K 6522/15 L99601 ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA GRADIVO IN RAZPRAVE 15 COBISS e DRAGAN MATIČ KULTURNI UTRIP LJUBLJANE MED PRVO SVETOVNO VOJNO Kulturne in družabne prireditve v sezonah 1913/14-1917/18 Zgodovinski arhiv Ljubljana Gradivo in razprave 15 DRAGAN MATIČ KULTÜRNI ÜTRIP LJUBLJANE MED PRVO SVETOVNO VOJNO Kulturne in družabne prireditve v sezonah 1913/14 - 1917/18 Ljubljana 1995 Dragan Matic Kulturni utrip Ljubljane med prvo svetovno vojno Kulturne in družabne prireditve v Ljubljani v sezonah 1£ЦЗ/^4-1917/18 6 Izdal in založil: Zgodovinski arhiv Ljubljana Zanj odgovarja: Janez Kopač Lektoriranje: Helena Majcenovič Prevajanje v nemščino: Niko Hudelja Računalniška priprava: Medit d.o.o. 'jr . « .« , . Oblikovanje: Jože Suhadolnik ^ 1ђ ^ Ü Izdelava fotografij: Milan Štupar, Darinka Mladenovič, Dragicë Kokalj Tisk: Skušek Finančna sredstva sta zagotovila Ministrstvo za kulturo in Mesto Ljubljana. CIP - K a ta lo žn i zapis o p u b lik a c iji N a ro d n a in u n iv e rzite tn a k n jižn ica , L ju b lja n a 9 3 0 .8 5 (4 9 7 .1 2 L ju b lja n a )" 1 9 1 3 /1 9 1 8 " M A T IČ , D ra g a n K u ltu rn i u trip L ju b lja n e m e d p rvo sve to v n o v o jn o : k u ltu rn e in d ru žb e n e p rire d itv e v sezonah 1 9 1 3 /1 4 -1 9 1 7 /1 8 / D ra g a n M a tič ; [p re va ja n je v n e m š č in o N ik o H u d e lja ]. L ju b lja n a : Z g o d o v in s k i a rh iv, 1995. - (G ra d ivo in razprave / Z g o d o v in s k i a rh iv L ju b lja n a ; 15) IS B N 9 6 1 -9 0 0 5 4 -6 -5 5 5 6 6 3 6 1 6 Na naslovni strani ovitka: "Atila II." v škofovskem omatu ruši slovensko kulturo, ilustriral G. B., Osa I, 18. november 1905. Na hrbtni strani ovitka: Vstajenje slovenske Talije, Kurent L, št. 5, 1. oktober 1918, Ljubljana. Na podlagi m nenja Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415 - 920/95 - mb/sp z dne 8. 11. 1995 je publikacija obremenjena s 5% davka od prometa proizvodov. KAZALO Uvod ...................................................................................................................... 7 Sezona 1913/14 .............. ..........,...................................................................... 31 september (Poletna dremotnost še prevladuje.) .............................................. 34 oktober (Sezona se začenja.) ............................................................................. 49 november (Družabno-kulturno življenje prehaja v poln zamah.) ..................... 71 december (Praznično vzdušje, miklavževanja, božičnice) ................................. 96 januar (Zaradi poplave predpustnic se zmanjša število gledaliških predstav.) ..................................................................... 117 februar (Največji plesi in zabave v letu - sezona družabnih prireditev doseže vrhunec.)......................................... 142 marec (Postni čas - žalostni čas, občinstvo se spet bolj posveča gledališču.) ........................................................... 165 april (Zimska sezona prireditev se zaključuje.) ................................................. 187 maj (Družabnost se seli na prosto.) ................................................................. 200 junij (Katastrofa) ................................................................................................... 205 julij (Evforija in strah - veliki dogodki so priložnost za poravnavanje računov med Slovenci.) ......................... 212 avgust (Mrtvilo) ..................................................................................................... 216 povzetek in analiza .............................................................................................. 217 Sezona 1914/15 (Kulturni utrip se ustavi.) ................................................ 235 društvene prireditve ............................................................................................. 235 institucionalne prireditve ...................................................................................... 240 povzetek in analiza .............................................................................................. 247 Sezona 1915/16 (Nemci se vrnejo.) ............................................................ 251 društvene prireditve ............................................................................................. 252 institucionalne prireditve ...................................................................................... 255 povzetek in analiza .............................................................................................. 273 Sezona 1916/17 (Kulturna podoba Ljubljane ni več slovenska.) ........... 277 društvene prireditve ............................................................................................. 278 institucionalne prireditve ...................................................................................... 281 povzetek in analiza .............................................................................................. 297 Sezona 1917/18 (Nov veter ... stvari ne bodo nikoli več take, kot so bile.) ............................................................................................ 301 društvene prireditve ............................................................................................. 302 institucionalne prireditve ...................................................................................... 313 povzetek in analiza .............................................................................................. 327 Zaključek in primerjalna analiza sezon 1913/14-1917/18 ...................... 331 Zusammenfassung ............................................................................................. 341 Seznam kratic in slikovnega gradiva ........................................................... 347 O AVTORJU IIY DELU Dragan Matič, avtor knjige, k i na izviren način posega v čas prve svetovne vojne, se je ro d il leta 1964 v Postojni. Po končani gim naziji v Ljubljani (1983) je na Filozofski fa ku lte ti v Ljubljani študiral zgodovino in diplom iral šest let pozneje. Po d ip lo m i se je zaposlil v Zgodovinskem arhivu Ljubljana (1990) na resorju za starejše gradivo. V naslednjih letih je objavil nekaj zanimivih razprav iz obdobja prve svetovne vojne. V študijskem letu 1993/94 se je izpopolnjeval na Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje (Institut fü r Österreichische Geschichtsforschung) na Dunaju, neposredno p o vrnitvi pa je uspešno obranil m agistrsko nalogo z naslovom K u ltu rn i utrip Ljubljane v sezonah 1913/14 - 1917/18. Pričujoča knjiga je delno preurejeno besedilo magisterija. A vtor je kn jig o g ra d il predvsem na časopisnih virih, le-te pa je uspešno dopolnjeval z arhivskim gradivom in delom a spom insko literaturo. Čeprav se je p ri svojem delu spopadel z m nožico drobnih podatkov, jih je učinkovito povezal v zanim ivo celoto. Skopa poročila o najrazličnejših elitnih in m a n j elitnih kulturnih in družabnih prireditvah je sestavil v barvit mozaik, k i nam daje nazorno sliko dogajanja v Ljubljani v času "velike vojne", h kra ti pa nazorno prikazuje tu d i m estne p olitične in ideološke delitve. Pri predstavitvi svojih rezultatov se je avtor odločil za klasični kronološki princip. V obsežnem prvem poglavju je natančno predstavil bogato kulturno in družabno življenje v L jubljani v letu p re d izbruhom vojne, potem pa je (po sezonah) p odrobno sledil njegovem u upadanju v času vojne vihre. Na ta način je s pravo m atem atično natančnostjo prikazal, kako uničujoče je vplivalo vojno dogajanje na ku ltu rn i utrip Ljubljane v letih 1914-1918. Matičevo delo lepo dopolnjuje naše poznavanje obdobja, k i se je globoko zarezalo v zavest evropskega in slovenskega človeka. H kra ti pa po m e n i prispevek k zgodovini naše prestolnice in slovenske kulturne zgodovine v celoti. Janez Cvirn CJVOD Če izhajamo iz definicije, da je kultura vsa dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja in ustvarjanja, potem je tudi politika bila in je del kulture.1 V zadnjem času - ob razvoju medijskih sredstev in s tem povezanim razvojem tehnik manipulacije z množicami - se pojavljajo tudi teze, da je politika najvišja oblika umetnosti. Ne preseneča torej, da ob proučevanju slovenske zgodovine ob koncu 19. in začetku 20. stoletja ugo­ tavljamo velik vpliv politike na kulturno-umetniško in kulturno-družabno življenje. Še več - očitno je, da so bila takrat merila za estetične vrednosti v veliko večji meri kot danes podrejena etično-ideološkim vrednotam in praktično-političnim potrebam. Ko se danes v Sloveniji odpravimo na koncert, v gledališče, v disco, gremo na predavanje, se sprostimo v gostilni, nam verjetno ne pride na misel, da bi s tem manifestirali svojo kulturno-politično pripadnost določenemu svetovnemu na­ zoru. Zdi se, da se je tovrstna neposredna povezava med kulturo in politiko v zadnjem časovnem obdobju izživela s pankovskimi koncerti konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let. V določenem smislu ohranjajo in poudarjajo re­ lacije kultura - ideologija - politika skupine umetnikov, združenih v gibanje, zna­ no kot Neue slowenische Kunst. Zanimiva je tudi vizija bivšega kulturnega mi­ nistra Capudra. Ta je z gesli, ki naj bi slovenski kulturi dala novo smer in vse­ bino (“ora et labora” “kulturi se toži po oltarju” ipn.), in pa z značilno kulturno politiko, dobesedno in resno poskusil udejaniti eno izmed krilatic NSK-ja: “vade retro”. Ironija usode je hotela, da je Capuder, kljub temu da se je trudil re­ konstruirati “kulturno ravnotežje” iz prve polovice 20. stoletja, prišel v spor z NSK-jevcem Živadinovim, čeprav bi si v svojih, v preteklost zazrtih kulturnih stremljenjih morala stati blizu. V najnovejšem času smo priča poskusom, da bi se vplivalo na institucije, ki se ukvarjajo s kulturno politiko, z ustanavljanjem nekakšnega kulturnega foruma pod okriljem politične stranke. Kakorkoli, kljub vsemu se zdi in tudi upati je, da so burni časi preveč ne­ posrednih kulturno-političnih povezav za nami in da bodo bodoče generacije svoje kulturne potrebe izživljale z manjšo dozo ideološko-političnih tenzij. V času in prostoru, ki ga delo obravnava, so bile razmere - kot že rečeno - popol­ noma drugačne. Dejavnost kulturnih institucij in društev je v veliki večini pote­ kala v znamenju te ali one politične, nacionalne oz. ideološke usmeritve.2 Vsak, 1 Na naslednjih straneh bom o govorili predvsem o duhovni in m anj o materialni kulturi. 