, Oslavja, štmavra, Podgore in Strazza oba računa so glasovali vsi svetovalci strank ustavnega loka, proti sta bila le liberalec in fašist.
Sledila je nato zanimiva in mestoma živahna debata o uporabi javnih dvoran. Debato so sprožili komunistični svetovalci, ki so predlagali resolucijo v prid uporabe sedanjih prostorov razstavišča Espomego. Resolucijo sta orisala svetovalca Pi-rella in Coceani, v debato so posegli predstavniki vseh strank. Vprašanje je nastalo, ko je občinska u-prava lani zavrnila prošnje nekaterih mladinskih združenj, da bi u-porabljale za debate, koncerte in druge prireditve telovadnico v dolini Koma. Občinska uprava je te prošnje zavrnila, ker so pobudniki hoteli imeti prireditve ko so bile v dvorani tekme športnih prvenstev in že prej določene vaje športnih društev.
Svetovalci pa so se v petek, po izčrpni razpravi, sporazumeli o o-snutku skupne resolucije, v kateri je ugotovitev, da pomanjkanje u-streznih struktur precej ovira prost razvoj raznih prireditev in da je moč najti v sedanjih paviljonih Espomega in v tistih, ki bodo še zgrajeni, ustrezne prostore za najrazličnejše udejstvovanje. Zaradi tega ugotavlja občinski svet, da je treba najti sporazum med občino in trgovinsko zbornico, ki je lastnik teh paviljonov, da se ti dajo na razpolago
raznim društvom. To tudi ker je občina dala na razpolago trgovinski zbornici zemljišča na katerih so bili zgrajeni paviljoni in tudi ker so bili ti zgrajeni z javnim denarjem.
Seja se je zaključila pozno zvečer. Nadaljevala se bo jutri zvečer, ob 21. uri. Najprej naj bi prišlo do razprave o načrtih za razširitev razstavnega prostora Espomega, kar pa gre na račun bližnjega zemljišča, kjer je tovarna Brunnschweiler. Ta naj bi se preselila v industrijsko cono pod štandrežem.
uri. To bo prva seja potem ko je bil v celoti izvoljen pokrajinski odbor in po prisegi predsednika Aga-tija. Na dnevnem redu so ratifikacije sklepov, ki jih je sprejel odbor od letošnjega junija do danes, t. j. odkar je prišlo do krize na pokrajini in do odstopa predsednika in odbora ter številnih naknadnih volitev. Poleg tega Da so na dnevnem redu volitve zastopnikov pokrajine v upravni svet krminske industrijske cone, v upravni svet goriške hranilnice in v svet nadzornikov istega sveta. Razpravljali pa bodo o stalni svetovalski komisiji za psihiatrična vprašanja in izvolili njene člane, poleg tega pa pride tudi do razprave o možnosti ustanovitve drugih svetovalskih komisij. Na dnevnem redu pa so še številne interpelacije.
V SOBOTO, 20. NOVEMBRA
V So vodnjak kodo proslavili 25-letnko občinske avtonomije
Slavnostna seja občinskega sveta bo v Kulturnem domu - Izdali bodo tudi spominsko knjižico
V Sovodnjah bodo v , soboto, 20. novembra, svečano proslavili 25-let-nico obnovitve samostojne slovenske občinske uprave. Sovodenjska občina je namreč obstajala že v času avstrijske vladavine in v prvih letih potem ko so bili naši kraji priključeni k italijanski kraljevini, njeno upravno samostojnost so odpravili fašisti v letu 1926 in -jo priključili Mirnu. Tako so Sovodnje upravno pripadale mirenski občini do razmejitve v letu 1947, nato pa je bil v Sovodnjah do leta 1951 samo ločeni občinski urad, dejansko pa je bila naša občina pod nekakim pokroviteljstvom Zagraja. Zaradi nove razmejitve pa so področju prvotne so-vodenjske občine priključili že takoj po razmejitvi Vrh, ki je bil do tedaj v sklopu občine Opatje selo in tiste kraje ob Tržaški cesti, ki so bili prej vedno v sklopu mirenske občine.
V petek seja pokrajinskega sveta
Goriški pokrajinski svet se sestane v petek, 19. novembra, ob 18.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
ZAČELA SE JE SLOVENSKA ABONMAJSKA SEZONA
Beograjski glasbeniki navdušili Goričane na petkovem koncertu
Kot nalašč za take prireditve je dvorana v palači Attems
Pogled na beograjski komorni orkester med petkovim nastopom
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiifiiliiiiinlliiuiiiiittiiuuiHHiiiiiil
NA SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH
Prihodnjo nedeljo volitve v medrazredne šolske svete
Volitve bodo v goriškem in doberdobskem šolskem okolišu - Na srednjih šolah bodo volitve 28. novembra
Slovenski starši, profesorji in učitelji ter dijaki so spet poklicani, da izberejo, vsak iz svoje srede, zastopnike, ki bodo sestavljali razne šolske svete, ki jih predvidevajo pooblaščeni odloki. Gre v glavnem za izvolitev zastopnikov vsakega razreda v medrazredne svete, v nekaterih primerih pa bo treba zamenjati tudi kakega posameznega člana zavodnih ali okoliških šolskih svetov.
Starši otrok, ki obiskujejo osnovne šole, in učitelji bodo šli na volišča v nedeljo, 21. novembra. Volišča bodo v vseh slovenskih šolah na Goriškem odprta ves dan od 8. do 20. ure. Starši bodo volili svoje zastopnike v posameznih razredih, učitelji goriškega šolskega okoliša pa morajo izvoliti eno učiteljico v o-koliški šolski svet, ker je ena člani-
ca tega sveta odpadla zaradi premestitve v službi.
V slovenskih srednjih šolah bodo volitve čez petnajst dni, t.j. 28. novembra. Povsod bodo volišča odprta od 8. do 20. ure. Starši bodo morali voliti svoje zastopnike v razredne svete (po štiri za vsak razred), prav tako bodo morali svoje zastopnike voliti dijaki. V šolah bodo volili tudi disciplinske svete, ki imajo, tako kot razredni, enoletno veljavo. Ponekod pride tudi do volitev nekaterih odstopivših članov zavodnih svetov, ki imajo sicer triletno veljavo. Te volitve bodo na klasičnem liceju «Primož Trubar», na učiteljišču «Simon Gregorčič» in na nižji srednji šoli «Ivan Trinko», ki so nastanjene v Ul. Alviano in na trgovski šoli.
liimiiimiiiuiiiiiiiii»iiimiiiii»»iiiiiiiiHtiiim*miiiiiiuiiiiiiiiiimiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiHiiinii»*,***||,',,|,,,,,,,'i,l,,,,,,,,,,,iniiiiimi»iiiiii»»iiiiiiiiiiiii
KDO KAJ IZKRIVLJA ?
Polemičen članek «Izkrivljanja» (Katoliški glas, štev. 44, 2.11.1976) je svoj srd osredotočil na dejstvo, ki po treznejšem premisleku ne bi zaslušilo objavljene pozornosti. Podpisani, ki je prizadet, ne bi odgovarjal na očitke. Toda je že tako, da kdor molči, pritrjuje. Pritrjevati seveda ne morem, ker bi sicer ugledalo, da je povsem neumestna kritika dosegla svoj namen.
1.	Pisec, ki se ni podpisal s svojim polnim imenom (le kratica —ek), je napadel tisti del poročila S. ( tanka) R. ( enka) v «Primorskem dnevniku» (štev. 242, 17.10.1976), ki je govorilo o mojem referatu iz slovenske goriške zgodovine v 90. letih preteklega stoletja in ki sem ga prebral na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Kranjski gori. Pisec v dnevniku je svoje poročilo sestavil tudi s pomočjo ciklostiranega povzetka mojega predavanja, ki so ga zborovalci prejeli. Tako v predavanju kot v povzetku sem med značilnostmi slovenske goriške zgodovine ob koncu stoletja omenil o-sredotočenje dogajanj predvsem ob slogaški, a v liberalizem nagibajoči se skupini dr. Antona Gregorčiča in Andreja Gabrščka, ter ob klerikalni grupaciji dr. Mahniča in dr. Josipa Tonklija. Posebnost goriških razmer je bila, da sta pri obeh skupinah kot voditelja delovala seme-niška profesorja. Gregorčičevo zavezništvo s taborom, «ki grozi verska načela», je prav ob koncu stoletja prekinil novi goriški nadškof Missia. Gabršček je skupaj z dr. Tumo šel na odločno liberalno pot, svojo pot pa je hodil tudi dr. Gregorčič, saj se s skupino pri «Primorskem listu» ni nikoli iskreno povezal. Pisec v goriškem katoliškem
tedniku je razumel Penkovo poročilo tako, da je bil pravzaprav dr. Mahnič tisti, ki ga je prihod novega goriškega nadškofa Missie odvrnil od tistih, ki so «gazili verska načela». Ob tako nemogoči trditvi, ki jo pisec polemike polaga prek časopisnega poročila v moja usta, pa se le utrne droban poblisk treznosti in istočasno zlobnega namigovanja: «Ce so bile (trditve, op. BM) tako kot v tržaškem dnevniku podane tudi na zborovanju slovenskih zgodovinarjev, potem je to očiten znak, kako daleč je v matici že seglo ideološko potvarjanje zgodovine». Kakšno ideološko potvarjanje zgodovine neki, če naj uvrščamo dr. Mahniča med pro-gresiste, antikatolike! Tako zastavljena polemika vzbuja misel, da želi goriški tednik zopet ponagajati tržaškemu dnevniku; s podpisanim bi lahko polemiziral, če bi bral avtentično besedilo predavanja, ali pa če bi le-ta avtoriziral časopisno poročilo. Iskanje najmanjših povodov za politikantska rovarjenja je gotovo ena velikih značilnosti katoliškega tednika, pri vseh teh pa je skoraj obvezno matična domovina tisti pregrešni kozel, ki se mu lahko naprti prav vse, celo potres.
2.	Pisec polemike, ki želi verjetno biti malo več kot le povprečni poznavalec preteklosti Goriške, verjetno pozna katero izmed mojih del, ki so posvečena taki problematiki. Ne glede na to, da pač dr. Mahničevo vlooo pozna vsak normalno izšolani Slovenec, si pač tako očitnega spodrsljaja kot proučevalec goriške preteklosti podpisani nc bi smel privoščiti. Le trezen pomislek, pa bi bila vsaka polemika odveč. Samovoljna interpretacija poročevalčevega zaznamka o «delovanju semeni-
škega profesorja», v katerem si je mogel predstavljati polemik edino le dr. Mahniča in ne vem zakaj ne dr. Gregorčiča, mu je vzbudila željo, da me z nekaterimi datumskimi o-značbami pouči, da je bil Mahnič ob prihodu Missie v Gorico že krški škof. Ali si polemik lahko predstavlja, da bi se mogel predstaviti širokemu zboru slovenskih zgodovinarjev, če mi ne bi bile dobro poznane vse osnovne resnice in dejstva?
3.	Bodi jasno! (Naj uporabim ta Gabrščkov izraz). Pisec «Katoliškega glasa» je našel pretvezo, aa se je lahkotno poigral s samovoljno interpretiranim časniškim poročilom. «Katoliški glas» rad počenja take norčije. Rekviziti igre so znani, tu je «Primorski dnevnik» (eksponent matice), tu je matična domovina, ki za svoje «režimske namene» potvarja zgodovino itd. Tako nagajanje zaradi nagajanja nas spominja na nekdanje goriške klerikalno - liberalne čase prejšnjih desetletij. Naš čas nam ponuja drugačne oblike soočanja, tako v matični domovini kot v zamejstvu.
4.	V imenu poštenja — to naj bi bila ena izmed bistvenih lastnosti nazorskega kroga, ki mu polemik očitno pripada — naj prekliče svojo žalitev, ko me za zgodovinarja označuje v navednicah. Naj pride s svojim imenom na dan, lažje bi mi bilo, če bi se moj polemični sogovornik odkril, Pa naj bo skrit s kraticami ali podpisan s polnim imenom, v njem vidim zajedljivega politikanta, ki izrablja sleherni trenutek (pa tudi zgodovino) za «režimski namen» neke miselnosti, ki živi le še kot rudiment polpretekle dobe.
Branko Marušič, Nova Gorica
Veliko ljudi se je odzvalo vabilu Gasbene matice, ki je tudi letos, v sodelovanju s SPZ in ZSKP, priredila abonmajsko glasbeno sezono. Prvi koncert, na katerem je nastopil Komorni orkester «Pro musica» iz Beograda pod vodstvom Djure Jak-šiča, je bil v petek zvečer v lepi baročni dvorani palače Attems na Komu.
Program je obsegal skladbe A. Ivančiča, L. Sorkočeviča, D. Radiča. V. Perisiča, A. Corellija ter W. A. Mozarta. Kot solista sta nastopila pianist Nikola Račkov in violinist Balini Varga.
A. Ivančič, pavlinski redovnik južnoslovanskega porekla, ki pa je deloval predvsem v Gradcu in na Slovaškem, je avtor mnogih posvetnih in cerkvenih skladb, ki se slogovno že nagibajo na zgodnjo klasiko. Ansambel «Pro Musica» je s precizno in pronicljivo igro izvedel njegovo «Simfonijo v D-duru št. 9» (Allegro moderato - Andante - Allegro). L. Sor-kočevič, po rodu iz Dubrovnika, je skladatelj, ki se nagiba v pozno klasiko. Učil se je kontrapunkta v Rimu in bil v stiku z glasbeniki kot sta bila Gluck in Haydn. Njegova «Simfonija v D-duru št. 3» (Allegro Andante-Presto), skladba precej vedrega značaja tudi v počasnem stavku, kaže vpliv, ki ga je na Sorkočeviča imel posebno Haydn, izdaja pa tudi nekakšen «jadranski» prizvok, ki je lasten temu skladatelju. Sodobna srbska glasbena u-stvarjalnost je bila predstavljena z dvema skladbama D. Radiča in V. Perišiča. «Pesem in igra» za violino in godala (Radič) polna melanholije in ognja v svojem notranjem protislovju, niha med počasnim tempom in ognjevitim ritmom čardaša. Kot solist je s precizno tehniko in dobrim muziciranjem nastopil violinist Balint Varga, ki je tokrat prvič nastopil v Italiji. Podobnega značaja sta «Dve skladbi za godala» Perišiča, le da ta skladatelj črpa tiste ljudske prvine južnoslovanskih narodov,. ki so prepojene z orientalskimi vplivi.
Koncert je obsegal še Corellijev «Concerto Grosso op. 6» ter Mozartov «Koncert za klavir in orkester v A-duru» (KV 414). V tem zadnjem je nastopil kot solist pianist Nikola Račkov. Morda je izvedl a te skladbe tista, ki nas je najmanj prepričala zaradi nevezane igre, pa tudi klavir sam ni bik na viški: in je večkrat pripomogel k nejasnosti pri izvajanju.
bn
V Moščenicah odprli povezovalno cesto
Ob prisotnosti deželnih civilnih in vojaških oblasti so včeraj zjutraj v Moščenicah pri Tržiču odprli novo povezovalno cesto meo državno cesto Gorica - Trst ter tr-žiško industrijsko cono in blagovnim pristaniščem. Nazario Romani, predsednik tržiške industrijske cone, je prisotne seznanil s tehničnimi podatki1 ceste. Le-ta je dolga 156 metrov, njena dograditev je sta la 365 milijonov . lir.
10. in 11. junija 1951 so bile prve demokratične volitve in tedaj je zmagala lista Demokratične fronte Slovencev, v opoziciji pa je ostala lista Slovenske demokratske zveze. To razmerje sil se je ohranilo na vseh kasnejših volitvah, večino so vedno dobili socialisti in komunisti, ki so danes združeni v listi Občinske enotnosti. Za župana je bil na prvi seji demokratično izvoljenega občinskega sveta izvoljen Jožef češčut, pristaš socialistične stranke, ki je še danes župan.
Sobotna proslava bo vseljudska, vendarle internega značaja. Potekala bo, ob 16. uri, v Kulturnem domu. Tu bo slavnostna seja občinskega sveta, po uvodnem pozdravu bodo izbrali delegacijo, ki bo nesla venec na grob padlih partizanov pred županstvom, sledil bo govor župana češčuta. Nato bodo podelili priznanja bivšim občinskim svetovalcem. Ob tej priliki bodo izdali tudi spominsko knjižico.
Iz osnutka proračuna sovodenjske občine
V sredo je bil v kulturnem domu v Sovodnjah posvet o osnutku občinskega proračuna za prihodnje leto, o katerem bo razpravljal občinski svet prihodnji četrtek.
Osnutek sta obrazložila župan češčut ter podžupan dr. Devetak, ki sta poudarila, kako je odbor pri sestavljanju načrta upošteval samo dejanske redne dohodke. Seznanila sta občane tudi s težavami, finančnega značaja, ki hromijo dejavnost številnih krajevnih uprav.
Tudi prihodnje leto bodo v sovo-denjski občini precej sredstev iz proračuna namenili za vzdrževanje in popravilo šolskih poslopij. Tako nameravajo deloma z lastnimi sredstvi, deloma s prispevkom dežele urediti šolo v Gabrjah in opraviti nekatera dela na šolskem poslopju v Rupi.
Računajo pa tudi na razširitev ceste Gabrje-Vrh, za kar bi morala prispevati nekaj sredstev tudi gori-ška pokrajinska uprava, saj je omenjena cesta zanimiva tudi s turističnega vidika.
Na področju gradnje objektov za potrebe skupnosti je omeniti načrt za gradnjo občinske telovadnice, ki bo stala nasproti nogometnega igrišča, tam kjer je zdaj stara šola. Čeprav je načrt že odobren pa ostaja odprto še vedno vprašanje sredstev, ki bi jih morala prispevati dežela.
ODPRLI SO JO PO PETKOVI SLAVNOSTI V GONJAČAH
Vinorodne kraje v jugoslovanskih Brdih povezuje nova vinsko-turistična cesta
Cesta veže vasi Gonjače, Hum, Cerovo, Vipolže, Plešivo in Dobrovo - Poudarjeno prijateljstvo ljudi ob meji - Nova cesta naj poslane mednarodnega značaja
V petek so v Gonjačah slavnostno odprli turistično vinsko cesto, ki povezuje vinorodne kraje na jugoslovanskem delu Brd. Slavnosti, ki sta jo pripravila Zadružna klet Dobrovo in Turistični odsek za Brda, so se udeležili predstavniki novogoriške občinske skupščine s predsednikom šušmeljem, predstavniki krajevnih skupnosti iz Medane in Dobrovega ter delegacija krminske občine, ki jo je vod:l župan Zar. Slednja je bila povabljena v okviru stikov, ki jih Krmin vzdržuje z briškimi krajevnimi skupnostmi.
Nova turistična cesta veže vasi Gonjače, Hum, Cerovo, Vipolže Plešivo in Dobrovo. Domačinom je priskočila na pomoč tudi Turistična zveza, katera je poskrbela, da bodo ob njej gostom nudili v gostin-
skih objektih pristne domače jedi in briško vino.