2 Razvoj elektronskih medijev, ki je bistveno poenostavil politično propagando in olajšal m ani- ki je obiskoval kulturne prireditve, je s svojim izborom pokazal, h kateremu kro­ gu se nagiba. Seveda je bilo tudi takrat dosti ljudi, ki teh delitev niso prizna­ vali, vendar so s svojim “neobičajnim” vedenjem vedno tvegali, da jih obtožijo izdajstva, renegatstva in podobno. * V razvoju slovenske nacionalne misli se je slovensko vprašanje najprej do­ jemalo kot kulturno-jezikovno in šele od srede 19. stoletja tudi kot politično. Tako imamo v prvem obdobju slovenske kulture opravka bolj z etnološko-raz- svetljenskim zanimanjem za duhovne razsežnoti slovenskega naroda. Šele po koncu Prešernove dobe in posebej od konca absolutizma dalje lahko govorimo o polnovrednemu nacionalnemu kulturno-političnemu življenju. Slovenska kultura se je tako v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja razvijala sorazmerno s slovenskim političnim življenjem oz. vzporedno z njim. Doba neoabsolutizma je Slovencem dopustila le malo kulturnih društev - “Mohorjevo družbo” in nekaj “Katoliških društev rokodelskih pomočnikov"3. V šestdesetih letih devetnajstega stoletja pa so ob padcu neoabsolutizma in nacionalni prebuji začela nastajati tudi narodno-kulturna društva. Le-ta so imela nalogo razgibati speče slovenske množice in privesti meščanstvo iz nemškega v slovenski tabor. Prve, in v tem času najpomembnejše, so bile čitalnice, ki so od I. 1861 nastajale po vseh večjih mestih in so bile s svojimi kulturno-družabnimi prireditvami prva vadnica za slovensko besedo ter umetniške in politične nastope. Vedno bolj razgibano kulturno-družabno življenje pa je potrebovalo večjo razčlenitev in tako so se društva ustanavljala dalje - 1 . 1863 Južni Sokol, I. 1864 Slovenska matica, I. 1866 Dramatično društvo ... Decembrska ustava in nastop dualizma 1 . 1867 sta spodbudila še bolj živahno politično življenje in pravo pomlad slovenske narodne zavesti (taborsko gibanje). To pa je prineslo tudi prve delitve v dotedaj dokaj enotnem in patriarhalnem slovenskem kulturno-političnem prostoru, ki ga je suvereno obvladoval Bleiweis. Ob koncu šestdesetih let se je pojavila delitev na konservativne staroslovence (Bleiweisov krog), ki so npr. imeli v “oblasti” Slovensko matico, in liberalne mladoslovence. Slednji so se zbirali okrog Dramatičnega društva in ustanovili svoj časopis - Slovenski narod. V tem času se je začela tudi diferenciacija med konservativnimi staroslovenci - od Bleiweisa, ki je bil sicer katoliško vendar ne klerikalno opredeljen, in njegovega društva Slovenija se je odcepil klerikalni krog. Ta je ustanavljal svoj kulturno-politični aparat, s katerim naj bi - po zgledu ostalih avstrijskih katoličanov - branili od liberalizma ogroženo vero. L. 1869 so tako ustanovili Katoliško družbo, I. 1871 Katoliško tiskovno društvo, 1 . 1873 časopis Slovenec.4 Ravno v tem času se je po nastopu dualizma in sprejetju “decembrske ustave”, to je vrste t. i. temeljnih pulacijo z množicam i, je stvari dokaj spremenil. Zdi se, da so kulturno-um etniške prireditve na ta način dandanes - v primerjavi z razmerami v začetku tega stoletja - v precejšnji meri "raz­ bremenjene" političnih pritiskov oz. niso več tako neposredno in stalno izpostavljene poskusom raznih ideološko-pragm atičnih vmešavanj. 3 Fran Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem (Ljubljana: 1928), str. 15. 4 Prav tam : str. 17-18. “liberalnih zakonov”, spet krepil boj proti konkordatu ter pristojnostim katoliške cerkve v javnem življenju.5 Ob ugašajoči Bleiweisovi struji sta se v slovenskem prostoru v začetku se­ demdesetih začeli oblikovati klerikalna in liberalna stranka. Vendar je nadaljnji razvoj prekinila nova ofenziva nemških liberalcev, ki so prek Auerspergove vlade s protislovenskimi ukrepi (izganjanje slovenščine iz šol in uradov, premeščanje zavednih slovenskih uradnikov, zaplemba slovenskih listov ...) povzročili kon­ centracijo vseh slovenskih kulturno-političnih sil oz. dolgo dobo slogaštva. V dr- žavno-pravno stranko, zagovornico klerikalizma, decentralizacije in deželne avto­ nomije, ki je bila v dunajskem parlamentu antipod agresivnemu nemškemu libe­ ralizmu, sta se prvi vključili združeni Bleiweisova in katoliška struja. Čez nekaj let (od 1876) so se jim morali - po očitnih neuspehih na volitvah - pridružiti tudi liberalni mladoslovenci. Tako je bila vsa slovenska politika zopet enotna, združena v Hohenwartovem klubu. Ta čas, ki mu pravimo tudi doba slogaštva, v kateri so liberalci morali zatajevati svoje prepričanje, prevlado pa je dobila katoliška struja, se je v glavnem pokrival s obdobjem konservativne Taafejeve vlade, ki je I. 1879 zamenjala liberalno Auerspergovo vlado. Slovenci so postali del parlamentarne večine, program Zedinjene Slovenije pa se je moral umakniti politiki drobtinčarstva, ki je v dolgi dobi “dobrodušnega” grofa Taafeja prinesla precej posameznih uspehov v kulturnem in javnem življenju. V dobi slogaštva je slovenski korpus, splošno gledano - čeprav je v obmejnih pokrajinah še naprej izgubljal - napredoval v znamenju kulturnega osamosvajanja, krepitve narodne zavesti, gospodarske rasti in skupnega nastopa proti Nemcem. Določena društva na Kranjskem so ob koncu 19. st. čedalje bolj prevzemala funkcije pravih na­ rodnih kulturnih institucij. Dramatično društvo (1866/67) je bilo zametek slo­ venskega Deželnega gledališča. To je predstavljalo pomembno narodno kulturno institucijo. Pomen gledališča se je še povečal v skladu z boljšimi pogoji za delo po preselitvi v novo stavbo I. 1892 in fizični ločitvi od nemškega gledališča I. 1911, ko se je slednje preselilo v stavbo današnje Drame. Glasbena matica, ustanovljena 1 . 1872, je postala središče slovenskega glasbenega življenja, saj je skrbela tako za koncertno dejavnost kot glasbeno šolanje, Filharmonična družba pa je postala torišče izključno nemške kulture. Slovenska matica je začela z izdajanjem pravih, izvirnih slovenskih znanstvenih del. Proti koncu Taafejeve dobe, ko se je “sloga” čedalje bolj krhala, je bilo konec premirja tudi na kulturno-političnem področju. Razmere so se posebej za­ ostrile po smrti zmernega škofa Pogačarja in nastopu radikalnega škofa Missie. 5 Sprejetje liberalnih zakonov ter napetosti med Avstrijo in svetim sedežem so - poleg ostalega - generirale zamisel po potrebi katoliškega gibanja. Najbolj so se nasprotja zaostrila z m ajskimi zakoni I. 1868, s katerim i je država od cerkve prevzela nadzor nad šolstvom oz. ga omejila na verouk, prav tako pa so majski zakoni civilnem u pravosodju podrejali zakonske zadeve (v zvezi s sklepanjem porok). Za dokončno odpravo konkordata iz I. 1855 je bil povod razglas vatikanskega koncila o papeški nezmotljivosti I. 1870. Končno je I. 1874 sledila nova skupina majskih zakonov, ki so uvedli omejeno državno kontrolo nad izvajanjem cerkvenih pooblastil, kot tudi vpogled v cerkvene dohodke in upravljanje samostanov, (glej npr. Robert A. Kann, Geschichte des Habsburgerreichs 1526-1918, 3. Auflage 1993 (Wien - Köln - Weimar, Böhlau Verlag), str. 323-324 ali Zgodovina Slovencev (Lj.: CZ, 1979) - str. 496). Glasnik brezkopromisnega klerikalizma, dr. Anton Mahnič, je kmalu po tej zamenjavi na škofovskem sedežu napovedal boj liberalcem in mlačnežem med duhovščino. Zahteval je ločitev duhov na vseh področjih. Za ideal je postavil prežetost vsega življenja - tako političnega kot kulturnega - s katolištvom, kar je postalo tudi osnova programa katoliškega gibanja in katoliške stranke. Enak proces je takrat potekal v nemških deželah monarhije, kjer so krščanski socialci po 1 . 1890 začeli zmagovito širiti katolicizem: “To gibanje je vplivalo na reli­ giozno zavest množic. Cerkve so bile polne, kar se ni dalo videti že celo dobo človeškega življenja, na tisoče ljudi se je udeleževalo procesij.”6 Slovenska ka­ toliška stranka se je utemeljila I. 1890 - najprej kot Katoliško politično društvo, I. 1892 se je na I. katoliškem shodu preimenovala v Katoliško narodno stranko, I. 1905 pa na III. katoliškem shodu dobila svoje končno ime - Slovenska ljud­ ska stranka. Po uvedbi volilne reforme za Kranjsko, 1 . 1908 je Katoliška stranka - tedaj že SLS - postala močnejša od obeh ostalih strank in v deželnem zboru sama tvorila večino. Tako je vodila deželno politiko izključno v skladu s svojim programom. Politični katolicizem je svojo politiko gradil premišljeno in imel izdelan program za vsa pomembnejša področja javnega in kulturnega življenja. Najbolj očitno se je to pokazalo ob katoliških shodih, ki so poleg mani- festativnega dela vključevali tudi posvetovanja po odsekih, na katerih so obrav­ navali tudi politične, kulturne in gospodarske zadeve. Na teh shodih so izdelali tudi več analiz položaja v slovenskem prostoru, ki so bile potem osnova za smernice v nadaljnjem političnem, gospodarskem in kulturnem delovanju ...7 Organizirana politika katoliške stranke je najbolj prišla do izraza na gospodarsko- socialnem področju, kjer je dr. Janez Evangelist Krek od 1 . 1895 dalje ustvarjal mrežo zadrug, posojilnic in hranilnic in jih I. 1903 povezal v Zadružno zvezo. S svojimi uspehi je na tak način za Katoliško narodno stranko pridobil podeželsko prebivalstvo, katero je v veliki meri rešil zadolženosti pri liberalnih oderuhih. Podobno živahno je Krekovo delo potekalo tudi na prosvetnem področju: usta­ novitev Zadružne šole, Slovenske trgovske šole in Gospodarske šole. Na kul­ turnem področju se je vsa mogočnost klerikalizma kazala v ogromni kulturno- prosvetni organizaciji z imenom Slovenska krščansko socialna zveza, ki je bila zlasti na podeželju “najboljši element za utrjevanje katoliškega kulturnega in poli­ tičnega vpliva.”8 Druga velika slovenska kultumo-politična skupina - liberalci, so bili že od konca slogaštva potisnjeni v defenzivo, saj niso uspeli prevzeti iniciative na no­ benem področju. Njihova vloga v politiki in javnem življenju se je skrčila le na opozicijo klerikalni stranki in v glavnem le na reakcije na njene poteze. S tako neaktivno, brezplodno in negativistično zastavljeno politiko so si sami zmanjševali vlogo in pomen. Že nastanek liberalne stranke (1 . 1891 - kot Slovensko dru­ štvo, 1 . 1894 preimenovanje v Narodno stranko, I. 1905 pa v Narodno napredno stranko) je bil reakcija na ustanovitev klerikalne stranke (1 . 1890 ustanovljene 6 Adolf Fuchs, Geistige Ström ungen in Österreich 1867-1918 (Wien: Locker, 1949 (ponatis 1984)), str. 55. 7 Fran Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem (Ljubljana: 1928), str. 44-47, 111- 114, 126, 256-260. 8 Enciklopedija Slovenije - zv. 5, geslo Klerikalizem, str. 94-95. kot Katoliško politično društvo, od I. 1892 po I. katoliškem shodu imenovane Katoliška narodna stranka, od 1 . 1905, po 1 1 1 . katoliškem shodu pa Slovenska ljudska stranka). Najbolj neugodne posledice za liberalce je imela njihova indi­ ferentnost do socialnega vprašanja in nerazumevanje za položaj kmečkega sta­ nu, ki je na Kranjskem prevladoval. Svoja oporišča so imeli med meščani - po­ sebej med trgovci, obrtniki in uradniki, na podeželju pa le med učitelji. Pomen Nemcev se je na političnem prizorišču od konca liberalno-nemške Auerspergove vlade čedalje bolj manjšal. Svojo zadnjo večjo vlogo so na Kranjskem odigrali v obdobju 1896-1908, ko so v koaliciji z liberalci tvorili ve­ čino v deželnem zboru. Razen na Kočevskem, je bilo na Kranjskem največ Nemcev v Ljubljani, kjer so ob volitvah pred vojno dobivali okoli 9 % glasov. Ogromna večina nemških volilcev je pripadala premožnim meščanom in inte­ ligenci,9 zato tudi ni čudno, da je bil njihov kulturni vpliv v Ljubljani (nem- škutarjenje) dosti večji od njihove politične moči. Obratno kot Nemci je socialna demokracija - ob svojem čedalje večjem političnem pomenu - na kulturnem po­ dročju, vsaj v Ljubljani, predstavljala še dokaj zanemarljiv dejavnik. Z ustanovitvijo klerikalne in liberalne stranke v devetdesetih letih 19. stoletja se je boj na političnem in kulturnem področju razvnel do skrajnosti in je trajal še tja v čas prve svetovne vojne. Vojna je za kulturni utrip Ljubljane, enako kot za vse običajno življenje pomenila šok in nazadovanje. Prinesla je ne samo veliko zmanjšanje kulturne aktivnosti ampak predvsem porušenje ravnotežja: eden izmed treh kulturnih taborov - liberalci - je predvsem po zaslugi klerikalnih po­ litikov med vojno izginil, Nemci so po dolgih desetletjih spet prevladovali, kle­ rikalci pa so svoj kulturni ekspanzionizem zamenjali z deloma prisilnim, deloma previdno čakajočim stagniranjem. Ob koncu vojne je - za relativno kratek čas - prišlo do sprave. Tedaj je zopet prišla v ospredje “fronta”, ki je bila zaradi medstrankarskih obračunavanj že od konca slogaštva nekoliko potisnjena v stran: boj proti nacionalnem sovražniku. Podobno kot v miru se je tudi v vojni kazal izrazit vpliv politike na kulturo - zamiranje kulture v diktaturi in ob “bra­ tomornih” spopadih ter pospeševanje kulturnega utripa ob demokratizaciji živ­ ljenja v monarhiji in spravi med Slovenci. * Tri velike skupine, ki so v začetku 20. stoletja obvladovale ljubljansko in kranjsko kulturno-politično prizorišče, so seveda iskale povezave in podporo v ostalih delih monarhije. Slovenski klerikalci in liberalci v nemških deželah niso mogli najti zaveznikov. Nemški liberalci so že od nekdaj predstavljali najbolj zagri­ zene sovražnike vseh Slovanov. Tudi Slovencem niso prizanašali - posebej na kul­ turnem področju (npr. trmoglavljenje nemških liberalcev ob t. i. "šolski aferi v Ce­ lju", zaradi katere je I. 1895 padla Windischgraetzova vlada). Krščanski socialci, ki bi na drugi strani utegnili biti zavezniki slovenskih klerikalcev, so “od bal­ kanske krize I. 1909 postajali voljno orodje avstrijskega in nemškega imperia- 9 Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861-1918 (Ljubljana: Slovenska m atica, 1965), str. 226. lizma.”1 0 Že 1 . 1899 pa je Krek odklonil vsako zvezo z nemško-avstrijsko krščan­ sko socialno stranko in ugotovil, da bi ta zveza pomenila nacionalno izdajstvo.1 1 Tako sta obe slovenski politični skupini iskali in našli istomišljenike v slovanskih delih monarhije (npr. hrvaško-slovenski katoliški shod 1 . 1913, sodelovanje libe­ ralnih Sokolov s češkimi, hrvaškimi in srbskimi Sokoli ...), liberalci pa tudi zunaj nje, pri Srbih (npr. delovanje Slovanskega kluba). Nemci so seveda dobivali podporo od svojih rojakov - krajevne organizacije Südmarke, Schulvereina in Turnvereina, so bile neposredno vraščene v mrežo, ki je imela svoje centre v nemškem delu Avstrije, deležni pa so bili tudi podpore rajhovskih Nemcev. Vsaka od teh skupin je imela poseben odnos do kulturnih in družabnih prireditev, ki je izhajal iz njene svetovno nazorske usmeritve. Razlike pa so ob­ stajale tudi znotraj treh velikih taborov. Te so se odražale tako v raznovrstnosti društev kot tudi različnosti zabav, ki so bile namenjene posameznim družbenim slojem. Različni pogledi pa so večkrat delili pripadnike istega tabora tudi v na­ čelnem razumevanju kulture in njenega poslanstva. Vsekakor je potrebno, da si osnovne značilnosti posameznih skupin pogledamo nekoliko podrobneje. KLERIKALCI Med pristaši SLS je pred prvo svetovno vojno - tako kot že ob koncu 19. stoletja - prevladovala usmeritev, da je treba na vseh področjih in ob vseh pri­ ložnosti stremeti k reevangelizaciji oz. obuditvi vere tudi v vsakdanjem življenju. V tem smislu je - podobno kot predhodni trije katoliški shodi - potekal tudi IV. slovensko-hrvaški katoliški shod 1 . 1913. V praksi je to pomenilo, da bi moral vsakdo v vsakem trenutku biti najprej in v prvi vrsti katoličan, potem pa šele zdravnik, trgovec, umetnik, pisatelj, Slovenec, delavec ali karkoli že ... Pri vseh človekovih aktivnostih naj bi bila izhodišče, cilj in smoter vera. Vsaka dejavnost bi morala biti usmerjena v večjo slavo boga tudi v javnem in vsakdanjem življenju. S tem naj bi povsem odpravili težnje po pojmovanju vere kot zasebne stvari vsakega posameznika, ki se z njo intimno in globoko srečuje le znotraj sebe, v cerkvi ali v tihih urah molitve. Tako pojmovanje religije je baje po­ menilo nevarnost, da se vera in verska morala izrineta iz vsakdanjega javnega, kulturnega in političnega življenja ... Ideje določenih krogov katoličanov, ki so želele, da se osebna svoboda in posebej umetniška ustvarjalna svoboda izvijeta strogi cerkveni avtoriteti, da znanost in umetnost dosežeta avtonomijo v odnosu do cerkve, da vest postane človekov glavni razsodnik, cerkveno življenje pa da se loči od politike, so se utelešale v več duhovnih gibanjih. Na Kranjskem se je pod škofom Pogačarjem začel širiti liberalni katolicizem, ki pa sta ga po nje­ 10 A dolf Fuchs, Geistige Ström ungen in Österreich 1867-1918 (Wien: Locker, ponatis 1984 (1949)), str. 66. 