Na petkovi slavnosti je v imenu novogoriške občine spregovoril predsednik skupščine šušmelj, ki je poudaril pomembnost odprtja te ceste kot prispevek k utrjevanju turizma v Brdih. Krminski župan Zar je omenil tesne prijateljske vezi, ki jih je občina vzpostavila s krajevnimi skupnostmi na jugoslovanskem delu Brd. Poudaril je tudi, da pomeni pred kratkim sklenjeno pobratenje med Krminom in krajevnimi skupnostmi Dobrovo in Medana prispevek k utrjevanju prijateljskih stikov ljudi ob meji. Goste je ob mejnem prehodu na Plešivem sprejela delegacija krminskih Slovencev. Jožko Sirk je izrazil zadovoljstvo1, da je prišlo do odprtja turistične
Srebrni jubilej Ive in Borisa Mizerita
Danes bo pri Mizeritovih v Števe-rjanu še posebno veselo. Boris, ki je član domačega prosvetnega društva Briški grič, in Iva bosta slavila srebrno poroko. Ob tej priložnosti se bo na njunem domu prav gotovo zbralo veliko sorodnikov, znancev in prijateljev. Ob srebrnem jubileju jima še posebej čestitajo člani prosvetnega društva Briški grič. Čestitkam pa se pridružuje tudi uredništvo našega dnevnika.
NA AVTOCESTI BENETKE - TRST
Huda prometna nesreča mladega Goričana
Zaradi hude nesreče, ki se je v jutranjih urah pripetila na avtocesti Trst - Benetke, so na nevrokirurškem oddelku videmske bolnišnice sprejeli 23-letnega Sergia Za varia a iz Gorice, Ulica Timavo 4. Zaradi hudih poškodb so si zdravniki pridržali prognozo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii n iiiiuniiiiiiiiimnmmiiiiiii iiiiiiiiiiiu iJiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiitiimi
POGOVOR Z VLADIMIROM NANUTOM
«Privlači me velika tema: samoupravni socializem»
Standreški rojak je doslej objavil tri knjige o sodobnih problemih razvite proizvodnje - Pomoč inštitutu SLORI
Te dni je pri založbi Angeli v Milanu izšla tretja knjiga univerzitetnega profesorja Vladimira Nanuta, našega štandreškega rojaka in občinskega svetovalca v Gorici. V njej pisec obravnava organizacijske strukture, tehnološki razvoj in spore v industrijskih obratih.
Avtor v svoji 160 strani obsegajoči knjigi, ki je nastala tudi ob a-nalizi bogatega gradiva, zajetega v zasežni bibliografiji, obravnava položaj delavca v organizaciji dela v industrijskem podjetju.
«Sedanji model tradicionalnega kapitalističnega industrijskega podjetja, ki je dosegel vrhunec v ZDA in ki je človeka napravil za robota, povzročil njegovo odtujenost, odsotnost na delovnem mestu in spore, je zašel v globoko krizo. Zato so v ZDA in tudi v najbolj naprednih industrijskih državah (primer tovarne Volvo na švedskem) ubrali drugačno pot. Delavca so ovrednotili s tem, da so mu zaupali opravljanje večjega števila nalog, da so uvedli skupinsko delo in s tem tudi povečali njegovo storilnost. Profesor Vladimir Nanut nam je dejal, da obstaja veliko vprašanje, ali bo novi model, ki ga ponuja «posttaylorska» organizacija dela, imel za cilj doseči večjo participacijo delavcev in s tem njihovo večjo odgovornost v podjetjih, ali pa bo novi način vključevanja delavcev v organizacijo proizvodnje povzročil le njihovo še večje izkoriščanje. Vprašanje, ki se s tem odpira, se ne nanaša samo na kapitalistično družbo, ampak tudi na družbo, kjer prevladujejo državno - kapitalistični odnosi.
«Sedanja kriza se ne sme rešiti z restavracijo kapitalizma — dodaja Nanut — ampak narekuje delavcem, da od participacije na delovnem mestu prehajajo v položaj vodstvenega človeka v obratu in da svojo vlogo ustvarjalca in samoupravljavca prenašajo tudi v druge družbene strukture. Kakor je dejal Gramsci, se mora oblast delavca od tovarne Širiti naprej.»
Vladimir Nanut je leta 1972 objavil knjigo o elektronski obdelavi podatkov (EDP) in razvitih sistemih vodenja podjetja, dve leti kasneje pa je izpod njegovega peresa izšla zbirka spisov ob 50-letnici ekonomske fakultete v Trstu z naslovom Načrtovanje in organizacija raziskovalne dejavnosti v funkciji razvoja podjetja.
iiiiiui>ii|,|,llllil,ll||>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiutii iiimii m limitili ii milil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiini
V TELOVADNICI V DOLINI KORNA
V nedeljo nastopijo v Gorici pevci in folkloristi iz Pulja
Nastop je priredila SPZ - Nastopita hrvaški in italijanski zbor ter hrvaška folklorna skupina
Prihodnjo nedeljo, 21. novembra, cb 16.30 bo v telovadnici v dolini Korna prva večja kulturna manifestacija v letošnji sezoni, ki jo pripravlja Slovenska prosvetna zveza. Na tej manifestaciji bodo nastopile kot gost SPZ hrvaške in italijanske kulturne skupine iz Pulja. S prosvetnimi delavci iz tega kraja je namreč SPZ navezala prijateljske stike in s tem nastopom v Gorici ter s podobnim v soboto zvečer v Trstu pričenja obdobje tesnih in rednih stikov med prosvetnimi delavci našega zamejstva in puljskega dela Istre. SPZ se je za telovadnico v dolini Koma odločila tudi zato ker je ta dvorana morda e-dina v središču mesta, ki se da u-porabiti za take manifestacije ob ne. deljah; gledališke dvorane niso namreč na razpolago, prostori v naših prosvetnih domovih pa so premajhni da bi vanje sprejeli istočasno tri nastopajoče skupine in tudi predvideno veliko število ljudi. V tej dvorani se odvija vsako leto folklorni festival, lani oktobra je v njem Slovenska prosvetna zveza priredila nastop folklornih ^ skupin iz Sovodenj in Trsta ter števerjanskega narodnega ansambla.
Prireditev se bo torej pričela ob
bratskega sodelovanja in sožitja dveh nacionalnih skupnosti v Pulju. Nastopila bosta hrvaški mešani zbor «Matko Brajša» in italijanski moški zbor «Lino Mariani», poleg njiju pa še hrvaška folklorna skupina «Mate Balota». Vse te skupi ne delujejo v Pulju, italijanski zbor «Lino Mariani» je bil že nekajkrat v Gorici, zadnjič r.a koncertu italijanskih zborov iz Istre, ki je bil pred približno mesecem dni v na šem mestu.
V nekako zameno pa bo SPZ priredila 4. in 5. decembra letos obisk treh naših skupin v Pulju. Sodelovali bodo moški zbor «Jezero» iz Doberdoba, en tržaški zbor in trza ška folklorna skupina «Stu ledi».
Naše bralce vebimo, da se odzovejo vabilu Slovenske prosvetne zveze in si prihodnjo nedeljsko popoldne rezervirajo za obisk te prireditve, na kateri bo moč videti plese in poslušati pesmi, ki so našim, slovenskim sicer sorodne, so pa i-stočasno nekaj novega. Naj povemo še to, da pripravlja Slovenska prosvetna zveza za bodoče mesece nastop pevcev in fokloristov iz Dal macije, kajti SPZ se dobro zaveda, da mora naši publiki posredova
Ekonomist Vladimir Nanut, ki je s 23. letom, torej od 1969. leta dalje kot učitelj in raziskovalec zaposlen pri Zavodu za industrijsko in komercialno tehniko tržaške ekonomske fakultete, nam je ob sklenitvi pogovora, v katerem smo v kratkem zajeli tudi njegovo izdajateljsko dejavnost, zaupal, da bo ena izmed njegovih nadaljnjih knjig posvečena velikemu odgovoru, ki ga terja sodobna družba v svetu, to je samoupravnemu socializmu.
Sicer pa ni njegova pozornost obrnjena samo k velikim temam sodobne industrijske družbe, ampak daje svoje znanje na razpolago tudi Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu ter prav sedaj v okviru poglobljenega pristopa k razreševanju štandreškega vprašanja pripravlja nov predlog razvoja goriškega gospodarstva, ki bo izzvenel kot kritika tistega, ki ga uveljavlja občina, in hkrati kot njegova alternativa.
Prva razstava Kmetijskih strojev
<v -VT
Na pobudo goriškega združenja trgovcev bodo v razstavišču Espomego pripravili od 27. novembra do 6. decembra prvo razstavo kmetijskih strojev. Gre za hvalevredno pobudo združenja, ki hoče v tem hudem trenutku gospodarske krize poživiti krajevno trgovino. S podobnimi pobudami, ugotavljajo na združenju, bomo lahko krajevno gospodarstvo premaknili s kritičnega položaja. Poleg tega, ugotavljajo, Gorica kot mesto ob meji potrebuje podobne pobude za okrepitev trgovske izmenjave z bližnjo Jugoslavijo.
Prvi sejem kmetijskih strojev bo obenem priložnost, da Andrejevemu sejmu vrnemo nekdanji pomen. Na sejem so prihajali pretežno kmetje iz bližnjih in daljnih krajev na Goriškem, da bi kupili vse potrebno za delo na poljih. Danes so kmečko orodje zamenjali stroji, zato ima kmetijski sejem isti pomen, ki ga je imel v začetku stoletja, ko je Gorica prve dni decembra postala pravo središče najrazličnejših kupčij. Kar zadeva kmetijskih strojev, so doslej tem posvečali premalo pozornosti. Razstava traktorjev in podobnih strojev, ki so jo pripravljali na prostoru tržnice, ni zadostovala sedanjim potrebam. Poleg tega razstava ni privabljala tolikšnega števila obiskovalcev, kot je bilo pričakovati. Zato je pobuda goriških trgovcev vsekakor zanimiva in pričakovati je, da bo razstava kmetijski strojev postala nenadomestljiv element goriškega Andrejevega sejma.
V	sredo konzulta
za slovenska vprašanja
V	sredo, 17. t.m. se bo vnovič sestala konzulta za slovenska vprašanja v goriški občini. Seja bo ob 18.30 v občinski palači. Na dnevnem redu je branje zapisnika o zadnji seji ter obširna razprava o šolskih vprašanjih.
• V torek, 16. novembra, ob 20.30, se bodo v gostilni Nanut na Tržaški cesti socialdemokratski občinski svetovalci sestali s prebivalci rajonov Sv. Ana in Podturn. Pogovorili se bodo o vprašanjih, ki zanimajo to področje.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolo, Ulica Prvega maja tel. 73328.
ceste. S tem v zvezi je izrazil željo, naj bi novo cesto na Plešivem povezali z vinsko cesto na italijanski strani Brd. Nova mednarodna briška cesta, je nadaljeval, pa narekuje, naj prehod na Plešivem postane mednarodnega značaja. Sirk je nato pozitivno ocenil številne prijateljske stike med briškim in furlanskim narodom.
Gostje z obeh strani meje so si nato ogledali vinorodne kraje, ki jih povezuje vinska cesta. V zadružni kleti na Dobrovem pa so jim priredili kosilo. V kulturnem sporedu, ki je sklenil petkovo svečanost, so nastopili godba na pihala iz Dobrovega, pevski zbor Prijatelji ter Briški oktet.
Slikarske razstave
Slikarskih razstav je precej in se kar vrstijo ena za drugo. V galeriji «La bottega» v Ulici Nizza 4 bodo v torek, 16. novembra, ob 18.30 odprli razstavo tržaškega slovenskega slikarja Lojzeta Spacala.
Danes se v galeriji «Il Torchio» v Ulici Mameli zaključi razstava slikarja Demetrija Ceja, od jutri do konca meseca pa bo v isti galeriji razstavljal Fabio Dellach, ki bo prikazal nekaj kraških motivov.
Včeraj popoldne so v centru «Stella Matutina» odprli razstavo slik dvanajstih tržaških umetnikov, ki sodelujejo v takozvani «Gruppo 12». To so Romolo Bertini. Ugo Cara, Gerolamo Caramori, Gualtiero Cor-nachin. Lucio Giordani. Folco Ja-cobi, Claudio Moretti, Dante. Pisani, Bruno Ponte, Claudio Sivini, Ennio Steidler in naš rojak Franko Vekjet. Tudi ta razstava bo odprta do konca meseca.
Več umetnikov razstavlja svoja dela v galerijah v Tržiču, Gradišču in Krmim ter Šempetru ob Soči.
MLADINSKI KROŽEK GORICA
vabi na
5. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v petek, 19. septembra, ob 20.30 v prostorih Dijaškega doma, Svetogorska cesta 82.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo — Gorica sporoča, vozni red avtobusov na martinovanje v Lipico, danes, 14. novembra. Prvi avtobus odpelje ob 13.30 s Travnika. Postanek pri pevmskem mostu, na Oslavju, v Pod-gori in Štandrežu. Drugi avtobus odpelje ob 13.45 s Travnika naravnost v Sovodnje, kjer bo čakal pri Kulturnem domu. Udeleženci naj ne pozabijo na listine za prehod meje.
Kino
Gorica
VERDI 14.30—22.00 «Barry Lyndon». R. O’Neal in M. Berenson. Barvni film.
CORSO 15.15—22.00 «I sopravissuti delle Ande» H. Stightz in N. Lazzareno. Barvni film prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 15.20-22.00 «Monty Python». G. Chapmaw in C. Idle. Barvni film.
CENTRALE 15.00—21.30 «Amici miei». Ugo Tognazzi in Gastone Moschin. Barvni film.
VITTORIA 15.00—22.00 «Storia segreta di un lager femminile». B. Tove m P. Gordon. Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 15.00—22.00 «Savana violenta». Barvni fiim.
PRINCIPE 15.00—22.00 «Complotto di famiglia».
Nova Corica in okolica
SOCA «Spartak» ameriški barvni film ob 16.00, 18.30 in 21.00.
SVOBODA «Bog oprošča, jaz ne» — i-talijanski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
DESKLE «Frankeštajn mlajši» — a* meriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89, tel. 2443.
Namesto cvetja na grob Slavkota Marušiča iz Doberdoba daruje nje-gov letnik 35.000 lir za balinarska društvo Gradina.
16.30. Nastopili bosta dve hrvaški ti lj riško kulturo vseh jugoslovan-in ena italijanska skupina, v dokaz škili narodov.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob smrti našega dragega
ANDREJA MARUŠIČA
se iskreno zahvaljujemo cerkvenemu pevskemu zboru in prosvetnemu zboru Jezero, darovalcem cvetja, vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in nam stali ob strani v tako bridkem trenutku.
Žena, hčerke in sorodniki
Doberdob, 14. novembra 1976
KULTURA
PRED UPRIZORITVIJO cIDEALISTA> V TEATRO STABILE
F. Tomizza - F. Macedonio - C. Pani o Cankarjevem Martinu Kačurju
Hoteli smo se spoštljivo oddolžiti Cankarju - Kako uprizoriti tri ve tore romana - Skušal sem razumeti notranje zorenje nekega idealista
Italijanska dramska priredba Cankarjevega Martina Kačurja je važen in vse pozornosti vreden dogodek. Tržaško stalno gledališče je z odločitvijo, da uprizori »Idealista» (Martina Kačurja), ponovno dokazalo voljo po zbliževanju slovenske kulture italijanskemu občinstvu. Cankar lahko našo ustvarjalnost izredno učinkovito Potrdi, zato Slovenci z nestrpnostjo čakamo na premiero, ki bo v četrtek, 18. novembra.
Cankar je za nas simbol in dokaz narodove ustvarjalne moči. Če bo italijansko občinstvo spoznalo v njegovem «Idealistu» to, kar je v njem spoznati treba, bomo Slovenci dokazali, da je Evropa našo kulturo zamolčala, ker je njen glas kritičen, ponosen in uglajenim salonom neprimeren. Nihče ne more več reči: «Molčimo o Slovencih, ker nimajo kaj pokazati». Rasistični alibi je pokopan.
Intervju s pisateljem Fulviom Tomizzo, ki je «Martina Kačurja» dramsko priredil, želi z režiserjem Prancescom Macedoniom in igralcem Corradom Panijem bralcem o-svetliti probleme, ki so nastali ob pripravi predstave in pokazati, kako so soustvarjalci «Idealista» razumeli in občutili.
Ko sem lovil po gledališču Rossetti izjave, sem zapazil v vseh, ki predstavo snujejo, živčnost in navdušenje. Včasih sem se počutil kot sitna muha. Bil sem prikazen s papirjem in svinčnikom v roki, drugi so mrzlično delali. Najprej sem se pogovoril s pisateljem Tomizzo:
Vprašanje: Se vam zdi, da lahko dramska priredba Martina Kačurja učinkovito in verodostojno poda problematiko in atmosfero romana?
Tomizza:	Dramska priredba
Martina Kačurja ohranja atmosfero dela. Mislim, da «Idealist» učinkovito prikazuje Cankarjevo pesniško, človeško in politično osebnost. Na oder seveda ni bilo mogoče «prenesti» vsega romana, moramo pač računati na gledališko občinstvo in na omejen čas.
V Cankarjevem romanu najdemo tudi pomanjkljivosti, nekatere stvari so na primer komaj nakazane, drugje pa pretirano poudarjene. Tudi v Kačurju samem je nekaj Potez, o katerih bi latito dfókutf-rali (ne smemo pozabiti na Cankarjevo starost, ko je delo pisal in na takratno njegovo ustvarjalno in politično mrzlico). Zdi se mi, da je premalo poglobljen Kačurjev prehod od učitelja idealista v poraženega in celo spačenega človeka. Cankar je v prvem delu romana zelo natančno opisal glavnega junaka, ostale osebe in slovenski ambient. Pri opisu Blatnega dola pa je pohitel in bil nekoliko shematičen. Junakov psihološki propad je premalo analiziran.
Vemo, da je Kačur imel s Tončko veliko otrok. Njegov osebni Propad bi, lahko postal družinska tragedija, če bi poudarili to vpra-*anje, bi predstava izgubila kontinuiteto in ne bi bila tako dosledna. Zdelo se mi je potrebno črtati tudi manjše, nebistvene o-®er)e, tako sem učinkoviteje pod-9rtal določeno človeško tipologi-1? in družbeno stanje, ki spremljata in celo odločata o Kačurjevem vznonu in padcu. S primernimi poudarki sem se hotel z gledališko priredbo «Idealista» spoštljivo oddolžiti Cankarjevi nodobi. U-pam. da bo širše, to je italijansko, občinstvo spoznalo in vzljubilo tako pristnega pisatelja.
. Vprašanje : Kačur je evropski junak, istočasno pa je močno zakoreninjen v slovenska tla. Kako ste zabeležili to junakovo dvojnost?
Tomizza: Dvojnost najdemo v ivacurju in v samem Cankarju.
Je bil slovenski pisatelj,
■ , , J Pa je bil srednjeevropski intelektualec. V Kačurju pride vojnost do izraza v vestnem pri-azovanju in v karakterizaciji stokrat,SV,eta' W j® prav ta' t doživljal posebne zgodovinske
trenutke. Slovenci so se tedaj etnično kulturno, jezikovno in tudi psihološko močno razvijali. V tej resničnosti najdemo zatohel svet,
1 živi v laži, oportunizmu in v Pretiranem spoštovanju civilnih in eikvenih oblasti. V tem okolju pa e ze prebuja razredna zavest proletariata, ki dobiva v zgodovini edno odločilnejšo vlogo. Prole-ai',c.1 -Se Prebudijo kot iz grdih nJ m začnejo delovati na svoji zemlji. Kačur bi moral biti v odločilnih trenutkih voditelj in bičati vse, kar je gnilega. Zdi se mi, a je paradoksalno vsemu temu tuj; njegovo poslanstvo hoče biti višje. On ne govori samo slovenskemu ljudstvu, ampak vsem podložnim narodom in vsem ljudem, ki živijo v živalskih razmerah.