11 Janko Pleterski, Katoliška ali socialna, narodna ali ljudska stranka? - Zbornik: Cerkev, kultura in politika 1890-1941 (Ljubljana: Slovenska matica, 1993), str. 25. govi smrti temeljito izkoreninila Missia in Mahnič. V začetku 20. stoletja so po­ dobne ideje začele vstajati v obliki amerikanizma, reformnega katolicizma, konfesionalizma, vendar na Kranjskem niso več mogle pustiti vidnejših sledov. Katoličani so bili posebej občutljivi na kulturno-umetniškem področju, kjer so se iskre kresale že od nekdaj. Že previdni oče naroda Bleiweis je moral I. 1852 braniti pred fundamentalističnimi napadi Luke Jerana celo pravico do obču­ dovanja antičnih spomenikov. Jeran je namreč kritiziral Novice, ker so objavile potopis tržaškega prošta Verneta o "Potovanju po Laškem" in je menil, “da se pa njih obilno veliko (bralcev - op. a.) po vsih straneh iz verniga in nravniga ozira nad njimi ni radovalo. Radi bi bili videli od taciga popotnika po takih deželah več čutila in spoštovanja za keršanstvo, manj za ajdovstvo.”1 2 Tako ni mogoče reči, da je Mahnič z svojimi skrajnimi stališči predstavljal nekaj novega, res pa je, da je njegov kulturni rigorizem - za razliko od prejšnjih dob - postal pravi kulturni program večinske struje v katoliškem gibanju. To gibanje pa je ob prelomu stoletja v slovenskem prostoru prevladalo. V zadnjih letih pred prvo svetovno vojno se je kulturni boj po zmagi SLS na deželnih volitvah I. 1908 še bolj zaostril. V tem času je bil vodilni katoliški ideolog Mahničev učenec - Aleš (Jšeničnik, ki je npr. menil: “Zato je skrajni čas, da se dvigne krščansko ljudstvo na obrambo svoje svobode ter da spet z vso močjo poudari svoja načela ... ali bomo šli po poti francoskega jakobinstva v robstvo, ali pa po poti krščanske svobode k pravi blaginji in večnim ciljem.”1 3 In pa: “Naša naloga je, da vtisnemo kulturi tudi pozitivnoreligiozen odnos ... kul­ tura ne bo več učiteljica ateizma in naturalizma, temveč bo, kakor je po svojih resničnih prvinah izšla iz Boga, tako tudi vodila človeštvo k Bogu."1 4 Jožko Pirc je v svoji monografiji o (Jšeničniku tudi izpostavil: “Na koncu poudari (Jšeničnik, da se zaradi takega gledanja na kulturo sodobnikom ni treba bati teokracije, saj je priznavanje božjega gospostva nad vsemi in nad vsem priznanje resnice in pravice, ki more človeštvo le osrečiti. Tudi se ni bati gospostva Cerkve nad kul­ turo, ker sega dejansko “le toliko in dotle, kolikor in dokoder” vpliva kultura tu­ di na vero in nravnost. Sicer pa je Cerkev mati, podčrta tlšeničnik, in ji katoli­ čani vedno sledijo.”1 5 V vsakdanjem kulturnem življenju in v kulturni politiki se je ta načelna drža prekrivala (ni pa bila povsem identična) s praktično-politični- mi interesi SLS, kar se je odražalo tudi v odnosu deželnih oblasti do kulturnih institucij. Pri tem so bile estetično-umetniške vrednosti v drugem planu. Vodilni v katoliškem gibanju so še vedno vztrajali na ozki Mahničevi opredelitvi “pra­ vega” ali “resnice”, čemur naj bi umetnikovo ustvarjanje sledilo oz. kar naj bi upo­ dabljalo: "Realno življenje namreč ni tako, kakršno bi moralo biti, tj. ne zlaga se v marsičem z božjo mislijo, ni torej povsem pravo. Ako pa ni pravo, tudi lepo ni. Ker pa umetnost mora predstavljati lepoto, tedaj gola realnost človeš­ kega življenja ne more biti predmet lepe umetnosti. Umetniški vzor je tvorba člo­ veške domišljije, kjer se v konkretni podobi predočuje realnost v svoji popol- 12 Ivan Prijatelj, Slovenska kulturno-politična in slovstvena zgodovina 1848-1895, druga knjiga (Ljubljana: DZS, 1956), str. 79. 13 Jožko Pirc, Aleš (Jšeničnik in znamenja časov (Ljubljana: Družina, 1986), str. 145. 14 Prav tam - str. 151 in 152. 15 Prav tam - str. 152. nosti, tj. taka, da v vsem odgovarja božji ideji.” Po Mahniču človek - torej tudi umetnik - ni svoboden subjekt, marveč je zavezan Bogu in naj bi služil samo njemu. Tudi (Jšeničnik je nadaljeval z mahničevskim zanikanjem človeške indivi­ dualnosti in resničnega življenja. Po njegovem “krščanstvo uči, da tudi umetnost mora voditi človeka k bogu,” umetnostni ustvarjalec pa ni in ne more biti ne notranje ne zunanje svoboden, ker je podvržen nravnosti in dogmi, to je resnici: “Če se torej krščanski umetnik ravna po zahtevah resnice in nravnosti, se ravna po zahtevah svojega notranjega bistva."1 6 Zaradi teh “španskih škornjev”, ki naj bi jih katoliški ustvarjalci nosili, je med prvo svetovno vojno prišlo tudi do spora med konservativno strujo, ki jo je zagovarjal (Jšeničnik, in nekaterimi katoliškimi literati na čelu z Izidorjem Cankarjem. Slednji, ki so oglašali v reviji Dom in svet, so bili siti očitkov, “da se premalo menijo za neomadeževano ljudsko nravnost,” in podukov kot: “Najprej ne smeta motiv in oblika umet­ niškega dela vsebovati brezverske ali nenaravne tendence. Toda s tem še ni vse opravljeno. (Jmetnik mora imeti pri ustvarjanju in oblikovanju snovi pred očmi tudi to, kdo bo dobil v roke določeno umetniško delo in kako bo na odje­ malce vplivalo."1 7 (Jšeničnik je zastopal tudi misel, da bi začeli ločevati dela na tista, napisana za inteligenco, in ona za “preprosto ljudstvo.” V bistvu je šlo za vnovično oživitev starodavnih sporov oz. tako imenovanega Jeranovega pro­ blema, saj se je t. i. “Jeranova smer" umetnostne kritike - ki smo jo zgoraj že omenili - zopet začela širiti med slovenskimi katoliškimi kritiki. (Jšeničnik je Je­ rana zagovarjal, saj je bil prepričan, da je pedagoška umetnostna kritika ute­ meljena. Izidor Cankar je nasprotno vztrajal na stališču, naj se že enkrat loči opravilo literarnega kritika in vzgojitelja mladine in pribil: “Trideset let se oznanja na Slovenskem idealistična estetika, se goji idealistična kritika. In kakšna je naša umetnostna kultura danes? Zato nečemo več umetnostne negacije, ki se vsaj praktično vedno nanovo med nami oglaša - oglaša tudi v dr. (Jšeničnikovi normi.”1 8 Izidor Cankar je tudi štel za potrebno, da se katoličani odrečejo “uveljavljanju posebne, vsebinsko določene idejne smeri” in naj se čim hitreje preusmerijo v “ustvarjalno sproščenost in umetniško dognanost slovstvenega in kulturnega dela na njegovi lastni strani in naslonitev na resnično življenje.”1 9 Spor se je polegel, potem ko je Izidor Cankar zagrozil, da bo s svojimi somišljeniki izstopil iz “Doma in sveta” in je posredoval škof Jeglič.2 0 16 Jože Pogačnik, Razvoj m isli o literaturi pri katoličanih - zbornik “ Cerkev, kultura in politika 1890-1941” (Ljubljana: Slovenska m atica, 1993), str. 182-184. 17 Glej n.d. v opom bi 12, str. 187. 18 Izidor Cankar, “Trideset let", v Dom in svet letnik XXIX (1916). Tega, da položaj t. i. katoliške kulture ni ravno sijajen, se je zavedal tudi Finžgar. V nekem razgovoru, ga je svobodomiselni kritik vprašal: "Vi im ate m očno stranko, vi im ate gm otna sredstva in imate talente in vendar: ali so kulturni uspeh in dejanja le količkaj sorazmerna s tem i faktorji?" Finžgar je m oral pri­ znati, da niso in prišel do zaključka: "V nas nekaj ni prav!" Za to žalostno stanje so bili po njegovem m nenju - poleg ostalega - krivi “ kriva vzgoja" in “ poplitvenje” , ki ga je prinesel poli­ tičen šunder. Finžgar je m enil, da je treba “ da se otrese politične čoborde in zbere ljudi, ki morda ne svetniško, pa vendar resno doživljajo in občutijo ustvarjalno m oč." (F. S. Finžgar, “Dom insvetovci” , Dom in svet XXX (1917), str. 8). 19 Jože Pogačnik, glej n. d. v opom bi 15, str. 185-186. 20 Arhiv Slovenije, Arhiv inštituta za novejšo zgodovino, Dnevnik škofa Jegliča z dne 30. 12. To, kar je bilo očitno na literarnem področju, je še bolj bodlo v oči pri delu katoliških kulturno prosvetnih društev, združenih v Slovensko katoliško so­ cialno zvezo (SKSZ). Gledališki nastopi diletantov, ki so bili po umetnostni vred­ nosti večinoma bolj malo vredni, sicer pa pogosto bedasti in smešni, so bili (kot bomo videli v nadaljnji razpravi) polni moralnega patosa in “vzpodbujanja k življenju po sveti veri.” Izražali so pedagoški pristop do “priprostega ljudstva”, ta pa je, kljub temu da je šlo v glavnem za manj izobraženo publiko, le-to pod­ cenjeval. Zaradi tovrstne “pedagoške” usmeritve so med aktivnostmi društev SKSZ prevladovala predavanja. “Zabave” so dostikrat vsebovale poučljivo-svareče govore - zopet “pedagoško” komponento. Posebej pa je za večino pripadnikov tega kulturnega tabora značilen krčevit strah pred pohujšljivim kinom, pregreš­ nim plesom, nespodobno obleko, neprimernim čtivom, nemoralnim gledališčem. Zdi se, da se je katoliško gibanje z najboljšimi nameni odločilo, da s “ka­ toliško kulturo” Slovence ohrani nedolžne in čiste, četudi jih retardira in popelje nazaj v srednji vek. Pravkar izrečena ocena se na prvi pogled morda zdi pre­ ostra, vendar če pogledamo vrste oz. vsebino prireditev, ki so jih klerikalna društva prirejala, kmalu ugotovimo poteze, ki v določeni meri spominjajo na katoliško kulturo fevdalne družbe. Precejšnje število predavanj, ki so bila naj­ pogosteje na sporedu katoliških društev, zelo spominja na srednjeveške in rene­ sančne pridige, polne svaril pred grehom in podukov o tem, kako je treba spo­ dobno krščansko živeti. Tematika je bila seveda času primerno (upoštevanje znamenja časov!) obarvana. Zavarovati vernike pred idejami in življenjskim slogom, ki ga cerkev in katoliška morala odklanjata, je bil eden od osnovnih ciljev tovrstnih društvenih predavanj. Tako osnovna tehnika: avtoritativno opomi­ njanje na grešnosti, ki na pobožnega kristjana prežijo v vsakdanjem življenju, kritiziranje grešnikov, nekrščanskih strank in društev ... - kot tudi namen: odteg­ niti posameznika vplivu sovražnih idej (branje neprimernega čtiva, sodelovanje v “nekrščanskih” organizacijah, nošenje nespodobne obleke ipn.) ter braniti kato­ liško cerkev in njene nauke, pa sta v vseh časovnih obdobjih ostala enaka. Vendar je posredovanje teh sporočil v modernem času pridobilo nekaj novih oblik in svarila niso več prihajala samo s prižnice.2 1 Tudi večina gledaliških predstav klerikalnih društev je - če odmislimo nekaj nedolžnih burk - v prvi vrsti imela nalogo spodbujati k življenju po Kristusu. Ta­ ko po svoji zasnovi kot po namenu te igre niso bile daleč od miraklov in mis­ terijev, ki so razvnemale srednjeveške kristjane in jim nudile duševno hrano. V glavnem je šlo za svetniške zgodbe ter predstave, v katerih so izpostavljali like nesrečnih junakov, ki jim je življenja in duše uničila “razbrzdana svobodo­ miselnost”. Te izgubljence se je primerjalo z idiličnimi podobami blaženih onih, 1916 in 8. 