. Cankar se je izobrazil na Dunaju v postromantičnem ozračju dekadence^ ki je bila še vezana na mit nadčloveka. V Cankarju se je uveljavljala podoba evropskega intelektualca, istočasno pa se je pesnik zazrl v življenje in grozljive človeške preizkušnje. Cankar je videl zaostalost in revščino svojega ljudstva, zato je naravnost izzval znamenite pisatelje, ki so ustvarjali v blišču velemest. Zdi se, da je hotel meščanske ustvarjalce povleči v neizprosno resničnost Blatnega dola, kjer je sle-
herno upanje iluzija. Tedaj je bil Cankar vseskozi Slovenec, ki pravi, da je resničnost preveč mračna, da bi lahko pisal umetnine. Zdi se mi, da sta to meja in čar tega slovenskega pisatelja.
* * *
Ko sem prišel k režiserju Mace-doniu, je bil zelo zaskrbljen, odgovarjal mi je v italijanščini, čeprav si tudi s slovenščino dobro pomaga.
Vprašanje: Kačurjeva pot pelje skozi tri svetove in tri obdobja. Zunanji svet prikazuje junakove notranje travme . ..
Merkujeva opera «Kačji pastir» v teatru Verdi
Nastopajoči teden bo za tržaško in zlasti za slovensko glasbeno ustvarjalnost izjemno pomemben: na sporedu tržaškega opernega gledališča «Verdi» bo v petek, 19. t.m., krstna predstava nove opere slovenskega tržaškega skladatelja prof. Pavla Merkuja■ «Kačji pastir». Libreto zanjo je napisala slovenska pesnica Svetlana Makarovič, tretji slovenski soustvarjalec njene tržaške postavitve pa je Klavdij Palčič,' kije'vskr-bel sceno in kostume.
Opero ' v^ctbhfi dh)h?ijih bo dirigiral Giacomo Zani,
Macedonio: Prvi moj problem je bil, kako uprizoriti tri svetove romana. Pomislil sem na tri človekove starosti. Zelo banalno povedano, mislil sem na mladost, zrelost in na starost. Ta tri obdobja so Zapolje, Blatni dol in Laz.
To je važno: vse tri vasi so projekcije Kačurjevih čustev. Vasi se zoperstavijo učiteljevim željam, ki so včasih zelo visoke. Vse to povzroči nasprotje med idealnim svetom in resničnostjo. Kačurjeva idealnost je večkrat presvetla in vodi junaka v egoizem. Kačur gleda v svet z otroškim presenečenjem, obnašanje drugih ljudi vedno trči ob njegove sanje. Kačur je do neke mere sebičnež. Predvsem mislim na njegov odnos do žensk. On ne vidi v ženskah resnična bitja, žensko idealizira, predvsem Tončko in Minko. Karkoli v ženski ni čistega, vsaka njena malce bolj prostaška kretnja Kačurja vznejevolji. On v bistvu ne razume ljudi. Tudi Brinar ga ne more ničesar naučiti, zdravnik je v svoji razočaranosti lutka.
Vprašanje: Kako ste oblikovali politične dejavnike dela?
Macedonio: Politična in socialna vprašanja so v delu toliko razvidna, da jih ni treba posebej podčrtati. Tu je važna podoba kovača, tudi kovač je simbol.
Vprašanje:	Zadnja Kačurjeva
postaja je izredno mračen svet. Smo blizu smrti, človeka kar zmrazi. Po predstavi ne bomo šli domov nasmejani in brezbrižni.
Macedonio: V tretji postojanki Kačur miruje, le drugi ljudje se premikajo. Kačur je starec v zapuščeni hiši, obuja spomine kot strahove. Zadnje dejanje je dolg monolog. Kačur je netopir oslepljen od sonca. Glasovi bi morali prihajati na oder kot iz daliave; govorijo lutke in ne ljudje. Edina, ki še pozna strasti, je Tončka. Polagoma še ona utone v malomeščanskem mestu. To je svet mrtvih ljudi, je družba, ki pričakuje vojno katastrofo. Ta družba mora izginiti . . .
Vprašanje: Kaj pomeni v delu Slovenija, kako so delo sprejeli igralci, ki določenih problemov niso prej poznali?
Macedonio: Slovenija je svet, je del mojega.. sveta. Igralci so se lotili dela z velikim navdušenjem. Potrebno je seveda določene oseb * v
ne želje prilagoditi življenju, v tem primeru delu. Kačurjev svet je poetičen. Grajžar, posebno Graj-žar, mi je pri srcu.
Slovenci, Slovenci poznajo čuden strah (morda, ker jih je malo?). Mnogo nasilja je zaradi strahu, v Kačurju je to jasno, mnogo ljudi je grdih, ker se bojijo.
Vprašanje: Koliko je predstava pomembna?
Macedonio: Mislim, da je zelo važno, če komu uspe prikazati
ACE MERMOLJA
Corrado Pani, nosilec g*avne vloge v Cankarjevem - Tomizzovem «Idealistu»
(Nadaljevanje na 6. strani)
........................miiiuimi.....
LETOŠNJA JUGOSLOVANSKA GLASBENA TRIBUNA V OPATIJI
Vrsta prepričljivih del in izvedb
Med najlepša komorna doživetja je sodila tudi skladba P. Merkuja «Pelin» - tri pesmi za glas solo brez spremljave na besedila S. Makarovič v izvedbi sopranistke S. Hajdarovič
V Opatiji je bila od 3. do 7. t.m. Jugoslovanska glasbena tribuna, to je vsakoletna revija glasbene ustvarjalnosti jugoslovanskih skladateljev, letos že trinajsta po vrsti.
Predvajanih je bilo 79 del s področja solistične, komorne, simfonične, operne in plesno-scenske glasbe preko šestdesetih skladateljev >z vseh republik in pokrajin. Med deli jih je doživelo prvo izvedbo kar trideset in seveda tudi prvo preverjanje njihove kvalitete, ki pa ni vselej dosegla stopnje posebno izbranih del, nekatera pa zaradi površne priprave in ne dovoljne dognane interpre-tacijske zajetosti niso prišla do svojega vernejšega izraza. Vendar smo se srečali tudi z dokaj prepričljivo učinkujočimi deli. Taka je kantata za sopran in orkester V planini mrki Josipa Magdiča, ki je potrdil svojo nadarjenost in se v svojem dozorevajočem procesu iskanja pokazal kot ustvarjalec bolj prečiščenih pojmovanj in teženj k notranji skladnosti. Pavel Šivic je prispeval
.....„.................................ir ..Mimi»..
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Povezovanje § kulturnimi tokovi v svetu in bogata domača bera
O&stovmle baletnih solistov iz Sovjetske zveze - Komorni večer monodrame z nemškim umetnikom - Bomačn drama začela s Cankarjem - Slovenska filharmonija z dirigentom Nanutom in violinistom Ozimom
Po dveh pomembnih kulturnih manifestacijah, Glasbenem baročnem festivalu in Borštnikovem srečanju, ki sta prerasli zgolj mariborski regionalni okvir se kar naprej vrste zanimive kulturne in umetniške prireditve.'S svojo raznolikostjo vnašajo spontan utrip štajerski metropoli, kot da se je bila prebudila iz letošnjega poletnega mrtvila in hoče nadoknaditi zamujeno. Še več! V Maribor se zgrinjajo jugoslovanski in tuji gostujoči umetniški ansambli in posamezniki. Mesto se vse bolj povezuje s kulturnim tokom v svetu. To pričata zadnje gostovanje baletnikov iz Sovjetske zveze in samostojni nastop nemškega potujočega gledališkega umetnika Wolf-ganga Hallerja.
Za baletno umetnost vlada v Mariboru veliko zanimanje, kar je plod vztrajnega dela maloštevilnega baletnega ansambla v Mariboru, ki deluje sicer v skromnih razmerah, vendar je napredek iz sezone v sezono bolj razveseljiv.
Gostovanje osemnajstih ruskih baletnih solistov iz petih sovjetskih republik je naletelo v prenapolnjenem gledališču frenetično navdušenje. Ruski umetniki so se predstavili na baletnem koncertu sestavljenem iz posameznih točk, večji del iz znanih baletov.
Zlasti zanimive so bile posamezne plesne točke, pred vsemi Vojak in smrt Prokofjeva, kjer je blestela izvrstna karakterna plesalka Bolšoj teatra A. Balijeva, kot Smrt v izredno iznajdljivem kostumu. Plesalka se je temperamentno u-veljavila še ^ v ciganskem plesu komponista Želobinskega. Odličen plesalec E. Zjemov je navdušil z izredno lepo izvedenimi moškimi baletnimi skoki.
Posebne pozornosti je bila deležna točka Visions Fugitives na glasbo Prokofjeva, ki so jo v zanimivi Jakobsonovi koreografski zamisli v slikovito oblikovanih skupinah izvajali E. Erkina, J. Arro in T. Hjam. Enako posodobljeno smer je bilo zaslediti v Al-binonijevem Adagiu, ki sta ga izvajala A. Jerkina in S. Herm.
Bilo je še več točk pristnega klasičnega plesa iz Labodjega jezera, Adamovega baleta Gusar ali
Želobinskega Don Kihota pa tudi zgolj tehničnih bravur, ki zaslužijo priznanje šole ruskega klasičnega baleta.
Večer je izžareval lepoto, mladost, gibanje, znanje in radost; ni zaman navdušil izredno zadovoljnega občinstva.
Znameniti nemški igralec Wolfgang Haller, se je predstavil z odlomki romana pisatelja Thomasa Manna. Izpovedi pustolovca Felixa Krulla. V delu pisatelj Thomas Mann humoristično parodira v obliki memoarov življenje pustolovca in goljufa Felixa Krulla. Igralec nam je kot Felix Kruli poročal o svoji razvojni poti od rojstva in deška leta, učenje violine, njegove tatvine, simuliranja
v času šolanja in pred vojaško re-krutno komisijo, liftbojske izkušnje v pariškem hotelu, kjer je bil dolgoprsti specialist za zlatnino in dragulje in tolažnik slamnatih vdov. S. Krullovim srečanjem z luxemburškim markijem in zamenjavo identitete se je začela svetovna kariera «zvišenega otroka z izredno močjo», kot jo pisatelj z ironičnim pristopom razvjje v samo — parodijo dela.
Interpret Felixa Krulla Wolfgang Haller je z živahno in sproščeno igro predstavil pretkanega navihanca. Njegova razčlenitev vsebine in izrazna prilagodljivost za karakterizacijo oseb, ki jih je predstavljal v hipnih preobrazbah, so razodevale odličnega karakternega igralca, ki bodisi z govorjeno besedo in pantomimo izvrstno obvlada gledališka izrazna sredstva podkrepljena s čudovitmi gibi telesa, kretnjami rok, pogledi in mimiko obraza. Seveda je bila v prvi vrsti zaznavna mojstrska moč plastičnega izoblikovanja govornega besedila, kar je združeval s sugestivnostjo igralskega prednašanja, ki je bilo vseskozi življenjsko prepričljivo.
Igralec Wolfgang Haller, ki nam je posredoval nepozaben komorni večer monodrame, se je rodil v Hamburgu in služboval v nemško govorečih gledališčih Evrope. Pozneje je nastopal po vsem svetu, kar v tridesetih različnih deželah Azije, Afrike, Avstralije in največ v Južni Ameriki. Kot moderni po-
tujoči igralec zdaj nastopa v nemških in švicarskih mestih, kjer ga upravičeno smatrajo kot ambasadorja nemške literature.
Mariborska Drama je začela novo sezono z uprizoritvijo Cankarjevih Hlapcev. Znamenito Cankarjevo delo je tudi tokrat izpričalo, da nudi neizčrpne možnosti izvajalcem, ki se pa s tem še niso dokončno izčrpale. Četudi predstavi ni očitati stranpoti, ki delo pri iskanju sodobnega izraza lahko raz-vodenjo, pri vsej koraktnosti pa nekako zapusti hladen vtis. Skoraj bi rekel, da je ta korektnost Cankarjeve ideje, zastavljena preveč akademsko.
EMIL FRELIH
Koncert za klarinet in orkester, izvrstno napisano delo, ki izkazuje razgibano Ustvarjalno hotenje. Koncertna drama za igralca, dra-matski sopran, bariton in orkester Bela krizantema Darijana Božiča se je povzpela v vrh letošnje Tribune; nastala je na tekst Cankarjeve istoimene črtice; izhajajoč iz etično pogojenih, globoko doživetih konfliktov, je avtor izoblikoval pretresljivo, sugestivno učinkujočo celoto v široko razpeti dramatiki intenzivnosti, delo je takoj pritegnilo in stopnjevalo napetost do kraja. Poleg teh najbolj odmevnih del bi lahko med prvoizvede-nimi navedli še nekaj zaoaženih: Trio Jošipa Kalčiča, Simetrije Mila Cipre, Poema lesta Rastisava Kombaskoviča, Gemini concerto Iva Petriča. Koncert za orkester in soliste Zorana Eriča. Femina Miljenka Prohaske in za šolsko uporabo napisana Musica tromba Bruna Bjelinskega.
Med najlepše komorne večere lahko uvrstimo koncert dne 5. t.m. na katerem je bila .vrsta že prej izvajanih in seveda že urej ocenjenih skladb, med katerimi je bilo nekaj zelo dobrih. Duo za violino in violončelo Uroša Kroka sta izvedla violinist Primož Nov-šak in violončelistka Susane Ba-sler v čisti in precizni igri in s polno muzikalne iskrivosti. «Pelin» Pavleta Merkuja združuje tri pesmi za glas solo, pisane brez vsakršne spremljave, v te je avtor mimo barvitosti in značilnih odtenkov, izhajajočih iz ljudskega izročila, toliko bolj osredotočil izrazito notranjo razgibanost kot žarek odsev doživetja ob poeziji Svetlane Makarovičeve; pesmi je v pristni občutenosti z vso umetniško prepričljivostjo poustvarila sopranistka Sabira Hajdarovič. Pavle Mihelčič je prispeval skladbo Ekspozicija in refleksi za devet rogov, pisano za magnetofonski trak in živo solo izvedbo — muzikalno domiselno in čvrsto zgrajeno delo je tako na traku kakor v solističnem partu v čisti in precizni igri ter mehko sproščenem tonu nazorno izoblikoval Jože Fa-lout. Mladi in nadarjeni flavtistki dovršene igre in iztanjšane muzikalne kulture, Ireni Grafenauerje-vi, so kar trije avtorji naklonili svoja dela, ki jim je umetnica dodala mnogo iz svoje osebnostne kreativne moči v tankočutno oblikovanih frazah in ob plemenitem tonu stopnjevani gradnji, izvedla je Aprilsko sonatino Bruna Bjelinskega, Za solo flavto Irene Grafenauerje Ivane Stefanovič in Partito za solo flavto Dejana Despi-
ča. Anaforo za oboo in klavir Daneta Škerla sta nazorno izvedla Božo Rogelja in Aci Bertoncelj, izoblikovala sta tudi zanimivo pisano Aulofcnijo za oboo ..Jgleški rog in klavir Primoža Ramovša, ki je v tem delu vzbudil trenutke obeležij neke davnostne igre. Ate-lje III za magnetofonski trak in violončelo Lojzeta Lebiča je v sijajni igri plastično izoblikoval Ciril Škerjanec. Na tem večeru so bila še dela Igorja Štuhca — Intarzija za trombon in klavir, Vojina Komadine — Refren In Stanka Horvata - Traumerei Prvo je izvedel trembonist Kiril Ribar-,ski ob klavirskem sodelovanju Vlaste Doležal - Rusove drugi dve pa pianist Vladimir Krpan.
Med uspela dela lahko prištejemo tudi Makove pjesme Vojina Komandine in Simfonijo 75 Petra Ozgijana na opernem področju pa per ! odlomek iz opere Kortezova vrnitev Pavla Šivica.
To je le nekaj navedb, ker bi bilo nemogoče zajeti kaj več na tem mestu. Pripomnili-bi pa lahko, da se še pojavljajo dela, ki ne dosegajo pomembnejših kvalitet ali
pa v slabih izvedbah izgubljajo na svoji pravi vrednosti. Opažamo tudi dejstvo, da pri nekaterih prevladuje tendenca, da vsako leto predstavijo po neko ah celo po več del, ki pa seveda ne vzdržijo vselej večjega vrednotenja. Res je, da je nemogoče pričakovati vse samo najboljše, ker ima peč Tribuna značaj prikaza ustvarjalnosti določenega kratkega obdobja in k«t taka predstavlja zanimiv vpogled v snovanje in razvoj g'ssbene stvarnosti, vendar bi še vedno marsikaj lahko odpadlo.
Izvajalska kvaliteta je bila letos v glavnem solidna. Med dobre simfonične orkestre sodi orkester RTV Sarajevo; predstavil se je p^d dirigentom Julijem Maričem kot discipliniran solidno uigran ansambel, ki potrjuje zaznaven napredek v glasbenem življenju v republiki B~sni in Hercegovini. Skrbno pripravljena dela je pod vodstvom Iva Kuljeriča ob sodelovanju mezzosopranistke Rahelke IVAN SILIČ
(Nadaljevanje na 6. strani)
■ milili umilimi »IIIIIIIIIIIHIIIHIIIIllllllll II IH mil III*I»*I1UI1«IIIIIIIHIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIMMHII»I»II»I,,,*I»IIIIM
\
Anica Sivčeva, igralka mariborske Drame, gostuje v vlogi MIRANDE v Tavčarjevi komediji IGORJU UGAJA BACH, ki bo danes ob 16. uri zadnjič uprizorjena v Kulturnem domu za vse, ki je še niso videli ob zaključku pretekle sezone
revije
Zanimiva številka revije «Trieste» oktober 1976
Vsaj trije od skupno štirinajstih člankov iz najnovejše številke revije TRIESTE (okt, 76) (glasila naprednejših pristašev nelevičar skih strank ustavnega loka. a od te številke z Danilom Solijem od videmskega «Messaggero Veneto» in predsednikom deželne časnikarske sindikalne organizacije 1 so izredno zanimivi za Slovence v Italiji. Prvega je napisal Ludovico Garruccio pod naslovom «Razmišljanja o osimskih sporazumih», avtor drugega je trž. univ prof. ustavnega prava Sergio Bartole o «Krajevnih svetih in rabi slovenščine», v tretjem pa Enrico Weiss poroča o knjigi «Trst 1954. -na zgodovina londonskega sporazuma». Najaktualnejša sta prvi in drugi.
Iz prvega naj opozorimo na dve — lahko rečemo — zgodovinski resnici, ki ju preveč poredkoma beremo v politični publicistiki večinskega naroda, in sicer: «... glede julijskega vprašanja ni bilo in ni kratkih poti (bližnjic), ki r.e gredo iz Beograda» ... «Potrebna je bila vrnitev na bilateralni tir ital.-jugoslovanskih odnosov, če se je nameraval doseči pozitiven rezultat» ... «V pogojih enakopravnosti ni mogoče zahtevati, da bi bile vse prednosti na eni strani in vse neugodnosti na drugi.» Druga — obenem zaključna — ugotovitev Garrucciovega razmišljanja pa se glasi: «Osimski sporazumi . odražajo zavest mednarodne odgovornosti Italije v odnosu do evrop-skih strateških in sredozemskih ravnovesij bodisi tudi glede sloge. ki smo jo izbrali v evropskem okviru kot pol zunanjih povezav in ne kot dejavnik ločevanja.»