1. 1917. 21 To je razumljivo toliko bolj, če pom islim o, da v idealni stanovski družbi fevdalne dobe katoliški sistem ni im el alternativnega ideološko-moralnega antipoda. V taki “Civitas Dei” so vsi drugače čuteči in ustvarjajoči preprosto pom enili odpadnike, za najbolj trdovratne med njim i pa je lahko poskrbela tudi inkvizicija. V družbi, kjer je lahko posameznik - vsaj načeloma - svobodno in legitim no izbiral med večimi sistemi življenjskih vrednot in kjer je cerkev zadržala (za dolo­ čen krog ljudi) le m oralno avtoriteto, "eksekutivno m oč” pa s sekularizacijo izgubila, je bilo treba kleru svoje metode prenoviti oz. posodobiti. ki so se zaupali varnemu naročju avtoritete matere cerkve.2 2 Na klerikalnih zabavah se - z redkimi izjemami v Ljubljani - ni plesalo, du­ hovščina pa je ples na deželi dosledno preganjala in enačila z grehom. Ta od­ nos se ni dosti razlikoval od stališča, ki ga je cerkev sprejela že v srednjem veku. Že v 7. stoletju je namreč cerkev ples izgnala iz vseh religioznih obredov, pokopališč in procesij, okoli leta 1400 pa ga je kot moralno škodljivega sploh prepovedala.2 3 Podobnost tovrstnih stališč v katoliškem pojmovanju kulture v tako dolgem časovnem razponu niti ni presenetljiva, kot tudi ne preseneča trdovratna težnja zadržati umetnost in kulturo pod okriljem cerkve in njenih naukov. Znano je, da je fevdalni tip družbe tudi v modernem času za večino klera predstavljal idealen družbeni sistem. V njem je univerzalna cerkev s svojo avtoriteto obvladovala vsa podočja življenja. Tudi Jožko Pirc v svoji razpravi o katoliškem gibanju z za­ četka 20. stoletja (Utopija "nove krščanske družbe") meni: “V ozadju lebdi še vedno srednjeveški ideal na zunaj “popolnoma" krščanske družbe, ko je vse za­ sebno in javno življenje izhajalo iz krščanske idejne in duhovne podlage ter sta bili svetna in sakralna oblast tesno povezani med seboj pod varuštvom in često kar vodstvom Cerkve.”24 Splošna sekularizacija, ki je dobila pospešen razmah v 22 Tu se kaže tu d i zanimiva podobnost, kar se tiče izvajalcev. V srednjem veku so nabožne igre poleg klerikov igrali člani posameznih cehov, v začetku 20. stoletja pa naletim o na izvajalce - katoliška, velikokrat stanovska oz. strokovna društva, ki jih navadno vodijo duhovniki. Vse sku­ paj se ujema z zamislimi ideologov katoliškega gibanja o preureditvi družbe v smeri korpo­ rativizma. Tovrstni ljudski odri naj bi z dom ačim i, ljudskim i dram am i zamenjali “ dekadentno" Deželno gledališče, na katerem so se prepogosto pojavljali nekvalitetni, m oralno dvomljivi in brezbožni komadi. (Primerjaj tudi D. Moravec, Slovensko gledališče Cankarjeve dobe (Ljubljana: CZ, 1974), str. 253-255.) 23 Opča enciklopedija jugoslavenskog leksikografskog zavoda, (Zagreb, 1980), 6. knjiga, geslo “ ples" - str. 461. 24 Jožko Pirc, Utopija “ nove krščanske družbe” - Zbornik: Cerkev kultura in politika 1890-1941, (Ljubljana: Slovenska m atica, 1993), str. 109; O zazrtosti katoliškega gibanja v srednjeveški “ ideal” je prepričan tudi W illiam M. Johnston. Ob tem, ko govori o duhovnem očetu krščan­ skih socialcev Vogelsangu (ki je bil veliki vzornik tudi slovenskim klerikalcem), poudarja, da njegove težnje niso bile usmerjene k povečanju produktivnosti ali izboljšanju političnih pravic, ampak v ponovno vzpostavitev hierarhičnih struktur srednjeveške družbe. Korporativizem, kot si ga je Vogelsang zamislil (v nemškem prevodu Johnstonove knjige označen kot “ m ittelalterliche Einrichtung”), je precej spom injal na srednjeveške cehovske sisteme, njegov osnovni namen pa je bil ščititi svoje člane pred nevarnostjo individualizma. (W illiam M. Johnston: “ Österreichische Kultur- und Geistgeschichte - Gesselschaft und Ideen im Donauraum 1848 bis 1938" (Wien - Köln - W eimar: Böhlau Verlag, 1992), str. 73-74.) V Avstriji in tudi drugje po Evropi pa ni bila le večina duhovščine in klerikalnih ideologov zazrtih v preteklost. Dokaj pomem ben sloj prebivalstva, ki je svoje vzore in svojo etiko našel v srednjeveških “ idealih” so bili tudi častniki oz. institucija, imenovana vojska. Oficirski kodeks je namreč povzemal srednjeveška viteška poj­ movanja časti, ki so prihajala do izraza najbolj v slepi pokornosti cesarju in v kultu dvoboja. O ficirji so bili naravnost prim orani z orožjem braniti svojo oz. cesarjevo čast - v nasprotnem primeru so bili ob čin in službo ali vsaj degradirani. V svoji knjigi Istvan Deak oficirje avstro- ogrske armade im enuje “ Ritter der letzten Tage", (glej I. Deak: Der K. (u.) K. Offizier 1848- 1918; (Wien - Köln - Weimar: Böhlau Verlag, 1991); poglavje “ Ritter der letzten Tage” - str. 155-164.) 18. stoletju - posebej po francoski revoluciji - in se v 19. stoletju nadaljevala, je ta “idealni” sistem razsula. Cerkev pa je to družbeno ureditev v svojem spo­ minu še naprej vrednotila kot najpopolnejšo. Vendar se je v novih razmerah kultumo-političnega boja lotila z demokratičnimi sredstvi. Prisluhnila je socialnim potrebam nižjih slojev, kar je bilo izhodišče za krščansko socialno gibanje, ki se je lotilo vnovičnega pokristjanjevanja: “Po zamisli papeža Leona XIII. naj bi do “nove krščanske družbe" prišlo postopoma, nekako takole: Katoličani naj bi se najprej osebno živo zavedeli sami sebe ter v sebi poživili zavest o enkratni vred­ nosti in učinkovitosti krščanskega svetovnega nazora. Svesti si svojega nenado­ mestljivega poslanstva, naj bi se nato kot katoličani organizirali v stranke in najraznovrstnejša združenja, da bi mogli prek njih postopoma, od znotraj prekvasiti oz. pokristjaniti posamezna področja javnega in zasebnega življenja. Katoliške politične stranke, katoliške šole, katoliška socialna in gospodarska organizacija, ki bi tako nastale, bi postale zarodek “nove krščanske družbe" pri­ hodnosti.”2 5 Kako je slednje potekalo na naših tleh, bomo - poleg ostalega - skušali v določeni meri osvetliti na naslednjih straneh. Kulturno politiko, kakor so jo voditelji slovenskega katoliškega gibanja v praksi udejanjali, je povzel Izi­ dor Cankar: “Kulturni zgodovinar bo moral pisati, da ljudje, ki so se dali voliti s katoliškimi oklici, svoje kulturne dolžnosti niso storili, da so celo staro kul­ turno dediščino lahkomiselno zapravili; rekel bo, da je njih gospodovanje jemalo sodobno vero v kulturno moč krščanstva; in če ne bo preveč suhoparen, bo pristavil: Na programe in oklice ni veliko dati, dejanje velja.“2 6 Pri svojih aktivnostih so slovenski klerikalci izhajali iz politike papežev Leona XIII. in Pija X., organizacijsko pa so se zgledovali pri katoliškem gibanju v nemški Avstriji. LIBERALCI Med liberalci ni prihajalo do tako pretresljivih polemik o kulturnih pogledih in umetnostni kritiki. Tudi na političnem področju je prihajalo zgolj do razkolov na relacijah kot npr., kdo bolj ali manj načelno brani napredne ideje, kdo je zatajil 25 Jožko Pirc - n. d. pod opom bo 22, str. 109-110; Jožko Pirc v zaključku svoje razprave v poglavju o vrednosti neke utopije (na str. 118) med drugim poudari; “ Neki preživeli zgodo­ vinski model, povezan z nekdanjim srednjeveškim corpus christianum , ki ne more in dejansko ne upošteva zadosti spremenjenih zgodovinskih razmer, v katerih se je znašla Cerkev v zadnjih stoletjih, zlasti pluralnosti sodbne družbe in kulture. V modelu “ nove krščanske družbe" se pre­ pletata dve osnovni tendenci glede navzočnosti cerkve in katoličanov v sodobnem svetu: ob­ sodba in ločitev ter naklonjenost in nova dejavna udeležba v reševanju skupnih problemov. Po sodbi že omenjenega cerkvenega zgodovinarja R. Auberta pa ne prva in ne druga drža znotraj modela “ nove krščanske družbe" ne preraste ideala srednjeveške m onolitne družbe in zato ne predstavlja dokončnega odgovora na vprašanje odnosa Cerkve do sodobnega sveta." 26 Slovenec (dalje Sl.), 22. 12. 1917 - članek z naslovom “Moj greh". narodne interese oz. je bolj narodno radikalen, ali je potrebno iti v kompromise ipd. Idejno so liberalci še vedno stali na pridobitvah francoske revolucije in po­ mladi narodov iz 1 . 1848. Zagovarjali so narodno avtonomijo, svobodno gospo­ darstvo, laično državo ter antiklerikalizem oz. izganjanje cerkve iz šolstva in poli­ tike ... Tako je bil njihov idejni naboj ob koncu 19. stoletja, podobno kot tudi drugje po Evropi, že krepko izpraznjen. Večina prej omenjenih ciljev je bila namreč že takrat v večji meri dosežena, če seveda odmislimo nacionalne želje. Značilna je odsotnost liberalnih ideologov, ki bi konkretneje opredelili oz. nadaljevali vizijo liberalne družbe na slovenskih tleh. Nikogar ni bilo, ki bi se si­ stematično zoperstavil Mahničevim ali (Jšeničnikovim idejam. Nesposobnost libe­ ralcev spoznati “znamenja časov” je pripeljala - pa ne samo na Slovenskem - do tega, da jih je katoliško socialno gibanje potolklo s končnim produktom idej iz 1 . 