Tudi s predzadnjim odstavkom Bartolejevega sestavka se strtoja-mo, da je namreč potrebno č.m-prej rešiti vprašanje rabe slovenščine v izvoljenih krajevnih organih. V isti sapi pa moramo pripomniti, da nekateri njegovi izrazi in pojmi, ki jih uporablja v zvezi s «posplošeno dvojezičnostjo» (gre za nov termin «bilinguismo generalizzato») niso v skladu s pojmom o «najširši možni zaščiti» Slovencev v Italiji, ki je zapisan na samem začetku osimskih sporazumov in ki se v francoskem obvezno uradnem tekstu (ki ga imaio v rokah poslanci in senatorji za predratifikacijsko diskusijo prav v teh dneh) glasi: «LA PRO-TECTION LA PLUS AMPLF POSSIBILE DES CITOYENS APPAR-TENANT AUX GROUPES ETHNI-QUES (MINORITÉS). Ti izrazi so: «differenti interventi», «minoranze linguistiche meno consistenti». «delimitazione» in še kaj. Saj čl. 6 ital. ustave ne pozna bolj ali manj «konzistentnih» jezikovnih manjšin kot jih ne pozna niti čl. 7 avstrijske državne pogodbe — ko pa smo prepričam, da mladi tržaški kon-stitucionalist ne odobrava raznarodovalnega preštevanja katerekoli manjšine, še manj pa seveda kršenja mednarodnih sporazumov. Hvaležni pa smo mu. da je omenil zakon pokrajine Trento glede Ladincev v Val di Fassa, ker ere za primer pristojnosti ne le dežele glede manjšinske zakonodaje, temveč tokrat celò pokrajine! Se en dokaz pravilnosti zahteve nrofeso-rjev ustavnega prava iz Pise (A. Pizzorusso na trž. manjš. kunf. 1974 in v posebni knjigi lani) in iz Ljubljane (G. Kušej v lj «Delu» od 30. okt. letos), da hi morale biti dežele pristojne za manjšinska vprašanja, kar je sicer naša dežela prav s sprejemom deželnega zakona o bibliotekah ponovno v praksi izvedla.
Neugasljivo željo, da bi prebrali vso knjigo Johna Campbell;., piv. funkcionarja ameriškega zun. min. «Trst 1954: uspela pogajanja» ki jo je pred meseci izdala ameriška univerza v Princetonu. pa vzbuja Weissovo poročilo o njej. Kaj vse so Campbellu povedali podpisniki londonskega sporazuma polee v poročilu navedenega?
Končno naj dodamo, da se z zanimanjem bereta tudi prispevka Pietra Ccvreja (ki je našel znamenite slovenske rokopise tržaške plemenitašinje iz 17 stol.) o nekdanji meji na Glinščici in pa članek L. Miotta o Resslu.
S. R.
(Nadaljevanje na 6. strani)
...................................................1.timi....Minili.......■miiuimii.lini.m».»m«»»"'"1""»
Zanimanje za ekslibrise med Slovenci
Komaj devet let je minilo, ko so leta 1967 ustanovili Društvo Exli-bris Sloveniae. Majhna peščica ljudi, ki so zbirali ekslibrise ali umetnikov, ki so izdelovali ekslibrise, se je odločila za ustanovitev društva. Med Slovenci pa je znano zanimanje za knjigo in tudi zanimanje za grafiko. Najbrž je to povzročilo, da se je zanimanje za ekslibrise neverjetno hitro razširjalo. Danes je v društvo včlanjenih nad 400 članov iz vseh delov Slovenije, nekaj jih je iz drugih jugoslovanskih republik in iz tujine. Med drugim je član Društva Exlibris Sloveniae ing Gianni Maniero iz Coma. častni predsednik mednarodne ekslibris organizacije F1SAE.
Ekslibris je prav gotovo tista intimna drobna arafika, ki povezuje umetnost z Ljubiteljstvom knjige. Samo velik ljubitelj knjig naroči pri grafiku ekslibris, ki nosi ime lastnika in katerega potem nalepi na prvo notranjo stran knjižnih platnic, da izraža lastništvo knjige, če nekdo ne ljubi knjig, se bo vanje samo podpisal. To na je čisto nekaj drugega kot lep ekslibris, na katerem je za
Ekslibris Vesni Kapelj je naredil Črtomir Zorec iz Kranja
nimiv motiv, ki označuje morda lastnikov značaj, njegov poklic, njegovega konjička ali karkoli, kar je povezano z lastnikom ekslibrisa.
Na slovenskem prostoru se je ekslibris pojavil že v srednjem veku, kmalu potem, ko je Albrecht I Diirer postavil zasnovo ekslibrisa
v današnjem pojmovanju. Najstarejši doslej znani ekslibris na slovenskih tleh izhaja iz zadnjega desetletja 15. stoletja, vendar lastnik ni bil ugotovljen in najbrž ni bil Slovenec. V prvih letih 16 stoletja pa je dobil svoj ekslibris Jurij Slatkonja, poznejši prvi dunajski škof.
V novejšem času so na Slovenskem vzklili številni ekslibrisi Skoraj vsak vidnejši umetnik je izdelal katerega, čeprav se nekateri niso posebej posvetili tej drobni grafični umetnosti. Precej eks librisov je že kmalu po prvi svetovni vojni izdelal Božidar Jakac in tej zvrsti vsaj v manjši meri ostal zvest do danes. Zelo veliko ekslibrisov je ustvarila roka Mihe Maleša. V zadnjem času. zlasti po ustanovitvi Društva Exlibris Sloveniae, se je tudi med mlajšimi umetniki in celo samouki povečalo zanimanje za ekslibris. Obenem lastniki knjižnic naročajo ekslibrise na svoje ime. da jih potem le pijo v knjige. Na ta način ozna čijo lastništvo knjige, istočasno pa je lep ekslibris tudi prijeten okras knjige.
Društvo Exlibris Sloveniae delu
UB'?IS
«SUm
t
Prijeten ekslibris na ime Nuša Lobnikar je izdelal Branko Lovak iz Zagreba
je izredno aktivno. Prireja sestanke, predavanja, številne razstave, pripravilo je ie več publikacij, v katerih ie slovenski ekslibris predstavilo domačim in tujim kultur wm krogom. Posebej si prizadeva, da bi dobilo čim boljši pregled
nad slovenskimi ekslibrisi. To je težavno delo. saj je veliko ekslibrisov skritih v knjigah, ki krasijo zasebne knjižnice Mnogo zanimivih ekslibrisov je bilo odkritih čisto slučajno. Do nedavnega smo poznali samo en ekslibris Hinka Smrekar'a Potem ie član Društva Exlibris Sloveniae našel .še drug Smrekarjev ekslibris
Zato se Društvo Exlibris Sloveniae (Ljubljana. Trubarjeva 14) obrača tudi na bralre našega lista. da pomagajo pri iskanju ekslibrisov. če bodo v svojih ali aru-gih knjižnicah odkrili kak ekslibris. naj to sporočijo društvu. po možnosti pa priložijo en ali dva izvoda ekslibrisa za društveni arhiv.
Ob hitrem utripu današnjega življenja, v času. ko komaj še dohajamo naglico časa. je med Slovenci še vedno veliko zanimanje za lepo in dobro knjigo. Slo-venci pa najdejo tudi še čas in veselje, da za svoje knjige naročijo ekslibris - lastniško znamen.e, ali da ob zbirkah ekslibrisov preživijo marsikatero prijetno urico.
R. P.
P rTmorŠJcTdnevTiit
6
«Z zadovoljstvom sem sprejela novost, ki sta jo uvedla, da v nedeljskem dnevniku objavljata novosti z «gramofonskega tržišča» in ravno tako vajino željo, da bralci sami pišemo, kaj bi v tej rubriki radi brali. Prav zato vam pišem. Skrajni čas je že bil, da je pri nas prišlo vsaj do tako minimalnega obveščanja o glasbenem dogajanju. Mogoče je to prvi korak. da se tudi slovenska mladina v Trstu spozna z glasbenim svetom in v njem zaživi. Kajti vtis imam. da se mladi vsaj v Trstu bolj malo zanimajo za pravo glasbo, to je tisto, ki je izven komercialnosti in businessa, vsaj malo jih je. kar jih jaz poznam. Mogoče je vzrok temu ravno pomanjkanje informiranja in sploh možnosti spoznanja. Rubrika, ki sta io vidva uvedla in seveda oddaje lahko precej pomagajo v tem smislu» ... tako nam piše Vijolica Božič. Pisma in navodil, ki sva jih opustila zaradi pomanjkanja prostora, se. kako ne bi. veseliva in izrabiva to priliko, da vas opozorimo, da bi radi dobili od vas čim več pisem, navodil, sodelovanja; radi bi videli ali brali tudi morebitne kritike in v pričakovanju na te vas prepustimo jedru okvirjene rubrike.
CHARLIE MINGUS
The Black Saint and The Sin-ner Lady
(ABC IMPULSE IMP 428)
AL JARREAU
Glow
(REPRISE RECORDS W .54073)
K
m s im mm mm
SiNNER
IA0Y
> VX '^ '/**■>**&.«K-4V-stsc,. sjtniiS ?>«V
V prejšnji rubriki sem prvič o-bravnaval kako jazzovsko ploščo, naključje je hotelo, da je prva taka plošča nosila podpis pianista Daveja Brubecka. Ker je bil odziv med prijatelji, ki berejo to našo rubriko, pozitiven, sem se prepričal, da je prav pričenjati z jazzovskim obveščanjem. Tudi zato, ker dobiva jazzovska glasba iz dneva v dan (na srečo) vedno več ljubiteljev. Upati je tudi, da bo prišel jazz v bližnji prihodnosti do večje pozornosti. Nekaj se je že premaknilo v to smer. Tako vidimo, da se jazzovski festivali množijo iz leta v leto. jazzovskih ansamblov je vedno več in rock jazz je že postal vsakdanj' kruh za naša ušesa. V teh vrsticah bi vas rad opozoril na zanimivo in hvalevredno pobudo gramofonske družbe CBS. ki je pod svojim o-kriljem pričela izdajati najbolj znane albume legendarne gramofonske založbe Impulse
Zadnjič smo obravnavali in spoznali pripadnika tako imenovanega «cool jazza», pianista Daveja Brubecka. Pravici in raznolikosti na ljubo je današnji junak pripadnik nasprotnega tabora, to je «be-bopa». Tudi Charlie Mingus igra na glavir, vendar je v jazzovskem svetu znan predvsem kot basist. Ker je prostora v tem okviru premalo za anagrafske podatke. bom te izpustil rekel bom le. da se je Charlie rodil leta 1922 v Arizoni, da je za časa vojne nastopal z Armstrongom in A-damsonom, ter da ga imajo vsi za enega velikih učiteljev ritmičnega «be bop jazza». V tej dobri plošči nastopa veliki učitelj v družbi desetih znanih «session» glasbenikov, ki pa jih ne bom omenjal. Mnenja o tej plošči ne bom napisal, saj bi to izpadlo pleonastično (ja. kdo bi podvomil o Prešernu ali Cankarju?), ime Charlie Mingus že samo vse pore. O tem se boste najlepše prepričali jutri.
«Ne igram nobenega instrumenta, vendar ne čutim te potrebe. Še svojega glasu ne poznam, kaj da bi se lotil še instrumenta Tako pravi, upravičeno, o sebi ze sedemintridesetletni Al Jarreau, ki je prišel do ameriške in sploh svetovne popularnosti šele lani. Mislim, da ne tvegam preveč, ko pravim, da ga ni na svetu pevca, ki bi se lahko kosal z njim. Al Jarreau jev glas je zdaj tiho, toplo petje, naenkrat postane njegov glas instrument, orkester, zvok. To se ne da opisati, človek pride do teh občutkov pri poslušanju in če že mislite kupiti
Po lanskoletnem prvencu je vladalo med simpatizerji takrat še neznanega Al Jarreauja veliko pričakovanje za drugi album. Lahko rečem, da pevec ni razo čaral, če je bila prejšnja plošča dobra, je ta odlična. Prepričan sem, da bo Al Jarreau prej ali slej prestopil v jazzovske vrste, njegov glas in njegova profesionalnost to tudi zahtevata. Smešne se mi zdijo tudi trditve nekaterih glasbenih revij, ki postavljajo njegovo ime v množico pripadnikov «soul» glasbe. Temnopolti Al Jarreau predstavlja poglavje zase. Njegovo ime in izvajanje sta izven vsake sheme. O tem se boste najlepše prepričali jutri, ko boste poslušali nekaj skladb s te plošče.
BEE GEES
Children of thè World
(RSO 2394 169A)
Preostaja mi sedaj le malo prostora za to ploščo. Sicer pa, povedano na uho, ni mi žal, saj mi osebno skupina Bee Gees ni všeč iti mi ne pove nič novega. Že vidim začudenje in jezo' ria obrazih’ nekaterih, češ kako. kdo drug bi znal tako lepo zapeti* nesmi kol «Massachusetts» ali «World». Priznam. takrat (govorim, o letih 1968-69) mi je ta skupina bila všeč in nič čudnega, če je dosegla tudi popularnost. Ne razumen pa, zakaj se ta popularnost nadaljuje tudi danes, ko skupine izvaja čisto komercialno soul glasbo, od časa do časa pa vtakne v to tudi nekaj Philadelphia sounda.
Zakaj sem uvrstil to ploščo v današnjo rubriko? Zato. ker mi njihova popularnost daje misliti: to pomeni, da je še veliko ljudi, katerim je ta skupina všeč. Tako. ljubitalji Bee Geesov, ustregel sem vam s ploščo vaših oboževan-cev, iz katere boste lahko v torek
tudi poslušali nekaj popevk. Zdaj pa mi napravite še vi uslugo: po vejte mi, zakaj vam je ta skupina tako všeč?
Sandi Pertot in Pavel Ugrin
Velika
bonifikacijska
dela
v Sovjetski zvezi
MOSKVA, 13. — Sovjetska zveza ima zelo veliko obdelovalnih površin, vendar pa tudi veliko zemlje, ki je tudi za kmetijstvo neuporabna. Pri tem ne mislimo na strahotno velika sibirska področja, kjer si kmetijstva ne moremo niti zamisliti, kot tudi ne na velikanske razsežnosti, ki odpadejo na puščave, pač pa imamo v mislih obsežna področja, ki so ali prevlažna ali pa preveč suha za normalno obdelovanje. Zato ni nič čudnega, če so se lotili velikih bonifikacijskih del, ki so zajela širša področja tudi v samih evropskih predelih. Pravzaprav je bo-nificiranje zemljišč eden izmed odločilnih elementov pri utrjevanju sovjetskega kmetijstva. Kakor poroča ekonomsko uredništvo agencije TASS, so v SZ v zadnjih desetih letih bonificirali nad 14 milijonov ha zemljišč. To so velikanske površine, tudi v velikih sovjetskih dimenzijah.
Bonificirali so celo področja, ki jih ne obdelujejo za gojenje žita ali drugih kultur, pač pa jim služijo za pašo. Sicer pa odpade na bonificirana področja že ena četrtina vseh poljedelskih področij Sovjetske zveze, to se pravi, da so po oktobrski revoluciji, torej v obilnih 50 letih bonificirali ogromne obdelovalne površine.
Tej dejavnosti bodo v sedanjem, desetem petletnem načrtu posvetili še večjo pozornost, tako da bodo samo na bonificiranih zemljiščih pridelali od 23 do 24 milijonov ton žita. 7 milijonov ton povrtnin, 2 milijona ton bombaža itd.
Sovjetski strokovnjaki za bonifikacijo zemljišč pa so na delu tudi v tujini, predvsem v deželah v razvoju, saj ima Sovjetska zveza bilateralne pogodbe z 29 deželami, s katerimi izmenjuje izkušnje glede bonifikacij. Seveda ji to služi tudi pri prodaji strojev in naprav za velika bonifikacijska dela v tujini, posebno pri prodaji bagrov ali vrtalnih strojev za iskanje podzemeljskih voda. Sicer pa i-majo sovjetski strokovnjaki na tem področju zelo bogate izkušnje, ki so si jih pridobili pri vrtanju vrelcev nafte in termalnih voda in to pri zelo različnih klimatskih razmerah, tako v «večnem ledu» Sibirije, kot tudi v vročih puščavskih predelih sovjetskega juga.
OCan
Mlinu Kačurju
(Nadaljevanje s 5. strani)
življenje in čustva nekega naroda. Tudi če kje pogrešimo, je lahko neko delo celovito. Upam, da bomo izdelali dobro predstavo, predstavo, ki bo kaj povedala. Delo je težko, to je resnica!
* * *
Zadnjega sem intervjuval Correda Panija. Počakal me je v igralski sobici, izkoristil sem kratek odmor med vajo. Pani je odgovarjal hitro in kratko. Mislil je na svoje delo, jaz tudi; novinar ne more vedno paziti na igralčev mir in koncentracijo.
Vprašanje: Kako ste se vživel v Cankarjevo delo? V Idealistu je veliko pristno slovenskega «duha». Kdo je Kačur?
Parti: Živim s slovenskim dekletom. Ona mi je marsikaj povedala in zato bolje poznam določene probleme, Slovenci so mi bližji.
Ko so mi ponudili vlogo Kačurja, sem jo rade vol j sprejel, zdela se mi je važna.
Martin Kačur se je boril, da bi slovenskemu ljudstvu vsilil naprednejši pogled v svet in drugačno, pogumnejšo kulturo. Kačur je kompleksna oseba.
Cankarja prej nisem poznal, sedaj vem o njem nekaj več.
Vprašanje: Kako ste izdelal Kačurja?
Pani: Ko sem rezljal Kačurjev obraz, sem izhajal iz treh življenjskih obdobij; iz mladosti, zrelosti in starosti. Gradil sem svojega junaka na treh starostnih obdobjih, vendar ne enostavno. Skušal sem razumeti notranje zorenje nekega idealista.
V bistvu je idealist egocentričen. Kljub temu je žrtvoval vse, da bi živel na določen način. Tako važna odločitev ni lahka, zato me Kačur privlačuje.
Vprašanje: Bo Kačur razumljiv neslovenskemu občinstvu? Slovenci se o tem večkrat sprašujemo.
Patii: Vprašanje Kačurja je lahko vprašanje veliko ljudi. Kačur predstavlja določeno človeško podobo. Ljudje kot je Kačur, se lahko rodi:o novrod, mislim, da on ni samo Slovenec.
Vprašanje: Kaj vam pomeni odkriti Cankarja?
Pani: Odkriti Cankarja je pomembno. Važno je tudi to, da je Tržaško stalno gledališče uprizorilo Idealista. V Trstu živijo ljudje iz različnih krajev. Predvsem slovenska prisotnost daje mestu določeno podobo. Zato je važno spoznati velikega pisatelja, ki poleg
KRIŽANKA... z našim kipa jeni

1	2			3	4	S	6		;	7	8	9	10	n	12
13			u					’	1i>						
15-		17						18						r-" 1JJj	
	r ?*!	19				rL T	20							21	
	22				r	23							24		
25				r" ; j	26						T	27			
28											30				
31			32							33				r«	34
		35							36					37	
38	39						W111 -1	40					-»TO	41	
42							43					'	44		
(Rešitev križanke v sredo)
VODORAVNO: L tuj izraz za smučanje, 3. domača, vprežna žival, 7. v bibliji: podzemlje, «kraljestvo smrti», pekel, 13. ime grške črke, 14. ale . . . rimskih legij, 15. moško ime, 16. varovati. . . svoje interese, 18. demoralizirana, 19. ubožica, 20. hrabri ruski vojaki, 21. Ivan Grohar, 22. položaj, 23. žensko ime in znana popevka, 24. okroglo število, 25. dvorana za filme, 26. ital. mesto z znamenito areno, 27. je dres jug. reprezentance, 28. osebni zaimek, 29. pri Leibnizu: večno, nedeljivo duhovno počelo kot osnovna enota biti in zadnji vzrok pojavov, 30. žabja .. . noga, 31. Lambert Ehrlich, 32. jeklo... obdelati, 33. skladišče, 35. milansko letališče, 36. vojaška enota, 38. slaboumneži, bebci, 40. del ribičeve opreme, 4L Oblak Polde, 42. obtičati, biti na mestu, 43. ital. mesto, 44. pod.