1789: demokracijo. L. 1895 je v deželnem zboru poslanec Ivan Hribar kri­ tiziral poslance Katoliške narodne stranke, ki so imeli odklonilno stališče do slo­ venskega gledališča: “Gledališče pa ima za razvoj jezika in za družabno življenje velik pomen. Zaradi tega pa se mora obžalovati, da se od take strani ljudem, ki nikdar ne hodijo v gledališče in ki mislijo, kako pohujšljivo da je in da spravlja obiskovalce v nasprotje z vestjo in z verskimi dolžnostmi, vedno in ved­ no govori proti gledališču, kakor se je tudi letos zgodilo na mnogih shodih. Na takih shodih in takih krogih, ki nimajo pravega zmisla za take stvari, govoriti proti gledališču in proti višji dekliški šoli, je toliko, kakor če bi se med kmeti agitovalo proti muzeju, od katerega tudi ničesar nimajo."2 7 Liberalci očitno niso razumeli (ali bili sposobni razumeti), da kmečki glasovi zelo veliko pomenijo in da gre razvoj političnega sistema v to smer (splošna volilna pravica za volitve v državni zbor 1907, deželna volilna reforma 1908), da bodo na Kranjskem ti gla­ sovi odločali o vsem. Problem seveda ni bil v tem, da kmetje niso razumeli potreb nacionalne visoke kulture, tega od njih pač nihče niti ni pričakoval. Pač pa je bila za liberalce - in posredno tudi za slovensko kulturo - problematična njihova nesposobnost, da bi v svoji politični doktrini upoštevali vse sloje pre­ bivalstva. Kako je nujno upoštevati demokratizacijo, potrebno in koristno skrbeti za interese preprostih in neukih kmetov ter kako to koristi “vzvišenim” idealom, “visoki” politiki in narodni kulturi, bi se lahko slovenski liberalci podučili pri prelatu Scheicherju (aktivistu dunajskih “Združenih kristjanov”). Ta je Mahniču I. 1890 položil na srce čarobno politično tehniko: “Treba nam biti previdnim in zvitim. Najprej si je treba pridobiti zaslombe v ljudstvu, v veliki množici. To pa je treba prijeti, ji svetovati in pomagati na tisti strani, na kateri jo najbolj boli: na socialni. Povzdignimo tedaj za zdaj zastavo social-politične reforme, pišimo časnike, snujmo društva, govorimo v tem smislu - tedaj bo kmet, obrtnik, delavec vže jutre z nami. Nobena reč ne dela dandanes ljudskih tribunov bolj popularnih, kaker zanimanje za materialne interese trpečega ljudstva, za zbolj­ šanje propadajočega kmetijstva in malega obrtnijstva. Ko si bomo s tem ljudstvo zavezali, ko mu bomo v socialnem oziru olajšali breme, potem nam bo sledilo, kamerkoli ga bomo vedli; potem stopimo pred nje s katoliškim vpra- 27 Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, št. zvezka 35 - 1894/95, str. 50; seja z dne 11. januarja 1895. šanjem, s katoliško šolo, s katoliškim vseučiliščem itd. - in imeli ga bomo ved­ no in povsod zase. Sicer res, da hočejo nas duhovne oplašiti in odvrniti od social-politiškega delovanja z očitanjem, da smo demokrati ... Mi bomo delovali, dokler ne priborimo zatiranemu plebejcu onih pravic, katere tičejo mu po na­ ravnem in evangelijskem pravu. Demokrati smo!”2 8 Slovenski liberalci so se zgledovali pri čeških istomišljenikih (Sokoli) in se ogrevali za Srbe in jugoslovansko idejo. Vse skupaj pa je bilo bolj deklarativno, brez dodelane vizije in akcije, njihova vsakdanja politika pa velikokrat v nas­ protju s proklamiranimi načeli stranke.2 9 Ena najboljših kritik liberalnega odnosa do kulture je prišla izpod peresa Iva­ na Cankarja. Nastala je I. 1907 z naslovom Govekar in Govekarji. Analizira libe­ ralnega kulturnika, pisatelja ter dolgoletnega dramaturga in intendanta sloven­ skega gledališča Frana Govekarja, ki je takrat odločilno vplival na repertoarno politiko Deželnega gledališča. Ocena liberalne prakse na kulturnem področju je zelo nazorna, zato navajamo večji del teksta: “Govekar in Govekarji" Med mnogopomembnimi znamenji, živimi simboli, ki jih poraja čas po svoji podobi, sebi v slavo in sramoto, se je pojavila Krpanova kobila. Zdaj stoji v zgodovini slovenske kulture kakor Prešernov spomenik. Dogodek je bil zelo ponižen, med dnevnimi noticami šepetaje razglašen; in če ga je lahkomiselni svet slišal, je pozabil nanj. V Šentpetrskem predmestju so venčali kobilo, ko se je vračala iz gledališča; triumfator se je zibal v hlev, simbol pa je ostal na cesti in smrdi še zmirom. Pravijo, da je bilo vse le šala; ampak če je v vsaki šali polna mera resnobe in resnice: tako polna ni bila nikoli, kakor v tistem veselem navdušenju. Govekar je bil spravil na oder ime Martina Krpana. Napisal je satiro; ker je nerodno pisati satire o slovenskih stvareh in ljudeh, je naperil sulico na ministre cesarja Janeza; toda Govekar, satira in cesar Janez so postranske reči, po­ topljene v mogočno senco kobile. Najlepšo dramo bi bil lahko napisal Govekar, brusil najfinejše besede, krepko snoval in spretno grmadil silne efekte - v šentpetrskem predmestju bi slavili kobilo. Mnogoteri nespametni ljudje očitajo Govekarju (tudi jaz sem bil nespameten in sem mu očital), da vedoma izrablja inštinkte šentpetrskega predmestja, slo­ venski kulturi na kvar in oviro. In vodstvu slovenskega gledališča očitajo tisti nespametni ljudje, da ravna brez razuma brez cilja in smotra in da se lovi za inštinkti šentpetrskega predmestja kakor pijanec za klobukom. To so pač ne­ 28 N. d. pod opom bo 10, str. 21. 29 Nemško-liberalna koalicija v deželnem zboru 1896-1908 je nastala prav na podlagi liberalne podpore nemški kulturi - gledališču in šolstvu, v zameno za nemške podporo liberalnim kan­ didatom pri volitvah v deželni odbor. S tem so se Tavčar in ostali nekdanji liberalni radikalci odrekli stališčem, ki so jih prej tako vehementno razglašali kot npr. Tavčar I. 1885: “ Slovenec in Slovan sme v politiki počenjati to in ono, nikdar pa ne sme paktirati z Nemci, ki m orajo izginiti iz slovenskega političnega prizorišča.” (glej "Zgodovina Slovencev" - str. 514;) O čitno so po desetih letih narodnjaki ocenili, da Nemci niso več tako zelo nevarni in da se z njim i kljub vsemu le sme paktirati - proti novim največjim sovražnikom klerikalcem. spametni ljudje, ki ne vedo, da je šentpetrsko predmestje zelo veliko, da sega od Drave do Adrije. In nadalje tudi ne vedo, da slovensko gledališče ne stoji v pustinji, temveč je del živega telesa; del se ne sme razvijati hitreje in ne dru­ gače, kakor se razvija telo; slovensko gledališče mora za zdaj ostati pod kobilo; vsak višji napredek bi bil nezdrav, razvit del bi kvaril simetrijo telesa - in kdo bi privoščil svojemu narodu elefantiazo? Nekoč, pred leti, so igrali Ibsenove “Strahove”. Gledališče je bilo natlačeno. Intendance se je grabila za lase in je nameravala odstopiti še isti večer, ker je sumničila šentpetrsko predmestje, da je navdušeno za kulturo in da hrepeni po lepih užitkih. Ampak strah je bil prazen. Ljuti so bežali ljudje na mračno cesto: “Kakšni strahovi so to? Kje so bele cunje? Kje je britof?” In intendanca ni odstopila. Pred par leti so uprizorili “Pot okoli zemlje” in intendant je hodil po Ljubljani z žarksončnim obrazom: “Ampak naš slon! Kakšen slon! Takega slona še ni bilo!” In slon je zmagal. Lani pa so venčali Krpanovo kobilo. Zatorej je treba zapisati: Govekar ne izrablja ničesar, ne škoduje nikomur, temveč je samo v skrbeh, da ne dobi naš narod elefantiaze; takisto dela inten­ danca ... Čemu o gledališču? Čemu samo o tem, ki je komaj mezinec telesa? Kaj pa je z venčano kobilo v politiki? Kaj pa je s tisto v literaturi? Kaj s tisto, največjo in najbolj venčano, s tisto v družabnem življenju, ki je mati vseh drugih? Resnično: zgrabi paglavca za lase, ali pa mu stopi na nogo - zmirom bo zakričal pri ustih. O nobeni slovenski stvari ni mogoče pisati, da se ne bi zadel človek ob vse drugo in ob narod sam; začni moliti očenaš in takoj boš imel na jeziku češčenomarijo. Dotakni se tega telesa, kjer hočeš, povsod bo obtičal prst ob gnojni buški, v studencu vseh bolečin, v kulturni laži. Ah, da bi bila vsaj kulturna laž! Ampak tukaj ni kulturne laži, temveč je laž o kulturi in še satirik ne ve, kaj bi s to lažjo! Kultura je mati tisočerih laži in satirik, ki jih sovraži, jih je vesel, kakor je kladivo veselo nakla. Kjer pa ni ma­ tere, tam ni hčeri; nekdo se je zlagal, da imamo kulturo, in zdaj se vleče ta laž brez konca ter je izvor velikih zmot, nesreč in krivic. Če bi se tisti človek ne bil zlagal in bi res imeli kulturo in bi kljub temu venčali Krpanovo kobilo, tedaj bi bilo besedičenje o umetnosti in kulturnem zavodu samo navadna kul­ turna laž, kakor so kulturna laž "literarni večeri" v dunajskih gledališčih. Tam bi se začela satira; neha pa se satira, kjer se začne laž o kulturi. Če pride spo­ doben človek in sede za mojo mizo in mi vzame servieto s kolen in se usekne vanjo, mu jako zamerim; čisto nič pa ne zamerim rodoljubu z dežele, če stori takisto, in tudi ne, če govori zraven o kulturi in slovenski vzajemnosti; kaj bi z njim? Nekoč, pred davnimi leti, je nekdo pisal dolge članke o “kulturnem zavodu", o slovenskem gledališču. Seveda je bila takrat stvar taka, kakor je zdaj, ampak beseda je bila lepa in je ostala. Neki član intendance je celo razumel, kaj be­ seda pomeni; in že dolgo ni več član intendance. Tista beseda je ena izmed najlepših narodnih svetinj; komaj se človek prestopi med feljtoni, se spotakne obnjo. Življenje ima kakor dihur; devetkrat jo lahko ubiješ in takoj se ti zasmeje v obraz. Devetkrat lahko venčajo Krpanovo kobilo in deseti dan ti zaluči feljtonist kulturni zavod na glavo. Bodi oprezen, človek, bodi oprezen in tih! Zakaj mnogo je naših kulturnih zavodov, mnogo jih je in če ti prileti na glavo eden, prileti drugi za njim. Jaz ne maram tega ... Mislim, da bi začeli od začetka. Spoglejmo se, po­ zdravimo se prijazno in brez jeze; tistega fanta, ki je lagal o naši kulturi pu­ stimo, kjer je: naj sam opravi s svojo vestjo. In recimo: kulture ni, kakor je ni bilo, torej ni kulturnih zavodov in jih ni treba, tudi laži ni več in svobodno si lahko smejemo v obraz! Kar se gledališča tiče, bi ga lahko spremenili v veliki cirkus; zadnjič sem videl dresirane pse - zelo kratkočasni so bili in šentpetrsko predmestje bi bilo očarano. Na prazne police v fasadi bi bilo treba postaviti Krpanovo kobilo; na obe strani: zaradi simetrije. II. Odprle so se torej duri in osuplim očem se je pokazala veličastna per­ spektiva. Res je, da igrajo v našem gledališču budalosti in da je naš, Bog se usmili, kulturni zavod pokobiljen in pokrjavljen, ampak občinstvo ni zrelo za življenjsko dramo. Res je, da je smel človek, ki odreka našemu narodu kulturo, ampak naš narod ni kulturen, zavrača tujinsko negacijo, kritiko življenja, ki je bila zmirom vse-bina in namen umetnosti. Res je, da imamo odlično mlado umetnost, toda naš narod je nezrel za umetnost in vrhu tega siromašen, zato naj poberejo umetniki šila in kopita ter se spravijo na tuje, kakor sinovi propalega kmeta. Res je, da naš narod zavrača umetnost zaradi umetnosti same - to je naš l’art pour l’art - in da gre skromni Slovenec po dnevnem napornem delu v gledališče namesto v gostilno samo zato, ker je ceneje. Kdo je napisal te stavke? Jaz jih nisem napisal. Na čisto drugi njivi se je porodila njih genialna hinavščina. Ne še toliko genialna kakor genljiva. “Rad bi, saj vem, kako bi bilo treba - ampak naš narod!” ... Tako, recimo, hodi Govekar po Ljubljani in išče, kaj bi dramatiziral. Kdor bi ga videl, bi si mislil: “To je postaven človek, ki se redi in nič ne misli.” Ne, Govekar plaka. On plaka, da je na šentpetrskem predmestju bolj popularen ka­ kor Shakespeare in Ibsen. Tolike nesebičnosti nisem doživel nikoli, razen oni dan, ko sem gledal prodajalca konjine, ki je bridko jokal pred svojim mno­ goštevilnim občinstvom: “O ljudje božji, kako se mi smilite, da si ne morete privoščiti boljšega!" In je prodajal dalje. Krivično je, da imenujem baš Govekarja. On dramatizira s krvavečim srcem, ne zato, ker nima svojih idej, temveč zato, ker je tipus. Legijon je Govekarjev; res je, da ne dramatizirajo vsi, toda Govekarji so vendar. Ne pasejo se le na enem polju; po vsi domovini jih mrgoli in največ je tistih, ki hodijo v politiko na pašo. Vsi so junaki dvojnega prepričanja. S solzami v očeh mi tožijo Go­ vekarji: “Lepa stvar je prepričanje, lepa stvar je ideal - ampak ljudje so ne­ izobraženi, zahtevajo budalosti na odru, v knjigi in na shodu, in jaz imam družino!" Navaden Govekar, kakor jih hodi brez števila po naših ulicah, sedi z menoj v gostilnici, sreča me na cesti in nabere obraz v bridkostne gube: "Res je, prav imaš; v gnojnici živimo!” In kaj napravi poštenjak drugo jutro, ko je svoje ideale prespal? “Ne, nimaš prav! Ne mi, rodoljubi, mi nismo vodniki ob­ činstva; občinstvo je naš vodnik, in ker je občinstvo neumno, smo neumni tudi mi!” Tako govori Govekar namreč samo v javnosti; to je njegovo drugo prepričanje, ki je namenjeno za “ljudi”. Ni ga sram pred ljudmi; pred menoj bi ga bilo sram. * Velika zmota leži v tem dvojnem prepričanju in v zmoti leži groba žalitev naroda. Vsi Govekarji, od prvega do zadnjega, podcenjujejo narod in prece­ njujejo sebe. Razkrojili so narod v dva natanko ločena dela: v narod, ki ni zrel za kulturo, in v Govekarje, ki trpe strahovito ob tej nekulturi in ji zategadelj služijo. Nikoli ti ne poreče Govekar v literaturi: “Po mojih mislih je ta roman slabo zasnovan, nerodno pisan - “; v politiki: “Po mojih mislih nimaš prav in tvoje nehanje je brezkoristno - “; in v umetnosti: “Po mojih mislih tvoje delo ni umotvor!" - Ne, Govekar poreče: “Tvoj roman je imenitno delo, ampak za na­ rod ni; prav imaš, ampak za tvoje ideje ni zrel naš narod; tvoje delo je umo­ tvor, ampak kaj bo naš narod z umetnostjo?” To se pravi: “Jaz, Govekar, stojim visoko nad svojim narodom, vem natanko, česa bi bilo treba in kako bi moralo biti. In kljub temu, da to vem, ne storim, česar bi bilo treba, ne trudim se, da bi vzdignil narod k sebi, temveč lezem sam v najgloblje njegove luže, zatajujem z vdanim srcem svoje prepričanje in sem na ta prijetni način svojega rodoljubja mučenik, kjerkoli me človek zagrabi.” Siromak se je zmotil. Ni treba, da bi on vlekel narod v svoje višave, temveč hudo je treba, da se vzdigne iz svoje lene, gnile, po neizobraženosti smrdeče samozadovoljnosti do višine svojega naroda. Tako so se vzdignili Jurčič, Kersnik, Trdina, Levstik, Tavčar; in narod, ki je stal nad njimi, jih je sprejel z obema rokama. * ln kolika bojazljivost, kolika strahopetnost leži v tistem dvojnem prepričanju! Človek, ki ima v svojem srcu le žarek umetniškega instinkta, in posebno še človek, ki ima v svojem srcu le žarek ljubezni do svojega naroda, bo delal zmirom brez strahu, kakor mu ukazujeta umetniški instinkt in ljubezen. Brez strahu in brez obzira, tudi brez čustva, da kaj “žrtvuje” svojemu prepričanju; zato bo tako delal, ker ne more drugače. Govekar in njegova pasma pa more tako in more tudi drugače. To so ljudje, ki nimajo v svojem srcu ne umet­ niškega instinkta in ne druge ljubezni, kakor mogočno in globoko ljubezen do samega sebe. V politiki se ta pasma navadno ne pridruži nobeni stranki; če se pridruži, tedaj je čisto gotovo “zmerna frakcija”, to se pravi, ohrani si za hrb­ tom mostiček na drugi breg. Njih geslo je: "Res je ampak!” Na tem bregu je “res”, na onem pa “ampak”, po sredi pa jadra zmerni poštenjak in se redi. Njegova cula je polna raznovrstnih prepričanj, njegovo pa ni nobeno. - V literaturi so iznašli ti globokoumni Govekarji “zmerno moderno”. “Jaz sicer z vsem srcem simpatiziram z moderno, ampak!” Ne vem, če Govekar še zmirom misli (njegova pasma misli še zmirom), da je izraz "moderna" sinonim za svi- njarjenje. Pa nič ne de, če tako misli, zakaj še v tem slučaju bo razodel svojo naturo in bo rekel: “Do kolen grem, dalj pa ne; vse kar je prav!” Ta prijetna pasma, ki živi, dasi nekoliko okusnejša, tudi v drugih narodih, je pozdravila Maeterlincka, ko je napisal svoji ženi v prilog “Monno Vanno”, “Neprošenega gosta” pa je zasmehovala natanko tako, kakor je zasmehovala po ljubljanskih krčmah prve Zupančičeve pesmi. - Kako sodijo Govekarji o umetnosti, o tem ni treba, da bi govoril še posebej. Le to je treba zapisati: ta mnogoštevilna pasma je v prvi vrsti kriva, da slovenski narod ne pozna svoje umetnosti, niti imen svojih umetnikov. Ti ljudje pravijo, da vedo natihoma, kako bi bilo treba in kam, toda - “na­ rod neče”. O, narod hoče. Le Govekarji so leni, strahopetni in bojazljivi. Boje se dela, zato delujejo. * Dvojno prepričanje se imenuje po slovensko “delovanje”. Napiši pošteno kritiko o čemerkoli; mislil boš, da si storil koristno in rodoljubno delo, ki bo rodilo sadove. In se boš zmotil. Zakaj v tistem trenutku bo vstal v tem ali onem kotu ta ali oni Govekar in te bo ogovoril ves razžaljen: “Manj besed gospod, in več delovanja!” Tudi jaz sem delal, že veliko sem delal in časih sem vesel, če se ozrem na svojo njivo. Delal sem, deloval nisem. Zakaj bil sem, kar ni bil še nikoli in noben Govekar: bil sem umetnik. In ljubil sem svoj narod, ki ga še noben Govekar ni ljubil. Govekarji ne morejo ljubiti naroda, za tako ljubezen ni prostora v njih praktičnem srcu; zato so rodoljubi. Ne ljubijo ga, temveč delujejo za narod ... ... Tako je zdaj razjasnjen fenomen, da še noben rodoljub, ki je deloval za svoj narod, ni trpel zanj. Vsaj jaz doslej še nisem videl take sorte čudaka in bi bil zelo vesel, če bi ga srečal. Govekar sicer trpi zato, ker mora neprestano premagovati svoje nagnjenje in prepričanje, ampak to trpljenje je bolj no­ tranje.”3 0 NEMCI O tretji veliki kulturno-politični skupini - Nemcih - vemo manj kot o drugih dveh. Glasilo, ki je spremljalo njihovo kulturno delovanje, je bil (pol)uradni “Lai- bacher Zeitung”, ki je prinašal najboljše kritike kulturno-umetniških prireditev v 30 Ivan Cankar, Govekar in Govekarji - v: “ Slovenski theater gori postaviti", knjižnica Kondor, št. 198 (Ljubljana, Mladinska knjiga, 1981) glej str. 40-46. Ljubljani in najbolj izčrpna poročila o društvenih zabavah. Za ta časnik je zna­ čilna določena ideološka neobremenjenost oz. poročanje o vseh prireditvah ne glede na organizatorja ali ustvarjalca. Podobno neobremenjene so bile večinoma tudi kritike v tem časopisu ...3 1 Nemška Filharmonija (Philharmonische Gesell­ schaft) je prirejala morda najbolj žlahtne kulturno-umetniške nastope - glasbene koncerte - kar jih je v tem času bilo mogoče obiskati v našem mestu. Nem­ ško Jubilejno gledališče (Kaiser Franz Joseph Jubiläums Theater) je med Ljub­ ljančani s svojimi “svetovljanskimi” operetami uživalo izjemno popularnost. Tako sta nemška kultura in nemščina kot statusni simbol “nobel” ljudi prevladovala v govoru precejšnjega števila ljubljanskih meščanov, tudi med onimi, za katere se v nobenem primeru ni moglo reči, da so Nemci. Družabno-kultumi utrip v ljub­ ljanskih nemških krogih je bil zelo živahen - v spominih na svoja ljubljanska leta ga celjski Nemec dr. Fritz Zangger opisuje z nostalgičnim občudovanjem: “Družabno in kulturno življenje tega mesta je bilo na resnično zavidljivi ravni. Ne vem, če je v monarhiji obstajalo še kako drugo mesto, po velikosti enako Ljubljani, ki bi se na tem področju z Ljubljano lahko primerjalo. Vse to ple­ menito, lepo življenje je bilo še bolj sijajno zaradi častitljive, stoletja dolge tra­ dicije.”3 2 Pri Nemcih sta bila opazna dva kroga: prvi je bil po večini bolj strpen, se­ stavljali so ga “stari Kranjci”, večinoma izobraženci in ljudje iz gospodarsko-so- cialno zelo dobro stoječih krogov; na drugi strani so bili Nemci in nemškutarji, zbrani ob