NAVPIČNO: 1. jug. državljani, 2. pevski zbor, 3. upognjena, 4. ime pevke Pavone, 5. ameriški boksar (Clay), 6. Valentin Asmus, 7, tin, mostovž, pomol, 8. manjša ladja, 9. moderna prevozna sredstva, 10. ridda na koncu, 11. 01-bracht Ivan, 12. svojilni zaimek, 14. košarkar zagrebške Cibone in jug. državne reprezentance (Andro), 15. vas pri Pesku, 17. torišče, 18. se z njimi ukvarja ginekolog, 20. japonski borilni šport, 21. vseeno, vsaj, 22. odprtine na zidu, 23. misliti, soditi, 24. stelja, 25. vprašalni prislov, 26. krmila pri avtomobilu, 27. prestolnica ČSSR, 29. francoski slikar, 30. cerkvena znamenja, 32. splet lasi, 33. večletna rastlina, 34. načrt, naris, zemljevid, 35. premikanje po zraku, 36. mestece v Piemontu, 37. «naš kraj», 39. Renko Stanislav, 40. Mitja Ribičič.	(lako)
vsega predstavlja kulturno dediščino liudi, ki živijo v Trstu.
Vprašanje: Ste imel pri delu težave?
Pani: Z interpretacijo Kačurja nisem imel posebnih težav. Kačur je «čist» junak, tudi značilen je. Razumel sem ga seveda na določen način, kdo drug bi ga razumel drugače. Jasno je, da je zame Kačur tak, kot ga bom na odru prikazal.
Povezovanje s kulturnimi tokovi
(Nadaljevanje s 5. strani)
smotrno zvočnostjo ni nikdar preglasil odlične interpretacije mojstra Ozima. Oba, dirigent Anton Nanut in virtuoz Igor Ozim, sta za svojo mojstrsko izvedbo požela navdušeno priznanje občinstva.
V drugem delu koncerta je zazvenela gigantska oblika znamenite Beethovnove Eroice. Dirigent Anton Nanut, je na pamet mojstrsko vodil simfonično kompozicijo z vsemi odtenki gradacije od allegra con brio prek srhljive žalne koračnice in lovskega scherza do mogočnega finala, ki ga ne označujejo zaman kot kompozicijski čudež.
Težko nalogo izvedbe obeh znamenitih in popularnih del je z velikim znanjem in občutjem izvedel pomlajen orkester Slovenske filharmonije v veliko zadovoljstvo mariborske publike.
Glasbena tribuna v Opatiji
(Nadaljevanje s 5. strani)
Menda je že po režijski strani hotenje po globokem spoštovanju Cankarjeve besede zadobilo podobo nekakšne vzvišene dramske igre, bolj kot misel in . značaj zrasla na trdnih tleh. Odtod bržkone tudi prividi nekaterih oseb, v slogu «filmskih prikazni», ki jih je sicer Cankar orisal življenjsko realno.
Velika zmota, ki je odločno v razkoraku s tako zamišljeno u-prizoritvijo pa je scenografija z visečimi karikiranimi golimi figurami, ki bi sodili prej v farso «Pohujšanja v dolini šentflorjanski» kot v to resno dramo.
Posamezni igralci in igralke, med katerimi je nekaj izrednih likov kot Hvastja Volodje Peera, župnik Marjana Bačka, nadučitelj Romana Lavrača, Jerman Borisa Hočevarja, Komar Francija Gabrovška in manjših vlog kot Ka-lander Rada Pavalca, Pisek Iva Leskovca ter ženskih vlog Matere Angelce Jankove, Lojzke, Geni in Minke Milene Muhičeve, Anice Vebletove, Brede Pugljeve in Anica Anice Sivčeve, so se disciplinirano držali režijske oblikovalne zasnove, ki jim žal ni nudila večje soustvarjalne sproščenosti. Razen tega pa so v ozadju obešene figure naravnost zastirale igralske storitve.
Prvi abonmajski koncert v tej sezoni je bil koncertni večer posvečen nesmrtnim kompozicijam Ludwiga van Beethovna. Simfonični orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane je posredoval koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61, ki sodi med najlepše in najzahtevnejše tovrstne skladbe v svetovni literaturi in eno najveličastnejših glasbenih del znamenito Simfonijo št. 3. v es-du-ru op. 55-Eroico.
V prvem delu koncerta se je pod dirigentskim vodstvom Antona Nanuta predstavil priznani violinski virtuoz Igor Ozim. Z njemu lastno umetniško poglobljenostjo. je na instrumentu pričaral vso lepoto Beethovnove univerzalne glasbene govorice. V orkestru ljubljanske filharmonije je imel izvrstnega spremljevalca, ki s svojo
limit iiiiiiiittiiiiiimiiiiiin im Mimiiiiiiiiiiiiiiimmif m tiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiniiiijiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii
Burzevske in violinistke Marine Jašvili predstavil simfonični orkester — ob sodelovanju tudi plesnega orkestra — RTV Zagreb. Z vso zavzetostjo se je pripravil orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada ob sodelovanju klarinetista Alojza Zupana, violinista Primoža Novska, vio-lončelistke Suzane Basler, recitatorja Raca Poiiča, sopranistke Vande Geriovičeve in baritonista Sama Smerkolja. Belo krizantemo je dirigiral avtor Darijan Božič sam. Simfonični orkester RTV Beograd pod vodstvom Mladena Jagušta je ob sodelovanju violinistov Fern Raškovičeve in Božidarja Bratoeva prav tako uspešno pripravil zaključni koncert. Poleg tega moramo kot dobre izvajalske komorne ansamble omeniti Zagrebški pihalni kvintet in Pihalni kvintet RTV Ljubljana pa še Akademski trio iz Beograda, med solisti naj omenimo še violinista Josipa Klimo in njegovo, v Tempera VI Toma Proševa oživljeno sestavo bivšega odličnega Zagrebškega kvarteta.
V okviru Tribune sta bili tudi dve posvetovanji: o problematiki nove ustvarjalnosti v kulturi s posebnim naglasom na glasbeno u-metnost ter razmišljanje o problematiki glasbene tribune same.
BERITE REVIJO
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne boste se tako zlahka znašli v družbi, ki ste si jo sami izbrali. Več elastičnosti tudi v krogu svojcev. Z ljubljeno osebo boste delali lepe načrte.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V začetku boste zelo nerazpoloženi. To boste prenesli tudi na okolico, nakar se bo vzdušje popravilo. Pismo ali neka vest, ki vas bo spravila v dobro voljo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vztrajajte pri svojem stališču, tudi če kaj ne bo šlo gladko. Vsi konkretnejši načrti bodo obveljali, kar je odvečnega pa se bo sesulo. Ljubosumni boste.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vzbudili boste zanimanje pri tistih, ki so vas odklanjali. Bodite popustljivi v načrtu, ki ni naletel na sprejem. Neka oseba se začenja umikati. Krivda je vaša.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan se bo začel z velikim optimizmom in odličnimi načrti, končal pa se bo drugače. Ne zvračajte krivde na druge. V družinskem okolju bo znosno razpoloženje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaša zasanjenost vas bo privedla v težaven položaj, iz katerega se boste morali čimprej izvleči. Gotovo boste uspeli v nekem svojem načrtu, ki ga že dolgo gojite.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Neki vaši stari načrti se bodo ponovno uveljavili, toda v povsem spremenjenih razmerah. Spremenili boste tudi svoje koncepte na družinsko življenje.
ŠKORPIJON (cd 24.10. do 22.11.) Prijetno ravnotežje v družbi bo povoljno vplivalo na celotno razpoloženje. Nekaj bo pa vendarle treba ukreniti, da stara ljubezen ne zarjavi.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Izogibajte se kompromisom s tistimi, ki vam želijo slabo. Bolje je, da se držite svojih starih prijateljev. Tudi v ljubezni bi bila na mestu previdnost.
KOZOROG (od 21.12. do 201.) S težavo boste družbo spravili v gibanje. Nato se bo vse tako u-ravnalo, da boste zadovoljni. Ne zahtevajte od drugih tega, kar vi njim ne dajete.
VODNAR (od 21.1. do 19 2.) Neki spor, ki se predolgo vleče, bo našel rešitev. V tem razpoloženju nadaljujte, ko delate načrte za bližnjo in daljšo bodočnost. Pismo ali darilo.
RIBI (od 20.2. do 20 3.) Ne rinite v ospredje, ne bahajte se, ko pa se vam lahko zgodi, da povsem pogorite. In prav sedaj bi vam to ne bilo prav. Zelo ne všečno srečanje.
KAREL
PRUSNIK - GAŠPER
Gamsi
asa plazu
Dne 30.VII.1944. Minerska skupina ZKO je vodila nad Baškim jezerom četrt ure trajajočo borbo z močno nemško kolono. Sovražnik je imel tri mrtve in štiri ranjene. Mi nismo imeli izgub. Zaradi velike premoči sovražnika so se naši umaknili.
Dne 31.VII.1944. Minerski sabotažni vod ZKO je uničil 8 m dolg železniški most pri postaji Ledince. Promet je bil prekinjen 4 dni. Minerski vod VKO je miniral železniško progo med Prevaljami in Dravogradom. Na progo je privozil tovorni vlak. Lokomotiva je bila popolnoma uničena, več vagonov pa poškodovanih Promet ustavljen 36 ur. Isti vod je porušil 3 železne električne drogove daljnovoda Ve-lcnje-Mežica. Tok prekinjen 48 ur.
Prvi bataljon so na pohodu preko sedla Počule napadli Nemci. Naši so jurišali na sovražno postojanko na vrhu sedla. Nemci so prešli z enó kompanijo SS-policije in oddelkom SA v protinapad, ki pa so ga naši odbili; Nemci so se morali umakniti na vrh grebena. Po dveurni težki borbi so se naši v redu umaknili. Sovražnik je uporabljal vse vrste lahkega orožja, pomagal pa si je tudi z zameglitvijo. Po nepotrjenih vesteh je padlo 11 Nemcev. Na naši strani smo imeli enega mrtvega in 5 laže ranjenih.
Minerski vod I. bataljona je na glavni cesti Črna-Mežica miniral železen most dolžine 12 m in višine 3 m. Istočasno je I. bataljon blokiral Črno, v kateri je bilo nad 300 Nemcev z dvema tankoma in topoma. Bataljon je držal položaje še naslednji dan. Patrulje bataljona so z ognjem ' sovražnika večkrat izzvale ter pri tem pobile 2 Nemca in več ranile. Druga četa I. bataljona je ponoči požagala vse mostove na cesti Črna-Javorje ter zasekala cesto. Požgala je okoli 800 m3 lesa. III. bataljon je varoval cesto smer Črna-Koprivna in Bistra. Porušil je 6 mostov na tej cesti.»
Teh dejstev niso mogli prikriti. Posamezni orožniški in policijski ter vojaški poveljniki tega tudi niso prikrivali. To so delali v glavnem le njihovi štabi v Celovcu in drugje, kajti vojaška in politična morala nacistov je bila že precej omajana. To je razvidno mnogo bolj iz poročil posameznih krajevnih poveljnikov. Tako na primer piše orožniški poveljnik v Črni dne 10. avgusta naslednje:
«I. Splošno stanje in razpoloženje prebivalstva se od 27.VII. do 10.VI1I.1944 ni bistveno spremenilo. Usmerja se slej ko prej po dejavnosti banditov, ki se je zadnje čase zaostrila. Razpoloženje • naši so potrti in boječi, zlasti še, ker je banditom uspelo zadnji teden zasesti sosedna kraja Luče in Ljubno na štajerskem, nemške čete pa razbiti. Prebivalstvo pričakuje tudi napad banditov na Črno, predvsem ker so ti že v noči od 30. na 31.VII. 1944 in v noči od 1. na 2.VII. obstreljevali črno...
II. Posebno stanje: Kakor smo že omenili, so banditi povečali in poostrili svojo dejavnost. Zadnja velikopotezna akcija proti banditom je ostala popolnoma brez uspeha. Prav tako so bile brez uspeha zasede, ki jih je na raznih mestih postavila tukajšnja policijska enota. Dne 10.VIII.1944 je uspelo neki policijski enoti v grapi Kramar-ce ujeti dva bandita. Zatem je sledila borba z močnimi enotami banditov (I. koroški bataljon), v kateri se je morala policijska patrulja umakniti; ni mogla vzdržati
močnega ognja banditskih minometalcev m strojnic.
V času poročanja smo izvedeli o štiriinštiridesetih pojavih banditov, oziroma, tolikokrat so nam jih sporočili Po izkušnjah pa moramo smatrati, da so te prijave samo del resničnih banditskih nastopov v našem kraju. Banditi prepovedujejo sleherno prijavljanje, hkrati pa prebival stvo prijavlja le, če so povzročili gmotno škodo in to zalo, ker prebivalstvo vidi, da so naše sile potisnili v defenzivo. Neka stara, daleč v grapi živeča gospa mi je naravnost rekla, da je prišla bandite danes zadnjič prijavit, ker tako nič ne pomaga.
Napadi na črno so imeli verjetno namen vezati naše edmice na Črno, da bi ne Šle na pomoč obkoljenim nem škmi četam v Lučah in Ljubnem, ki so bile pozneje tudi poražene. Tudi mostove so zrušili in tudi na cestah so napravili zasede».
Iz teh poročil je razvidno, kakšen strah so imeli ta šisti na Koroškem in kako malo so lahko računali na pomoč ljudstva, ki jih je preziralo do skrajnosti. Defenzivno stanje jim je šlo na živce, kajli niso si mogli predstavljati, da bi «banditi» kdaj lahko strahovali «vojsko nadljudi».
Malo kasneje pa je isti poveljnik priznal :
«Ker je zaradi tega Nemčija na vseh svojih mejah resno ogrožena, banditi in osebe, ki so sovražne rajhu, živo pKipagiraj0 in ljudem pojasnjujejo, da je Nemčija že izgubila \ojno. Zaradi uspeha, ki ga ima sovražnik, lahko sklepamo, da je učinkovita tudi ta njihova tajna propaganda ...
Dejavnost banditov se je v zadnjih štirinajstih dneh posebno okrepila in opazili smo skupine banditov, močne
sj-° nj0?- Skupina banditov je bila tudi pri maši v št Jakobu, južno od črne. Po službi božji so se banditi spo padli s policijo, pri čemer je bil mrtev neki policist...»
(Nadaljevanje sledi)
Nedelja, 14. novembra 1976 Ponedeljek, 15. novembra 1976
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša in V nedeljo ob 12. uri 12.15 Enciklopedija prirode
13.00	DNEVNIK - Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 1 . Vesti
14.00	športni dogodki 14.10 Program «CHI?»
15.20 Športne vesti
15.30	Sopotniki
16.35	Polčas nogometne tekme
17.00	CHI ? - Kvizi
18.55	Športne vesti
19.00	Polčas nogometne tekme
20.00	DNEVNIK
20.45 MANON - Po romanu A. F. Prévosta
21.50	Športna nedelja
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Športno popoldne
19.50	DNEVNIK 2 - Oprti studio
20.00	Nedelja sprint
20.45 Lepa novembrska nedelja.
21.50	DNEVNIK - Zadnje vesti
22.00	Occhio tribale: Nebesa nomadov ■
JUGOSLOVANSKA tv
9.40 A. Diklic: SALAŠ V MALEM RITU
10.40	Otroška matineja
11.30	Kmetijska oddaja
13.40	MLADI KOROŠCI NA O-BISKU
14.10	Veseli tobogan: Žirovnica
15.05	Skopje 76 - Festival
16.40	Košarka: Jugoplastika - Rad-nički
18.25 W. Holtby: SIVA OBALA, nadaljevanka
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski gospodarski komentar
20.00	A. Marodič: Poti in stranpoti
21.05	Hvar
21.35	DNEVNIK
21.55	Športni pregled
Koprska barvna TV
18.30	Vaterpolo:	CSK - Partizan
19.30	Otroški kotiček 20.15 Mož v težavah, film
21.50	SALAŠ V MALEM RITU
22.40	Košarka: Jugoplastika - Rad nički
Zagreb
12.00	Vaterpolo:	CSK - Partizan
15.10	Nedeljsko popoldne
20.05	Portret Reneja Claira 21.20 Oženil sem se s čarovnico.
TRST A
8.00,	12.00. 19.00 Poročila; 10.00-
13.00	Dom in izročilo: Praznična matineja; Mladinski oder; Nabožna glasba; Glasba po željah; 13.00-
15.00	Kottura in delo: Ljudje1 prsed mikrótótlòm; Slov.'pesmi; Klasično, a ne prerflno: NTusičats : ‘ Lahka glasba; 15.00-19.00 Za mlade: šport in glasba: Odskočna deska.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 20.30 Poročila; 7.00-7.40 Jutranja glasba; 9.30 Plošče; 10.15 Glasbeni portret; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.30 Folk glasba; 12.10 Glasba po željah; Ì4.00 Najlepše popevke; 15.00 koncert: 16.00 Umetnost; 16.30 Sosednji in kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Od Triglava do Jadrana; 18.30 Na športnih igriščih;
20.00	Orkestri; 20.40 Šport; 21.00 G. Lorca: «Mariana Pineda»; 21.39 Operetna glasba; 22.45 Ples.
RADIO 1
8.00,	13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranji spored: 11.30 Cabaret;
12.00	Vroče plošče; 13.30 Navade, glasba itd. Italije; 15.30 Športna ura; 16.30 Mille bolle blu; 18.20 Pogovor o športu: 20.30 Jaz in glasba; 21.10 «Dedinja»; 23.05 Nočni spored.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 14.00. 19 00
Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, vojaki!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Radijska igra; 8.52 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10 05 Na naši ulici; 13.10 Zabavna glasba:	13.20	Nedeljska reportaža;
13 45. Orkester Raphaele; 14 05-18.50 Nedeljsko popoldne; 17.50 Radijska igra; 19.30 Zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice: 20.00 V nedeljo zvečer; 23.05 Literarni nok-hjrno: 23.10 Plesna glasba: 00.30 Pop-rock-beat; 1 03 Če še ne spite...?; 2.03 Blues; 2.30 Zvoki goda!; 3.03 Plošča za ploščo.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: žuželke
13.30	DNEVNIK
17.00	Teen
18.30	Mikroskopska elektronika
19.20	Tre nipoti e un maggiordo mo. TV-film
20.00	DNEVNIK
20.45	P. Newman: ČLOVEK DA NES. Film
22.45	Bontà loro
Ob zaključku DNEVNIK
Drugi kanal
12.30	Vidim, čujem. govorim,
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
17.00	Program za mladino
17.15	Škatla z igrdčami
17.45	Spoznavajmo živali
18.00	Poljudna znanost: Nebo 18.25 Rubrike DNEVNIKA 2
18.45	Prigode Simona Templarja.
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.45	BEDNIKI - 4. nadaljevanje
21.45	Človek in znanost
22.45	Simfonični koncert
Ob zaključku DNEVNIK 2
JUGOSLOVANSKA TV
8.10 - 9.00 . 14.10 TV v šoli Pravljica, Ribolov na Ja dranu, Nasvidenje spomladi
17.20	B. Cosič:	NORI BESED
NJAK
17.35	žuželke, serijski film
18.00	Obzornik
18.20	NEGA BOLNIKA
18.35	Odločamo
18.45	Mladi, za mlade
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	S. Pavič: Mož, ki je bom bardiral Beograd
21.15	Kulturne diagonale
21.55	Kratki fiim: VRNITEV
22.15	DNEVNIK
Koprska barvna TV
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	Egipt
21.05 Poje Anna Identici 21.40 Baletni večer
Zagreb
18.15	Knjige in misli
18.45	Mladi za mlade 19.30 DNEVNIK
20.00 Zafranovič Kovač’ DE LAVCI IN GOSTJE, drama
20.55	Na prvem mestu
21.45	Dokumentarni film
21.55	DNEVNIK
TRST A
7.00. 10.00, 12.45, 15.30, 19.00 Poročila: 7.20-12.45 Dom in izročilo: Glasba in kramljanje; Obletnica tedna: Koncert; Jazz; Naši ii* ljudje: Glasba po željah; 13.00-15.30 Za mlade: Kulturna be-‘Težfflfcar Z .glasbo po svetu; V zrcalu časa; Glasba; 16.00-19.00 Kultura in delo: Opera.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7 00-7.40 Jutranja glas ba; 8.35 Glasbene skladbe: 9.30 Plošče: 10.10 V šoli; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Štadioni in telovadnice; 14.10 Lahka glasba; 15.30 Folk: 16.45 Operne uverture: 17.00 športni pregled; 17.15 Skupina YU; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasbeni koktajl; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 19.20 Pop glasba; 20.00 Na ši pevci: 21 15 Pojeta Genova & Stephan; 21.35 Komorna' glasba.
RADIO I
7.00.	8 00. 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6 00, 7.30, 8.50 Jutranji spired; 9 00-10 35, Vi in jaz: 12 10 Folk glasba; 14 30 Strniena komedija; 15 35-17.30 Primo NIP; 19.30 Zdravniški nasveti; 20.30 O umet mosti; 21.05 Jazz.
SLU ŠNI 'A
7.00,	8.00, 11.00, 12.00, 14.00,
15 00, 19.00 Poročila: 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!: 7.20 Na današnji dan: 7.30 Iz naših sporedov: 8.08 Glasbena ma tineja: 9.05 Pisani svet; 9.20 Izberite pesmico: 9 40 Vedre melodije: 11.03 Za vsakogar nekaj: 12.10 Revijski orkestri; 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.20 Zabavna glasba: .13.30 Priporočajo vam...:	14 05 Amaterski zbori:
15.45 Znanstveniki pred mikrofonom: 16 00 Vrtiljak: 18 05 Iz tuje folklore; 18.25 Zvočni signali; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!:	19.45 Ansambel Mihe
Dovžana;: 20.00 Kulturni globus; 20.10 Operni koncert.
jug. i in vmu o» ifi. d« 20. novembra \m
TOREK, 16. novembra
8.00, 10.00 TV v šoli; 14.45 Šolska TV: V vrtcu; 17.30 Pavel v akciji; 18.00 Obzornik; 18.15 Ne prezrite; 18 45 TV trim tekst; 19.15 Risanka; 19 30 Dnevnik; 20.00 Pogovor o...; 20.55 I. Silone: Vino in kruh: 21.55 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja; 20 00 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik: 20.35 Mož iz zastavljalnice, film; 22.05 Aktualna tema
SREDA, 17. novembra 8.10, 9.00 TV v šoli; 14.25 Nogomet Italija - Anglija: 17.15 E. Peroci: Nina in Ivo; 17.55 Obzornik; 18.10 Od zore do mraka; 18.45 Prijatelji glasbe: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Večerni obiskovalci, film; 21.55 Dnevnik; 22.05 Nogomet: Vojvodina - Partizan.
KOPRSKA BARVNA TV 19.5p Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.35 Italija - Anglija; 22.25 Ura nemščine.
ČETRTEK, 18. novembra 9.00 TV v šoli; 14.25 Nogomet: CZ - Olimpija; 17.20 Beli delfin; 17.40 Obzornik; 17.55 Izumirajoči svet: Kirgizi; 18.45 Janja, nadaljevanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 B. Iljevski: Pot v prihodnost; 20.50 Četrtkovi razgledi: Srečno pot; 21.20 Klavirski koncert.
KOPRSKA BARVNA TV
14 25 Crvena zvezda Olimpija. 19 55 Otroški kotiček; 20.15 Dnev nik, 20 35 Django, lovec na glave, film; 22 05 Glasbena oddaja; 22.35 Samoupravljanje.
PETEK, 19 novembra
14.10, 16 00 TV v šoli: 17.05 Kri žem, kražem; 17 20 Pisani svet: 17.55 Obzornik: 18.10 Koroški zbo ri:	18.45 Narodna obravnava:
19.30 Dnevnik: 19.55 Notranjepoli tieni komentar; 20.05 Idealist, film: 22.50 Vragolije v snegu.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55 Otroški kotiček:	20.15
Dnevnik: 20 35 Sredozemlje v plamenih, film; 22.05 Likovni nok turno.
SOBOTA, 20. novembra
12.05 TV v šoli; 13.25 Nogomet: Beograd - Vojvodina; 16 00 Košarka: Partizan - Jugoplastika; 18.10 Obzornik; 18.30 T Hughes: Šolanje Toma Browna; 19.30 Dnevnik; 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.00 Glasbena oddaja: 21.00 Poletne želje - zimske sanje; 22.25 Dnevnik
KOPRSKA BARVNA TV
13 25 Nogomet: Beograd - Vojvodina: 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Maščevalci, film: 21.25 Jug. v drugi vojni; 22.15 Plesalka Otero, film.
SPORT SPORT SPORT
14. novembra 1970
nogomet
V C LIGI
Triestina bi z drznejšo igro lahko v Boemi osvojila zmago
Trener Tagliavini s sestavo ekipe ta teden nima težav
Po nedeljskem uspešnem gostovanju v Lodiju, čaka sedaj Triestino oruga tekma na tujem igrišču proti Bolzanu. Prav remi proti S. Angelu 7°digianu pa omogoča Tržačanom, da se odpravljajo v Bočen optimistično razpoloženi, predvsem pa brezskrbno, saj je položaj na lestvici ze precej dober.
Čeprav je tudi proti Bolzanu cilj ekipe osvojitev ene točke, pa bi lah-k0 tokrat Tržačani z drznejšo igro osvojili celo zmago, kar ne bi bilo veliko presenečenje. Triestini manjka namreč le malo samozavesti, pa bi verjetno utegnila osvojiti na tujem igrišču večje število točk, saj nasprotniki le niso tako močni, medtem ko je igralski kader Tržačanov Precej kakovosten. To seveda pome-
ni, da je stanje na lestvici precej nerealno in sodi verjetno Triestina v zgornji del prvenstvene lestvice.
Postava Triestine je še neznana, saj ima ta teden Tagliavini precejšnjo izbiro. V stiski bi lahko trener ponovno tvegal nastop Peressina in Andreisa, toda tudi igralci z nedeljske tekme v Lodiju so vredni zaupanja. Predvsem Marcato, ki je v zadnjih tednih zamenjal Andreisa se je končno prilagodil načinu igranja v tretji ligi: ker vodstvo ekipe stalno zasleduje «politiko» mladih talentov, bi ta 20-letni igralec moral igrati tudi danes.
Ena izmed možnih postav je sledeča: Vaisecchi, Berti, Zanini, Polit-ti, De Luca, Monticolo, Marcato, (Andreis) Fontana, Goffi, Trainini,
Dri. Na klopi za rezervne igralce bodo sedeli Bartolini, Franca in Andreis (Marcato).
A. K.
fiifimiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiin;;:s:::,m,umi,iii„h
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 14. novembra 1976
KOŠARKA
MLADINCI
11.00	na Opčinah
Polet — Pagnossin * * *
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Dolini
Breg — Servolar/3 • * *
9.15	v Trstu, Ul. della Valle
Polet — Inter 1904 # * *
11.15	v Trstu, Istrska ulica
Don Bosco — Bor
MINIBASKET
«POKAL LIBERTAS»
9.30	v Trstu, Ul. Ginnastica
SGT — Kontovel * * *
DEČKI
Prijateljska tekma
10.30	v Dolini
Breg — Kontovel
ODBOJKA
V zadnjih tednih je pod koši zamejskih košarkarskih peterk izred-,	no živahno
'■iintjiii ,,,,lllllniIIIIIIIII((llll(IIIIIIIIIIIIIIII1II,IIIIIllni(IIIIIII,ll(l1llll||I||II||||(1I|I|||||(|I||I(||1|Iiii||(
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
rubriki želimo posredovati vin 1j2 taborniških akcij v Jugosla-l0Ì’aa bi tako spoznali širino dento. taborniških organizacij.
OTOK MLADOSTI
nnJ^r Radosti je eden izmed ne-ZČ3en,b otokov na Jadranu. Ime-oČ i-Su 0boWn, leži pa 6 km južno 70 h enika■ je 1800 m in ima Morì \ Površine, pokriva pa ga t:tn Jh01!0v. 9°zciič- Otok ima čudo-Na f,,00 0 *n kristalno čisto morje. Hrvniu °t°ku je Zveza tabornikov ■morir. eL ?■ razumevanjem in s po letu io°7b,Cmske skupščine Šibenik v stveno 1 začela z izgradnjo edin-centr taborniškega mladinskega NOsr' rabora «BRATSTVO - ENOT-hkrati\mri 0toku mladosti, ki je tokn Odstavljal tudi otvoritev o-
oTm£iz.Z
^ade. Orehovice in Ljubljane.
POHORJE 76
trtič0ClZr°Vi\Poiloria so se ze če-Pobmtor,?07'^0™0 zbrali naslednji iz Mr, -u obredi: Pohorski bataljon Rd^ lb°/a’ Krste ^n iz Struge,
>
H
»
C/2
H
»j . ‘“'“i čvrste Ja
menT'nFr00 iz Nove Gorice, Ru-Goriri i °n lZ- Šempetra pri Novi tabori	Busijan iz Renč. Na
nie let P liatel]stva se bodo prihod-
Gorice ^ * nekje v bliiini Nove
lokostrelstvo
0dred Bistri potok iz lokostZlltfd! mednarodni turnir v o kron «n kl se Ba ie udeležilo Teda: ° tekmovalcev iz več držav. odlnčiČ8 36 čnekh Bojan Postružnik dveh liJi lok°strelstvo. Po dobrih kostrpio *	ta mariborski lo-
iil vi c..zas}ovel, saj se je udele-lu ir olimpijskih iger v Montrea-večiih ,doseBel enega izmed naj-kov ir usPebov slovenskih športni-strel£er 3e bil deveti med 38 ostro-lCl z vsega sveta.
ŠARHOVINA 76
ven„0k^bry 80 taborniki iz Maistro-vedln dreda- priPravili 2. zlet med-Zl.pt v oebelic občine Maribor. Lnhr,36- m Šarhovi domačiji v vort Kl ”ad Bušami in se je odvijal že»r.;nflVom Šarhovina 76. Udele-borro,! d Počastili spomin padlih Vn ,v Buške čete, obiskali Šarho-
ložiu^i0130: kier so novi člani potožili taborniško zaobljubo.
V SPOMIN PADLIM
bornih11	so ljubljanski ta-
orniki v Gramozni jami prižgali
svečke in počastili spomin na vse, ki so z življenjem plačali svojo ljubezen do domovine in padli v boju proti nacifašizmu za svoj narod, svobodo in našo bodočnost.
POSOČJE
V okviru letošnjih mladinskih delovnih akcij za obnovo Posočja po potresu je delala tudi jugoslovanska taborniška brigada. V septembru je odred Treh smrek iz Sevnice organiziral srečanje vseh brigadir jed na Lisci.
TABORNIŠKA OLIMPIADA
Tudi letos bodo hrvaški taborniki v počastitev dneva republike 29. novembra organizirali in pripravili taborniško olimpiado, že šesto po vrsti. Na akciji bodo lahko sodelovali predstavniki vseh enot iz Jugoslavije. Pomerili pa se bodo: v orientacijskem krosu, prvi pomoči, postavljanju in podiranju šotorov, vozlih, kurjenju ognjev in v signalizaciji. Domačin in organizator akcije sta zveza tabornikov občine Split, in odred Split.
Zbral: Milan Pahor i
DEČKI
10.00 na Proseku
Kras — Rozzol A
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30 na Proseku
Primorje — Breg # * #
14.30 v Križu
Vesna — Edile Adriatica
14.30 v Nabrežini
Aurisina — Zarja * * *
14.30 v Štandrežu
Juventina — Itala * « #
3. AMATERSKA LIGA
14.30 v Žavljah
Sant'Andrea — Kras * # #
14.30 na Padričah
Gaja — Primorec * * *
J4.30 v Dofrardobu. ..
Mladost -“•■Vermegliano
. . teti- * * •
14.30	v Sovodnjah
Sovodnje — Borgo Fasulli * # *
KADETI
11.30	na Opčinah
Rozzol — Vesna « « *
12.00	v Trstu, Sv. Ivan
S. Giovanni — Zarja # # *
NARAŠČAJNIKI
12.30	na Proseku
Kras — Chiarbola * . *
9.30	v Trebčah
Primorec — Rozzol * » *
9.15 v Trstu, Sv. Sergij
San Sergio — Primorje * * «
9.00	v Dolini
Breg — Costalunga * # #
ŠAHOVSKA PANORAMA
: *
tudi
•*»-«***■ ». ^
za podmladek, zato je sestavil tudi naraščajniško enajsterico
''«*■ —jy.-r
» ' » &L
Krasov nogometni odbor skrbi
..................................................Il,ni,...............
110 OTROK BO PRIDNO VADILO V PLA VALNEM BA2ENU V LIPICI
Sedemmesečni plavalni tečaj v Lipici v sodelovanju združenj staršev in ZSŠDI
Tečaja, ki je namenjen nejmfejšim, se bodo udeležili otroci iz Bazovice, Trebč, s Padrič, iz Gropade, z Opčin, s Kontovela in od Sv, Ivana
10.00 v Trstu,
Union — Zaule
■ 1. maj»
NAJMLAJŠI
11.30 v Trebčah
Primorec — Primorje * * *
12.00	v Žavljah
Zaule — Breg
« # »
ZAČETNIKI
10.45 v Dolini ■
Domio — Breg
* It *
13.15 na Opčinah
Rozzol — Primorje
NAMIZNI TENIS
Državno prvenstvo
9.00	v Milanu
Sodeluje tudi ŠK Kras
Približno 110 otrok iz Bazovice, Gropade, Trebč, s Padrič, z Opčin, Kontovela, od Sv. Ivana in nekaterih drugih mestnih predelov se bo letos udeležilo plavalnega tečaja za najmlajše v novem bazenu v Lipici. Po lanskoletnem prodornem uspehu so se starši iz prej omenjenih krajev odločili, da tudi letos organizirajo ta tečaj.
Združenjem staršev osnovnih šol iz Bazovice, s Padrič - Gropade, iz Trebč, združenju staršev otroškega vrtca z Opčin, športnemu društvu Kontovel in osnovni šoli pri Sv. Ivanu je letos priskočilo na pomoč tudi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, ki je menilo da je potrebno sodelovati pri organizaciji tako zahtevnega tečaja, ki je velike važnosti za pravilen razvoj najmlajših. Do te pobude ie prišlo tudi na podlagi lanskoletnih stikov med starši omenjenih šol in predstavniki krovne zamejske športne organizacije, ki si je vedno priza-devalà" da’fri "prišlo do čim tesnejših stikov med spio in aktivnimi športnimi društvi. Ti stiki so bili doslej vse preveč krhki in so se naslanja H le na sporadičnih pobudah posameznikov. Združenja starsev prej omenjenih šol so sklenila, da se za pomoč in nasvete obrnejo na športno zVèzo, ki je tudi takoj priskočila na pomoč in izposlovala pri upravi plavalnega bazena v Lipici izredno u-godne pogoje za izvedbo letošnjega tečaja.
Plavalni tečaj se je pričel v torek, 9. t.m. in se bo nadaljeval vse do 31. maja 1977. Tečaj je enkrat tedensko, ob torkih, od 14. do 19. ure, udeležujejo pa se ga otroci od četrtega do enajstega leta starosti. Razdeljeni so po skupinah, ki vadijo pod vodstvom slovenskih trenerjev, ki so vsi z obmejnega področja, od Sežane do Kozine. Tečaj se bo zaključil z akademijo, na kateri bodo nastopili vsi tečajniki, seveda, razdeljeni po kategorijah in pokazali znanje, ki so si ga pridobili v sedmih mesecih vadbe v lipiškem bazenu.
R. Pečar
zahodna skupina. To sta bila ŠD Koper in ŠK Nanos Postojna. V letošnji sezoni je uvedena enotna slovenska šahovska liga in tako sta oba primorska predstavnika izpadla iz I. lige in bosta v naslednjem ciklusu tekmovanj nastopala na prvenstvu Primorske.
per, Ivan Regent Izola, Sečovlje, Lucija, Portorož in Piran.
V tej skupini je tekmovanje tudi bolj izenačeno, saj so se poleg Kopra in Postojne v borbo za prvo mesto vključili tudi šahisti Pirana, ki so, okrepljeni z mojstrom Ostermanom, v letošnj; sezoni že dosegli vrsto odličnih uvrstitev.
Zaradi pocenitve tekmovanj, saj
so šahisti deležni zelo majhne pod-j Tekmovanje se je pričelo v obeh po.e TTKS sirom po Primorski, se je skupinah 7. novembra, za severno Primorska šahovska zveza odločila, -	-	------
da izvede letošnje prvenstvo v dveh skupinah. Vsako šahovsko moštvo šteje 10 igralcev, in sicer 6 članov.
2 ženski in 2 mladinca.
vsf;/r*-: • V- tsš?
ZA LETO 1976
Primorsko ekipno šahovsko prvenstvo
Tudi Primorska šahovska zveza je pristopila k reorganizaciji ekipnih šahovskih tekmovanj, ki jih je letos sprejela 12. konferenca ša hovske zveze Slovenije.
V sezoni 1975-76 je Primorska šahovska zveza imela dva predstav-nrika v I. slovenski šahovski ligi —
Po razpisu tekmovanja v severni skupini tekmujejo: Bovec, Kobarid, Tolmin, Rudar Idrija, Eta Cerkno, ; Most na Soči, Salonit Anhoyo, Nova Gorica, Čaven Ajdovščina' in Podskala Vipava, vendar pa bo u-deležba bolj skromna in bodo tekmoval; le Tolmin, Rudar Idrija in Nova Gorica.
Vhliko bolj kvalitetno ih mnftžično je tekmovanje v južni skupini, kjer nastopajo ekipe: Postojna, rJavor Pivka, Ilirska Bistrica, Senožeče, Sežana, Divača, Koper, Tomos Ko-
skupino v Novi Gorici, za južno pa v Piranu in se bo končalo do 5. de-cemb-a letos, ko bo v Lipici pri Sežani dvokrožni finalni dvoboj zmagovalcev severne in južne skupine.
Ekipni prvak Primorske se bo v nadaljnjem tekmovanju srečal s prvakom Gorenjske regije in kolikor bo uspešen ima možnost uvrstitve v enotno 'slovensko šahovsko ligo.
; Letošnje, ekipno prvenstvo Primorske v šahu bo nova priložnost za popularizacijo šahovske igre med šolsko mladino, za nekatere ekipe
pa preizkušnja	nastopom V__________ —	a, „
inter ligi Pnmorske irt dežele Fur-i grožnjami Sa3, Sc3 itd. Po 14 Sbl' lam je-Julijske krajine,*®^ bo pp-1; je’ črni izgubljen), cela konec leta.	15. De3 do d5 (Takoj 15. ... Se7
Silvo Kovač I 16. c4 Da4 17. Dd4, k zmagi vodijo
Današnji komentar smo namenih drugi odločilni partiji na troboju v Vareseju. Talj je kot beli izbral oštro varianto sicilijanke in za napad žrtvoval kmeta na damini strani. Madžarski velemojster ni roki-ral in je takoj začel napad na belega kralja. Za pobudo je žrtvoval še kmeta in zmagovito končal napad.
Partija ima zanimivo predzgodovino, saj je bila ta varianta uporabljena že na medeonskem turnirju v Goteborgu leta 1955, zadnjič pa je bila uporabljena v dvoboju Spassky -Fischer, Reykjavik 1972, in po neuspehu Fischerja v 11. partiji so jo mnogi komentatorji že spravili v arhiv. Porti sch jo je sigurno več let skrbno analiziral in z uspehom uporabil v tem, za njega življenjskem srečanju, ki mu je prinesla uvrstitev v kandidatski ciklus tekmovanj za naslov svetovnega prvaka.
Troboj VARESE 1976
M. TALJ — L. PORTISCH
Sicilijanska obramba
1.	e4 c5
To je že prvo presenečenje za Talja, saj je pričakoval špansko ob rambo. Z izbrano otvoritvijo pa je madžarski velemojster pokazal željo po brezkompromisni borbi.
2.	S/3 d6 3. d4 cd4 4. Sd4: Sf6 5. Sc3 a6 6. Lg5.
Tudi Talj se je odločil za najbolj ostro nadaljevanje v Najdorfovi varianti sicilijanke. Pričakovati bi bilo, da bi bilo za Talja bolj smiselno, da izbere bolj skromno, vendar pa solidno nadaljevanje 6. Le2, ki ga zelo rad uporablja svetovni prvak Karpov, saj bi potem moral črni več tvegati. V ostri varianti pa tudi črni ni brez možnosti.
7. f4 Db6.
Poteza, ki je bila na repetoarju bivšega svetovnega prvaka R. Fischerja. Posebno znani sta 7. in 11. partija dvoboja s Spasskim, Reykjavik 1972. Posebno v 11. partiji je Spasski dosegel efektno zmago in mnogi komentatorji so varianto že odpisali in spravili v arhiv.
Za ilustracijo si oglejmo 11. partijo dvoboja SPASSKI - FISCHER. Reykjavik 1972, ki je imela sledeči potek: 1. e4 c5 2. Sf3 d6 3. d4 cd4 4. Sd4: Sf6 5. Sc3 a6 6. Lg5 e8 7. f4 Db6 8. Dd2 Db2: 9. Sb3 Da3 10. LfS: (v sedmi partiji je Spasski i-gral 10. Ld3, poteza v tekstu je bolj logična) 10. ... gf6 11. Le2 h5 (Ni dobro dopustiti Lh5, ker beli lažie pride do napada). 12. 0—0 ScS 13. Khl Ld7 14. Sbl ! ! (Po mnenju nekaterih je bila to najlepša in najbolj učinkovita poteza v dvoboju. Vrednost te poteze pa je maniša, ker je verjetno plod domače analize, ne pa trenutnega navdiha. V tej celi varianti beli običajno vodi napad na kraljevo krilo, po 14. Sbl pa se je opredelil za igro na damini strani).
14. ... Db4 (Tudi 14. ... Db2 iz-gfibl, beli igra preprosto 15. a4 z
Nogomet je še vedno tisti šport, ki privablja pri nas največ gledalcev. Na sliki: del občinstva med domačim derbijem Breg - Zarja
..„„„„„.......„„„„„„„„„......................
OSEBNOSTI IZ SEZONE 1976
Z J. NASERJEM DRUGA REVOLUCIJA: HRBTNI SLOG HITREJŠI 00 DELFINA
Pred njim je to uspelo le Matthesu - Tipičen «superman» za potrošniško družbo
tem tednu se je začelo tudi žensko drugoligaško odbojkarsko prvenstvo. V okviru nrinrav na tn movanje je Bor priredil predprvenstveni turnir za «Nagrado Edi pohištvo», na sLki pa vidimo udeleženke te uspele prireditve
Ameriški plavale^ John Naber spa da brez pomislekov v najstrožji okvir potrošniške družbe, ki naredi tudi iz športnika predmet. Ne samo. da imamo današnje vrhunske plavalce za (plavajoče) predmete, ker se sicer človeška pamet odvrača od misli dnevnega plavanja do 20 km in tu di več, temveč tudi zato, ker so prav plavalci tisti, katerih se najlažje prilepi vzdevek «nembo k:d». Manjša možnost specializacije omogoča plavalcem, da serijsko osvajajo prva mesta na vseh mogočih razdaljah in z izključitvijo prsnega v vseh ostalih treh slogih.
Naber je čist «izdelek» plavalne in miselne «industrije» ZDA, ki že od Schollanderja sem krčevito išče (in večkrat najde) zvezde za športno areno. Težko dosegljiv višek je dosegel Mark Spitz, na njegovi ravni pa je b:la nekaj let prej tudi predstavnica nežnega spola Debbie Me-yer.
Letos je bil na vrsti John Naber, ki sicer ni bil prva osebnost zadnjih olimpijskih iger v Montrealu, je pa zaradi svoje zgovornosti med intervjuji, zaradj zvezdniškega obna-
šanja in ob podpori bučne reklame le uspel podati tipično figuro ameriškega «boya», ki je pospravil Ruse, čeprav moramo z njimi istovetiti celotni moški plavalni svet, ki je potlačen zaključil spopad z ZDA.
Mimo teh misli moramo Naberja obdelati tudi iz zgolj tehnične plati in razlogov je zato veliko. Odlikuje ga visoka telesna postava in krepko zgrajeno telo. če so drugi plavalci «torpedovke», bi njega lahko že uvrščali med «križarke». Njegova največja zasluga je, da je s prestola izrinil več kot legendarnega Matthesa v hrbtnem slogu. Matthes je nudil svojevrsten primerek izredno plovnega telesa in svoje rezultate je dosegel z relativno lahkoto, ki ni bila samo navidezna. V plaval-rih statistikah je Matthes bil tudi prvi, ki je hrbtni slog spravil pred delfina. Julija 197. je namreč 200 m preplaval v 2'2"8, medtem ko je bil tedaj rekord v delfinu 2'3"3.
Da se je kmalu potem položaj «normaliziral», je poskrbel sam Sphz, ki je večjo brzino delfina popeljal v «vame vode».
Na letošnje igre je prišel delfin
(vedno na progi 200 m) s sekundo prednosti:	Pyttel 1'59”63 proti
2’00”64 Naberja. slednji pa je že drugič v zgodovini plavanja poskrbel, da je hrbtni slog postal hitrejši od delfina. V obeh panogah sta sicer nadla svetovna rekorda. V delfinu je zdrknil do 1'59"23, v hrbtnem pa do 1’59”19.
Zgodba o Naberju se v glavnem končuje pr; teh številčnih ugotovitvah, ki mu bodo dale prostor v plavalni zgodovini. Inflacija njegovih odličnih dosežkov v prostem slogu in svetovni rekord na 100 m hrbtno bosta šla sčasomr v pjozabo ! pod težo novega napredka. Nihče | se ne bo nit; zmenil, da Naber rad | prebira sveto pismo, ki je sicer postalo za (na OI ne preveč uspešno) športnike ZDA pravi «bestseller».
Bruno Križman
NOGOMET
SAO FAULO, 13 — Vodstvo ame riške nogometne ekipe Cosmos iz New Yorka je ponudilo brazilski e-kipi Santos 112 milijonov lir za igralca Eduja.
še druga nadaljevanja). 16. ed5 Se7 17. c4 Sf5 18. Dd3 h4 19. Lg4 Sd6 20. Sld2 f5 21. a3 Db6 22. c5 Db5
23.	Dc3 fg4.
(«Žrtev» dame p» 23. Tg8 24. Sdl Lg7 25. Sb5: je pa samo figura).
24.	a4 h3 25. ab5 hg2+ 26. Kg2: Th3 27. Df6 Sf5 28. c6 Lc8 29. de6 fe6 30. Tfel Le7 31. Te6: in Fischer se je vdal.
Za ta izlet dame na polje b6 in pjosledice, ki so nastale v prej citirani partiji sta vedela oba nasprotnika. Vendar pa izgleda. da je Por-tisch v pripravah na troboj v Vareseju pripravil to ostro nadaljevanje in ga v tej partili serviral Tal ju.
8. Dd2 Db2: 9. Sb3 Da3 10. LfS: gjS 11. Le2 Sc6 12. 0-0 Ld7 13. /5.
Talj takoj krene v napad in odpira f linijo in diagonalo h5 — e8.
13. ... Se5 14. feS fe6 15. Lh5+ Kd8 Črni kralj je ostal v sredini šahovnice. vendar pa ga bele figure ne morejo uspešno og-ožati. še eden od dokazov, da je Portisch uspel presenetti nasprotnika, je tudi porabljen čas, saj je za 15 potez čmi porabil le sedem minut za razmišljanje.
16.	Tabi TcS 17. Sei.
Črni je ie zagrozi, s potezo 17... Db4 in vezavo p» čmi diagonali. Beli skakač {»tuje preko polja e2 na polje d4, da bo kontroliral točko e6.
17.	... Le7 18. S]4 Kc7
V zadnjih treh potezah je Por-Vsch ut-dil svojo obrambo in pripravlja umetno rokado za svojega kralja, k; se neugodno počuti v sredini šahovnice. Taljeve figure še niso nakazale glavnega cilja svojega dejstva.
19.	Le2 Kb8 20. Sa5?
Talj je svoje figure preorientiral v naoad na damsko krilo, pri tem pa je spregledal obrambne možnosti črnega. Na 20. .. b$ ne gre 21. c4 zaradi 21. ... Ld8! in bel; izgubi še enega kmeta. Več možnosti za iniciativo belega je dajalo enostavno nadalievanje 20. Sd4.
20.	... b5 21. Sb3 LdS 22. Khl LbS Poleg dob-o postavljenega skakača na po'ju e5 ima čmi v obrambni funkciji tudi čmopoljnega lovca, ki je zasedel diagonalo gl — a7.
23.	Sh5 Tc7
Igrana poteza je edina Portische-va ne-reciznost v partiji. Veliko mečnejša je poteza 23. ... f5. ki bi ohranila črnemu prednost kmeta.
24.	SfS:Lc8 25. SS4 Sc4 26. Lei: Tc4: 27. S jo?
Talj je sigurni videl varianto 27. TH D&2: 23. Tal Dc2: 29. Dd6: + Lc7 30. Tc7: Tc7: 31. Tel ir. sedaj presenetljiv odgovor črnega 31. ... Td8! V nastali pjozicij; je bilo možno tudi 27. Se3 Te4: 28. Dc3 Ld4 (slabše je 28. ... Tg8 29. Dc6 Le3: 30. De4 : Lb4: Lb7 31. De3: in beli se reši.) 29. Dd3 Lb7 (30. na 29. ... d5 30. Sc4! in beli zmaga.) 30. Tf7 z zapleti.
Z igrano potezo pa Talj dovoli nasprotniku, da zagospodari na šahovnici. .
27. ... Db4 28. Ddl Dc3 29. Tel h5!
Črni odvzema belemu skakaču važna polja in pripravlja napad na belega kralja.
30. T]3 De5 31. Dd2 Ka8 32. Tdl L c7!
Talju sedaj grozi napad na kralja po diagonali h2 — b8. črna lovca odlično obvladujeta položaj.
33. Sa5 d5 34. g3 La5: 35. Da5: Tc2: 36. DbS
Beli je v časovni stiski in zaman išče rešilno blko! Portisch je s trdnjavo zagospodaril na drugi vrsti
in tudi diagonala hi — a8 se bo kmalu od orla, tako da belemu kralju ni pomoči.
36. ... Db2 37. Dgl de4 38. Se4: Leb7.
Zaključni udar pripada belopolj-nemu lovcu črnega. Posebno zani-m'v je položaj obeh kraljev, ki se nahajata na najdaljši beli diagonali, vendar pa je bel; v zelo neugodnem položaju.
39. Te3 Tf8 40. a4 De5 in Talj je podpisal predajo, saj se ne more u-branili rezane po beli diagonali. Komentar: SILVO KOVAČ
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA ZSŠDI
Pozitivne izkušnje po prvem tednu delovanja
V ponedeljek je pričela delovati v ambulanti patronata 1NAC v Ul. Cicerone v Trstu zdravniška služba Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki jo vodi dr. Borut Spacal. Zdravnikovih nasvetov se je doslej poslužiio že zadovoljivo število športnikov, ki so Spacala o-biskali v ambulanti, ki deluje vsak ponedeljek od 14.30 dalje. Poleg tega pa je zdravnik Združenja obiskal tudi nekatera naša društva, kjer je na društvenih sedežih pregledal vrsto tekmovalcev, ki se pripravljajo na razna prvenstva. Iz organizacijskih razlogov pa so društva, ki se nameravajo poslužiti nasvetov zdravnika, zaprošena, da to javijo na u-rade Združenja tako v Trstu kot v Gorici, kjer bo zdravstvena služba začela delovati v kratkem.
R. Pečar
S kolegi iz športnega uredništva Radia Ljubljana nas veže že dolgoletno sodelomnje, ki pride do izraza zlasti za časa olimpijskih iger. Tako so sodelovali na naši olimpijski strani tudi ob letošnjih olimpijskih igrah v Montrealu. V teh dneh pa so nas ljubljanski kolegi obvestili, da se odrekajo honorarju, ki bi ga morali prejeti za svoje dopisovanje iz Kanade ter ga v celoti (50.000 iir) namenjajo obnovi slovenskih domačij v Beneški Sloveniji.
Športni uredniki Radia Ljubljana so tako najlepše pokazali svojo solidarnost s hudo prizadetim prebivalstvom v Beneški Sloveniji.
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, lil. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej piačano celoietna 20.500 lir. letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
14. novembra 1976
DZS - 61000 Ljubljana,
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob d**
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
, , . I J	Član ifalijanskelj
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaTrst »tožnikov'Pfieg '
PORT SPORT SPORT
NAMIZNI TENIS
TURNIR V MILANU
Jugoslavija premočna v obeh konkurencah
Miličeva izgubila z Avstrijko Fetterjevo
Čeprav nastopa Jugoslavija na velikem mednarodnem turnirju v Milanu le s svojo «drugo postavo», pa je zanesljivo osvojila prvi mesti tako v moški kot ženski kategoriji.
Kalinič in Jurčič med moškimi, Batiničeva in Fabrijeva med ženskami so Jugoslaviji priborili v ekipnem tekmovanju prvo mesto.
Končna lestvica (moški)
1.	Jugoslavija
2.	Poljska A
3.	Italija in Poljska B
Končna lestvica (ženske)
1.	Jugoslavija
2.	Nizozemska
3.	Belgija in Avstrija
Po ekipnem tekmovanju so bile tekme posameznikov in posameznic. V italijanskih vrstah je igrala tudi najboljša slovenska zamejska igralka in članica Krasa Sonja Milič, ki pa je bila izločena že ” osmini finala. Premagala jo je namreč Avstrijka Fetterjeva in to s 3:0.
Med ženskami je Jugoslovanka Batiničeva zanesljivo odpravila Nizozemko Nordanovo s 3:0. Fabrijeva pa je Germiatovi (Belgija) prepustila en set.
Med moškimi je Kalinič odpravil Nizozemca Ramberga s 3:1, z enakim izidom je Jurčič premagal Italijana Giontello. Italijani pa so slavili z Bosijem, ki je premagal Grka Z'kj'sa s 3:2.
KOŠARKA
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Ljubljanski Brest osvojil drugo zmago
V nadaljevanju 1. jugoslovanske košarkarske lige je ljubljanski Brest le osvojil 1. zmago v gosteh. Ljubljančani so namreč v Sarajevu premagali domači Igman s 106:90.
Fernet Tonic slavil
BOLOGNA, 13. - V anticipirani tekmi A - 2 lige je danes Fernet Tonic doma premagal Cinzano s 110:92 in je tako ohranil prvo mesto na lestvici.
MLADINCI
Juventus - Bor 75:68 (42:40)
MINIBASKET
«Turnir Libertas»
V prvem kolu turnirja v miniba-sketu za «Pokal Libertas» sta včeraj na «Prvem maju» igrali peterki Bora in močnega Don Bosca.
Zmagal je Don Bosco z 52:44. Kljub porazu, pa so borovci s prikazano igro zadovoljili. Najboljša pri .«pla-vih» sta bila Pertot in Bradassi, pri grstih pa Pistrin.
ODBOJKA
Novalinea poražena
V zadnjem kolu prvega dela prve italijanske odbojkarske lige (v skupini C) je tržaška Novalinea v gosteh izgubila z ekipo Federlazio z 0:3. Lestvica te skupine: Federlazio 10, Dermatrophine 8, Novalinea 6, Ruini 4, Palermo 2, Gargano 0.
MOŠKA B LIGA
Bor - Volley Trst 3:2 (5:15, 17:15, 10:15, 15:2, 15:10) ŽENSKA B LIGA
Breg - Bor	0:3
(7:15, 3:15, 8:15)
Sokol - Volley Ball PN 1:3 (8:15, 16:14, 11:15, 8:15) MLADINKE
Kontovel - Sloga 1:3 (11:15, 15:11, 5:15, 7:15)
V TEM TEDNU
Pričetek treningov za odbojkarice Doma
Ta teden bodo pri športnem združenju Dom v Gorici pričeli tudi z žensko odbojko. Vodstvo je letos sklenilo, da bo pričelo z vajami tudi za začetnice, ki jih bo vodil Lucijan Černič. Člansko ekipo bo letos treniral Rado Pelicon.
Članice bodo vadile dvakrat tedensko in sicer ob sredah od 20. ure do 21.30, ter ob petkih od 18.30 do 20. ure v telovadnici Lenassi, v Ul. Carducci. Prvi trening bo na sporedu v sredo. 17. t.m.
Kar zadeva začetnice, bodo te trenirale trenutno enkrat tedensko in sicer ob sredah od 18.30 do 20. ure, vedno v telovadnici Lenassi.
Mladinke (letniki 1960 in mlajše), ki nameravajo sodelovati na treningih, naj pridejo kar v sredo ob 18.30 v telovadnico. .
Vpisovanje v začetniško ekipo sprejema tudi Vili Prinčič na sedežu ZSŠDI. v Ulici Malta 2. tel. 24-95
GIMNASTIKA
NAGOYA (Japonska), 13. — Na mednarodnem tekmovanju v gimnastiki za pokal Chinuchi je med ženskami zanesljivo v vodstvu Romunka Nadia Comanechi, med moškimi pa vodi Sovjet Marketov.
ZARADI POPRAVIL V SOLSKEM POSLOPJU
Lonjerski otroci prisiljeni obiskovati svetoivanski vrtec
Poškodbe v poslopju povzročil že majski potres, a pristojne oblasti se doslej še niso

NOGOMET V
V PRIJATELJSKI TEKMI
13 golov «azzurrov»
Bearzot s svojimi varovanci zadovoljen
FROSINONE, 13. — V okviru priprav za kvalifikacijsko tekmo za SP je danes italijanska nogometna reprezentanca odigrala prijateljsko srečanje z mladinsko postavo Fresinone ja.
Zmagali so seveda «azzurri», in to kar s 13:0 (9:0). Tekmo so odigrali pod pravim nalivom in na izredno blatnem in spolzkem igrišču. Vseeno pa so se italijanski reprezentanti potrudili, da bi tudi v tej prijateljski tekmi zapustili čimboljši vtis. Bearzot je bil navsezadnje s svojina varovanci povsem zadovoljen in še posebno s t'ostavo, ki je igrala v prvem polčasu. Le ta je namreč nasula mladim nasprotnikom kar devet gotov.
Prva enajsterica pa je bila naslednja : Zoff, Cuccureddu, Tardelli, Beni Ri, Mozzini, Facchetti, Causio, Capello, Graziato, Antognoni in Bet-tega. V drugem polčasu pa je zvezni kapetan Bearzot poslal na igrišče naslednjo postavo: Castellini, Cuccureddu, Tardelli, P. Sala, Gentile, Scirea, Causio, Capello, Savoldi, Zac-carelli in Pulici.
STRELCI: v 2. min. Bettega, v 4. min. Palmieri (avtogol), v 30. min. Bettega, v 33 min. Graziato, v 34 min. Bonetti, v 37. min. Antognoni, v 40. min. Cuccureddu, v 43. min. Graziato, v 44. min, Cuccureddu, v 54, min. Zaccarelli, v 61. min. Causio, v 67. min. Zaccarelli in v 85. min. Cuccureddu.
Sodil je sam Bearzot. Tekmi je prisostvovalo približno 10.000 gledalcev. * * *
MONTE CARLO, 13. - V 1. kolu mladinskega nogometnega turnirja v tem kraju je Italija premagala Madžarsko z 2:1, Jugoslavija pa je i-
grala neodločeno z ZRN 1:1.
* * *
ZORICH, 13. — Pare četrtfinala vseh treh evropskih nogometnih pokalov bodo izžrebali 11. januarja 1977 v Ziirichu.
TENIS
Connors k.o.
STOCKHOLM, 13. — Na mednarodnem teniškem turnirju v tem kraju je Anglež Mark Cox pripravil veliko presenečenje s tem, da je v
polfinalu premagal favorita, Američana Ccnnorsa s 7:6, 3:6, 7:6. Cox bo igral v finalu s Špancem Oran-tesom, ki je v drugem polfinalu odpravil Američana Gottfrieda s 6:2 in 6:2.
* * *
HONGKONG. 13.	— Romun Ile
Nastase in Avstralec Ken Rosenwall sta finalista na mednarodnem teniškem turnirju v tem kraju.
HOKEJ NA LEDU
L JUGOSLOVANSKA LIGA
Visoka zmaga
Jesenic
V 8. kolu prve jugoslovanske lige v hokeju na ledu so Jesenice doma v večkrat razburljivi tekmi zanesljivo premagale zagrebški Medveščak z 12:5
V petek popoldne so matere, ki so prišle po svoje malčke v otroški vrtec v Lonjerju, obvestili, da bodo njihovi otroci od jutri dalje začasno obiskovali otroški vrtec pri Sv. Ivanu. To pa zaradi tega, ker je občina začela v petek popoldne popravljati strop v prostorih lonjerskega otroškega vrtca, ki se je sesul ob potresu maja meseca. Takrat je bil pouk v vrtcu začasno prekinjen, vendar pa ni bito doslej storjenega nič, da bi se opravila vsa nujna popravila.
Kot je znano, sta v poslopju otroškega vrtca v Lonjerju dve sekciji: slovenska, pod okriljem organizacije ONAIRC, in občinska italijanska. Ta oddelek so začasno dodelili Lonjerju pred tremi leti. ko ni bilo pri Sv. Ivanu primernih prostorov za otroške vrtce. Te prostore pa so našli v zadnjih dveh letih, ko so v svetoivanskem okraju odprli tri državne sekcije otroških vrtcev in eno občinsko.
Po majskem potresu pa vodstvo ONAIRC ni zahtevalo pospešenega popravila poškodovanih prostorov. Občinska uprava je sicer poverila nekemu podjetju nalogo za začetek popravil, vendar pa se je letošnje šolsko leto pričeto v povsem neprimernih prostorih, ker med poletnimi počitnicami niso opravili potrebnih del, za katera računajo, da bo potreben dober mesec. V petek pa so v otroški vrtec prišli delavci in pričeli $ popravili, s čimer so logično prekinili normalen pouk. Uprava ONAIRC je tako najprej predlagala, da bi otroci iz Lonjerja začasno šli v otroški vrtec na Prosek, nato pa je prišlo obvestilo, da se bodo začasno preselili k Sv. Ivanu. Ni pa še znano, kako bodo otroci iz Lonjerja, s Katinare in iz Rovt, ki so vp sani v lonjerski otroški vrtec, prišli do Sv. Ivana. Vodstvo ONAIRC mora poskrbeti za avtobus, ki naj otroke pelje zjutraj iz vasi k Sv. I-vanu .popoldne pa pripelje zopet domov. Kaže, da so te zahteve, kj jih je postavila delegacija mater včeraj zjut-aj vodstvu ONAIRC, naletela na negativen odmev, zaradi česar so matere sklicale v Lonjerju skupni sestanek, na katerem so razpravljale o hevzdržbčm stanju v otroškem vrtcu v Lonjerju, v glavnem zaradi brezbrižnosti ustanove, ki o-troški vrtec upravlja. Jutri bodo morali stavbo zapustiti slovenski otroci, v sredo pa še italijanski, 1 : bodo gostje v občinskem vteu v Ul. Boefan, saj se bodo popravila raztegnila na celotno poslopje. Delovanje otroškega vrtca je bilo že doslej zaradi utesnjenosti zelo okrnjeno. kakšno pa bo v nadalje, si je kaj lahko zamišljati. Predvidoma bi morala popravila trajati dober mesec, zato se bo vrtec spet lahko vselil šele po novem letu.
R.PEČAR
V torek seja deželnega sveta
Pretekli teden ni bito sej deželnega sveta, zasedale pa so komisije, ki so razpravljale o nekaterih zakonskih predlogih. Po enotedenskem premoru se bo deželni svet spet sestal v torek. Najprej bodo na vrsti vprašanja in interpelacije, nato pa se bo začela razprava o dopolnilnem zakonu za prispevke in ukrepe v korist industrijskim, obrtniškim, gospodarskim in turističnim podjetjem, ki so bila prizadeta zaradi potresa.
ROKOMET
Celje poraženo
V 7. kolu 1. jugoslovanske rokometne lige je Celje doma izgubilo z ekipo Krivaja z 19:24.
VATERPOLO
EVROPSKI POKAL
Partizan in Fiorentina igrala neodločeno
MOSKVA, 13. - V drugem kolu četrtfinala za evropski pokal v vaterpolu sta danes v Moskvi Partizan iz Beograda in Florentia iz Firenc igrala neodločeno 8:8 (2:3, 2:1, 2:2 in 2:2).
V drugi tekmi pa je CSKA iz Moskve premagala Vasas iz Budimpešte s 7:5 (2:2, 2:1, 2:1, 1:1).
KONJSKI SPORT
TEHERAN, 13. — Na mednarodnem konjskem tekmovanju v Teheranu je zasedel Italijan Piero DTn-zeo drugo mesto. Zmagal je Španec Segovia.
Koncert godbe iz Brega v Dolini
Godbeno društvo «Breg» je priredilo prejšnjo soboto v bivši župnijski dvorani v Dolini celovečerni samostojni koncert. Dvorano so godbeniki sami preuredili v dostojen sedež, v katerem imajo vaje, sedaj pa tudi koncerte. Godba je nastopila pod vodstvom Viljema Slavca s sporedom venčkov slovenskih in partizanskih pesmi ter koračnic. Program je bil skrbno in pestro izbran in solidno pripravljen. Godba je v nekaterih skladbah zazvenela na res dostojni višini. Škoda, da je bila reklama za to prvo tovrstno prireditev v dolinski občini tako skromna. Le malokdo je namreč vedel za prireditev, zato je bila udeležba maloštevilna,
kar pa je kaj slaba nagrada za požrtvovalne godbenike.
Program godbe Breg bo tudi v bodoče usmerjen v slovensko narodno in partizansko pesem, ker je ta občinstvu najbolj všeč. Po sobotni prireditvi pa smo mnenja, da bi si godba iz Brega lahko privoščila tudi zahtevnejše skladbe, ki bi prav prišle ob drugih takih prireditvah. Upamo namreč, da ne bo to ostal osamljen poskus, temveč le prva prireditev vrste celovečernih koncertov te skupine.
K. V.
Fotografska razstava Janka Furlana v Miljah
V umetnostni galeriji «11 Mandrac-chio» v Miljah so včeraj odprli fotografsko razstavo Janka Furlana, kar predstavlja nov uspeh mladega, že uveljavljenega fotografskega u-metnika in fotoreporterja našega dnevnika, ki mu fotografski aparat ni le sredstvo za pazljivo spremlja nje vsakdanjega dogajanja, temveč tudi za izražanje svojih globljih občutkov in stremljenj ter pogleda na svet in življenje. V številnih razstavljenih delih se nam v razkošju barvnih odtenkov, ujetih preko domišljijsko bogatih tehničnih postopkov, razkrivajo iskreni in občuteni pogledi na zapletene, včasih nedolžne, včasih dramatične odnose med človekom in naravo Z nenavadno mehkobo in obzirom se Furlanove barve prelivajo v harmonične svetlobne igre, ki nas vo-
zganile
dijo v nekakšne nove razsežnosti prostora in časa.
Furlanova razstava nam je poleg umetniškega užitka tudi dokaz, da je fotografija, ta sorazmerno nova in vse premalo upoštevana umetniška zvrst, lahko res odlično srea-stvo izražanja.
Razstava, ki jo prireja miljska letoviščarska in turistična ustanova, bo odprta do 26. novembra, in sicer ob delavnikih od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, ob sobotah od 8.30, do 12.30 in ob nedeljah od 10. do 13. ure.
VČERAJ NA TRŽAŠKI PRETURI
Začetek procesa proti dr. Fogherju
Včeraj popoldne se je po hitrem postopku začel proces proti dr. Lorenzu Fogherju, ki je obtožen pohujšanja mladoletnice. Dr. Fogherja so aretirali agenti letečega oddelka tržaške kvesture v. četrtek, 11. t.m., po nalogu pretorja Trampuša. Prijavo proti njemu je vložilo 15-letno dekle, ki je dejalo, da jo je med zdravniškim pregledom pohujšal. Včeraj je zagovornik odv. Antonini zahteval prekini: tev razprave, da prouči akte in pripravi zagovor, na kar je pretor pristal. Proces se bo tako nadaljeval v četrtek, 18. t.m., ob 16.30.
• Devinsko-nabrežinska občina je v
sklopu splošnega pospeševanja kmetijstva dala pobudo za dve predavanji in sicer o vinogradništvu in o kletarstvu. Po prvem uspelem predavanju o vinogradništvu, bo drugo predavanje ne v sredo, ampak v torek. 16. t.m., ob 18.30 v gostilni Urdih v Mavhinjah. Predaval bo inž. Zvonimir Simčič.
HiiiiiiiimimifitiiiiiiiiHiiiiiinimiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiniuiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiimiiufiitiiiiiuiiiiiiiiiii
ZA ČLOVEŠKI ODNOS DO UMSKIH BOLEZNI
Ustanovitev tržaške sekcije «Psichiatria democratica»
Ustanovni kongres se nadaljuje danes
Včeraj popoldne je bil v prostorih fakultete za književnost in filozofijo v Ul. Università začetni del u-stanovnega kongresa tržaške sekcije demokratične psihiatrije. To združenje sloni na zavesti, da katerokoli upravljanje psihiatrične oskrbe in psihiatrične vede izraža nujno neko politično usmerjenost in je zato
iiiiiiiiiiiiiiiif.iiiiiliiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimniimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Pospešitev kulturne dejavnosti pripadnikov italijanske skupnosti
V načrtu ludi otroški vrtec s poukom v italijanščini pri Semedeli
Izvršni odbor samoupravne intere, sne skupnosti za kulturo in prosveto pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti je pripravil delovni načrt za prihodnje leto. Med drugim predvidevajo ustanovitev otroškega vrtca pri osnovni šoli s poukom v italijanščini v Semedeli. V Bertokih, Hrvatinih in Ankaranu bodo uredili čitalnice, v katerih bo na razpolago tudi čtivo v italijanskem jeziku, pripravljajo pa tudi ustanovitev sekcije za oblikovanje in mladinske gledališke skupine.
DAN PROSVETNIH DELAVCEV
Tudi letos so na slovenski obali organizirali tradicionalni dan prosvetnih delavcev. Dopoldne so bila športna tekmovanja, popoldne pa so v portoroškem Avditoriju organizirali sprejem za upokojene prosvetne delavce ter zborovanje, na katerem je govorila sekretarka -republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje in izboraževanja Tilka Blaha. Ob tej priložnosti so tudi podelili priznanja trinajstim zaslužnim prosvetnim delavcem.
PIONIRSKI FOTO 76
V	piranski Mestni galeriji so odprli republiško razstavo pionirske fotografije Pionirski foto 76. Organizatorja sta Foto kino zveza Slovenije in foto klub Piran. Med mladimi je razstava vzbudila veliko zanimanje, saj so poslali kar 510 fotografij, ki pričajo o velikem napredku na tem področju.
KOPRSKO PRISTANIŠČE ZA VEČJI UVOZ BANAN
V	Kopru je bito te dni širše posvetovanje o nadaljnji specializaciji skladišč za dozorevanje banan. U-deležili so se ga tudi predstavniki nekaterih vzhodnoevropskih držav, ki so pokazali zanimanje za povečani uvoz banan prek koprske luke. Kakor je znano, v koprski luki uskladiščijo okrog 9 odstotkov vseh količin banan, ki jih Jugoslavija letno uvozi iz raznih držav, predvsem pa iz Paname.
iiiiiilimiiiiiiiiiiiiiilllilillliliiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitmiiiiiiiiiiii
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 10.00 švedski PIKA NOGAVIČKA; ob 16.00 švedski PIKA NOGAVIČKA; ob 18.00 in 20.15 italijanski POLNOČNE STRASTI.
IZOLA: ob 10.00 domači VRHOVI
• ZELENGORE; ob 16.00 italijanski KRALJ STROJNICA: ob 18.00 in 20.00 ameriški MESTO NASILJA.
ŠKOFIJE: ob 17.00 in 20.00 ameriški ZALJUBLJENI BOLNIČAR.
PIRAN: ob 10.00 ameriški MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE; ob 16.00 ameriški MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE; ob 18 00 in 20.00 italijanski KRUH IN ČOKOLADA. ORTOROŽ: ob 20.00 kitajski IZ ZMAGE V ZMAGO.
DEŽURNE TRGOVINE
V	Piranu Nanos, Sadje zelenjava in mesnica Agraria na Zelenjavnem trgu.
V	Portorožu Koloniale, Sadje zelenjava in mesnica Emona.
V	Luciji market Nanos.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Danes je v vseh treh obalnih mestih organizirana nočna in dnevna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
ŠPORT
Ddsf ob 14 00 prvenstvena nogometna tekma republiške lige Izola
àra&r.tno. ,	...	....
Sicer pa koprskemu pristanišču kaže za letos vse dobro. Do konca oktobra so pretovorili milijon 738 tisoč ton blaga, kar je za 17% več kot lani v enakem razdobju. Največji delež odpade na nafto,' ki so jo pretovorili za okrog 62% več. V luki načrtujejo do konca leta še o-krog' 300 tisoč ton pretovora. S tem se bodo približali rekordnemu prometu iz prejšnjih let (nad 2 milijona ton letno).	L. O.
potrebno o tem kritično razpravljati v čimširšem okolju. Zato je demokratična psihiatrija avtonomna skupina, ki noče biti le ozko strokovno združenje, oziroma politična formacija, ampak tehnični referent za napredne politične sile. Cilj združenja je politični doprino; za spremembo medčloveških odnosov v okviru naše družbe in boj prot; vsem pojavom emarginacije in izključevanja, ki med drugim spreminjajo realne nezadoščene potrebe v psihiatrične probleme.
Združenje sestavljajo in je odprto vsem tistim (psihiatrom, bolničarjem, socialnim delavcem, psiholo gom, pedagogom itd.), ki se s tem problemi soočajo v vsakdanjem delu
Uvodno poročilo sta imela dr. Ro telil in dr. Piccione, psihiatra tržaške umobolnice, v razpravo pa so pose gli predstavniki ustanove CEST (trža ški eksperimentalni vzgojni center) pokrajinska svetovalca Panizzon (KPI) in Carbone (PSI), predstavniki sin dilata CGIL, predstavniki zavetišča «G. Gozzi», odbora centra za menta! na zdravje, študentov psihologije Trstu, operaterjev tržaške umobolni ce in službe za medicino dela. Iz raz nih poročil je bilo razvidno, da je bila doslej povezava med delom na različnih področjih zelo pomanjkljiva, kar je omogočalo večji razmah konservativnih in avtoritarnih sil. Delu je prisostvovalo približno 200 zainteresiranih operaterjev, ki bodo danes zjutraj sledili nadaljnjim posegom in na koncu izvolili pokrajinski odbor.
AUTORALLY
•	Nadomestni deli za: fiat • austin - renault - peugeot -ford • Volkswagen • nsu • opel
•	Oprema za rally
•	Gume: Michelin - Uniroya) - Kleber - Duniop
•	Originalni nadomestni deli: Lucas ■ Marelli ■ Ferodo • Abartb • VIDO
PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250

Mali oglasi
«CITROEN» - mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov " Ul. Rittmayer 4/a.
CARLI VIRGILIO vas vabi, da obiščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. Imamo tudi rabljene 500 68, 70, 850 coupé 69, 127 71. 75, 128 71, 72. o-pel 1000 71, 1300 66. 124 69, simca 1000 70, mercedes 220 D 69, capri 1500 71, 124 coupé 69. Obiščite nas v Ul. Giulia 10
KUPIM takoj FIAT 1100 E (D), o-hranjena predvsem karoserija. Gričar. Vodovodna 3 a. 61000 Ljubljana.
«ŽIVA» — ženitna svetovalnica. Ljubljana, Hranilniška 7/a (Bežigrad za veleblagovnico Astra) vabi vsa preprosta dekleta v starosti od 18 do 28 let z zmanjšanim vplačilom vpisnine in veliko možnostjo, da ji najdemo primernega bodočega moža. Sprejemamo vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 11. ure in od 16. do 18. ure. Telefon 325865 ali 313186. Naše predstavništvo v Mariboru. Krekova 19, telefon 24091, sprejema ob petkih in sobotah od 9. do 11. ure in od 15. do 19. ure. Sprejemamo tudi zdomce in izseljence.
Specializiran tehnični servis za popravila
pralnih in pomivalnih strojev — hladilnikov — štedilnikov
TELEFON : 763-663 Ul. Molino a Vento 10-B - TRST
ŽELITE se poročiti? informacije a gencija « Conoscersi », Ul. Pellicce rie 6. Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah do poldan. Tel. 65-923.
IŠČEMO pridno in vestno hišno pomočnico za 30 ur tedensko. Plača ugodna, ostali pogoji po dogovoru. Telefonirati Repentabor 227-110 jutri od 8. do 13. ure.
5 kreditno karto	1
'BANKAMERICARD »	t
v vseh trgovinah ”T club-a„	®
brez gotovine ali tekočega računa, zadostuje le tvoje ime
sveže pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
C R EMC A E E P. praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFE Vam daje vedno vse najboljše
ffamzaM
PRIMO ROVIS
PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 * Tel. 820-747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29-210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • TEL 793-735 . 750-575
POHITITE!
SPLOŠNA OPREMA'
SGftibtc
T R S T — UL S. CILINO 38 — TEL 54 390 (pri cerkvi sv. Ivana)
RAZPRODAJA
PO ZELO UGODNIH CENAH
SPALNICE
DNEVNE SOBE
SALONČKE
TER DRUGO POHIŠTVO
POPUSTI - POPUSTI - POPUSTI
Jilj*' ...
ZERIAU
F.A MOSTRA
f *ST - UL. SETTEFONTANE (52 - 77.27.31