narodnoobrambnih društvih Turnverein, Südmarka, Schulverein ipn. Ti so bili v precejšnjem številu priseljeni uradniki in učitelji, nemalo pa je bilo tudi slovenskih renegatov. Nekateri kulturniki iz nemških vrst so se obnašali dokaj strpno in so na kulturnem področju do neke mere s Slovenci celo sodelovali (npr. odstopanje koncesij za predstave, ki jih je imelo nemško gledališče v za­ kupu, pa jih je hotelo izvajati slovensko gledališče, ali sodelovanje članov Filhar­ moničnega društva pri nastopih Cecilijinega društva ipn.). Voditelji iz vseh slovenskih taborov so se do obeh nemških institucij - enako kot do nemških društev - vedli ignorantsko oziroma poročali o njihovem delo­ vanju le v smislu kontrapropagande. Vendar je bila vsakdanja praksa dosti bolj strpna. Kot bo v razpravi še večkrat omenjeno, so Slovenci radi obiskovali predstave nemškega gledališča in koncerte Philharmonische Gesellschaft (prire­ ditev velikonemških ekstremnih društev so se seveda izogibali), Nemci pa so radi prihajali na velike plese in zabave v organizaciji slovenskih, večinoma libe­ ralnih društev. Ljubljana je bila vsekakor veliko bolj civilizirana in strpna, kot pa, npr. bližnje Celje, kjer je bila “družabna komunikacija med Nemci in Slovenci popolnoma izključena. Vsak Nemec ali vsak Slovenec, ki bi se v javnosti kazal v družbi nacionalnega sovražnika, bi bil takoj označen za izdajalca. Nikoli ni Ne­ mec stopil v gostilno ali na plesišče, ki sta veljali za slovensko in obratno ... Pripadniki različnih narodov niso mogli zahajati niti v isto cerkev.”33 V Ljubljani 31 Časnik je - z izjemo nekaterih uradnih obvestil - izhajal v nemščini, njegov urednik pa je bil slovenski pesnik Anton Funtek. 32 Dr. Fritz Zangger: “ Das ewige Feuer im fernen Land’’ (Celje: Druck und Druckerei und Verlags A. G., Novi Sad, 1937), str. 98. 33 Prav tam - str. 130-131. so, npr. Nemci radi zahajali tudi na prireditve v slovenski Narodni dom, kar je bilo za celjske razmere popolnoma nemogoče. Za ljubljanski nacionalni apart­ heid na kulturnem področju lahko rečemo, da je bil na predvečer prve sve­ tovne vojne manj rigorozen kot tisti ideološki, ki je delil Slovence na liberalce in klerikalce. Kljub relativno boljšim mednacionalnim odnosom v Ljubljani, kakor je bil to slučaj po drugih mestih v slovenskih deželah, pa slovensko-nemških odnosov še zdaleč ne gre ocenjevati kot dobre. Ti so bili večkrat povezani s slovensko- nemškimi trenji v sosednjih krajih, kolikor jih niso generirala že domača nas­ protja. V 20. stoletju tako v Ljubljani beležimo večje slovensko-nemške spopade, npr. I. 1903 (kot odmev protimadžarskih demonstracij na Hrvaškem), 1908 (septemberski dogodki v Ljubljani kot odgovor na šikaniranje zborovalcev Ciril- Metodove družbe na Ptuju) in - kot bo v enem prihodnjih poglavij podrobneje opisano - tudi 1913 (nemška demonstracija ob stoletnici bitke pri Leipzigu). Slovenisehe Kulturarbeit. Glasveranda des deutschen Kasinos in Laibach am Morgen nach dem windischen Überfall, am 20. September 1908 Čas, ki ga razprava obravnava, je pravzaprav čas labodjega speva ljubljanskih Nemcev. Med vojno je njihova kultura v Ljubljani - kot bo razvidno iz nadaljnje razprave - prevladala, vendar predvsem po zaslugi zunanjih intervencij. Po koncu I. svetovne vojne se je z njihovimi kulturnimi institucijami, društvi in časopisom, ki je izhajal v nemščini, radikalno obračunalo. Iz kulturne podobe mesta so jih iztrgali, njihov “odhod” je bil nasilen in nenaraven, Ljubljana pa s tem ni pri­ dobila prav ničesar - prej obratno. *** Pri načrtovanju pričujočega dela se je avtor srečeval s precejšnjimi dvomi. Za cilj si je zastavil prikazati običajno sezono, pokazati, kaj ta v kulturno-družabnem pomenu besede sploh pomeni in jo nato primerjati s sezonami med prvo sve­ tovno vojno ter ugotoviti vplive, ki jih je vojna na kulturo in družabnost pri­ nesla. Kmalu se je izkazalo, da je število kulturno-družabnih dogodkov v pred­ vojni sezoni zelo veliko. Zato se je kmalu pojavila dilema, ali je sploh smiselno prikazati vse prireditve in ali ne bo vse skupaj izpadlo kot nepregledno, dolgo­ časno in pusto naštevanje. Vendar se je pisec kljub vsemu odločil, da bo sku­ šal prikazati kulturni utrip celotnih sezon. Iz mnogoštevilnih podatkov si je do pregledne informacije pomagal z razdelitvijo na mesece in uporabo grafov. Pri tem ga je spodbujalo dejstvo, da sicer obstaja že nekaj kvalitetnih zgodovinskih razprav o kulturno-družabnem življenju na Slovenskem (npr. Janez Cvirn: Oris družabnega življenja v Celju, Maja Godina: Vsakdanje življenje v Mariboru) in etnoloških publikacij (Damjan Ovsec: Oris družabnega življenja v Ljubljani), ven­ dar so bile vse napisane na podlagi posameznih primerov, izbranih iz širšega časovnega obdobja in tako do zdaj še ni bilo dela, ki bi se s tem vprašanjem tudi analitično-sistematično ukvarjalo. Za osnovno časovno enoto, znotraj katere se meri kulturni utrip, je bila iz­ brana “sezona”. Sezona se v tej nalogi koledarsko začne 1. 9. in konča 31. 8. Tak način opredelitve se je zdel najbolj smiseln, saj so se - podobno kot da­ nes - po poletnem mrtvilu (če odmislimo današnji ljubljanski poletni festival) kulturne prireditve začele jeseni in se v večjem ali manjšem tempu vrstile do konca pomladi. Analiza obravnava pet sezon - mirnodobsko sezono 1913/14 in vse štiri vojne sezone (1914/15, 1915/16, 1916/17 in 1917/18). Tekst v osnovi temelji na vseh podatkih o kulturnih prireditvah, ki so zbrani z izpisovanjem iz treh ljubljanskih dnevnikov - Slovenca, Slovenskega naroda in Laibacher Zeitung. Kulturne prireditve so zaradi lažje statistične primerjave najprej razdeljene v dva razreda: na društvene in na institucionalne. Pri tej razdelitvi ni šlo toliko za formalni status kot za dejansko stanje npr.: čeprav je bila Glasbena matica re­ gistrirana kot društvo, je imela vse atribute profesionalnosti - stalno zaposlene, akademsko izobražene glasbene učitelje in voditelje pevskega zbora. Zato njene prireditve najdemo med institucionalnimi. Nastope pevskih društev, ki so bila amaterska (npr. Ljubljanski zvon, Slavec, Ljubljana), pa najdemo med društ­ venimi - kulturno-umetniškimi prireditvami. Med društvenimi prireditvami je razdelitev glede na namen prireditve sledeča: - predavanja (I/la), - kuiturno-umetniške prireditve - z izključno umetniškimi ambicijami (1/1), - kulturno-zabavne prireditve, ki so v svojem programu vsebovale tako resen del kot zabavo (1/2), - družabno-zabavne prireditve, ki so imele izključno namen zabavati občinstvo (pustovanje, plesi ipn.) (1/3) in - ostalo (1/4). Institucionalne prireditve so prav tako beležene po posebnih kategorijah: - gledališke predstave (II/l),3 4 - koncerti (11/3) (pri obojih se da ločiti dve skupini institucij: slovensko in nem­ ško), - filmske predstave (11/2), - ostalo (11/4). Prireditve so opisane po posameznih mesecih v zgoraj navedenih sklopih. Vsak mesec predstavlja celoto in v naslednjem mesecu so opisi predstavljeni na enak način - po sklopih prireditev - podpoglavjih (predavanja l/la, kuiturno- umetniške prireditve 1 /1 itd.). Ob začetkih mesecev so podane iztočnice, ki opisujejo aktualne kulturno-politične dogodke in vzdušje oz. javno mnenje. Na koncu podpoglavij so podane statistične vrednosti, ob zaključku sezon pa sledi celostna analiza vseh prireditev in njihova primerjava. Tako so v enakem za­ poredju predstavljene vse vrste kulturnih dogodkov znotraj mesecev posamezne sezone. To omogoča bralcu, da - odvisno od njegovega interesa - spremlja vso kulturno ponudbo ali pa se osredotoči le na specifične prireditve, ki ga v res­ nici zanimajo. Tudi tisti, ki bi ga branje dolgega nadrobnega naštevanja dolgo­ časilo, si lahko do bistvenih informacij in vpogleda v dogajanje pomaga z bra­ njem povzetkov in analiz ter z grafičnimi preglednicami. Delitev prirediteljev - društev - na tri velike politično-kulturne tabore je bila v času, ki ga razprava obravnava, jasna in nedvoumna. Po skrbnem pregledu dnevnikov lahko ugotovimo, da društvene prireditve, ki jih najavljajo, reklamirajo in ocenjujejo npr. v Slovencu, skoraj nikoli niso omenjene v Slovenskem narodu in obratno. Izjeme so resnično izredno redke in se v glavnem nanašajo na vse- avstrijska patriotična društva. Tako lahko tudi na podlagi dejstva, kje je bila na­ java ali ocena prireditve objavljena, prireditev in prireditelja povsem jasno uvrsti­ 34 Maslovi gledaliških predstav nemškega gledališča so navedeni v nemščini, ob njih pa je v oklepaju tudi slovenski prevod; poudariti je treba, da pri slovenskem prevodu ne gre za naslove slovenskih izvedb istega dela, saj so ti pomensko večkrat popolnom a drugačni, npr. Kraatzova burka “ Der Kilometerfresser", katere pomenski prevod bi se glasil “ Požiralec kilo­ metrov", je v izvedbi na odru slovenskega gledališča imela naslov “ Luce in Lipe zmagoslavna dirkača" itd. Edini namen slovenskih prevodov je, da bralec dobi nam ig o tem, za kakšno zvrst dela je šlo - to se namreč da večkrat razbrati že iz samega naslova. Pri navajanju avtorjev operet imena piscev libreta niso navedena. mo in tudi statistično obdelamo. Seveda je na drugi strani treba izpostaviti, da trije veliki tabori nikakor niso bili monolitni, pač pa so znotraj njih jasno vidne razlike. Te so posebej očitne ob konkretnih primerih - pri klerikalcih npr. odnos do gledališča in z njim po­ vezanega kinematografa, jasno pokaže na tri skupine: - Načelno konservativno, ki bi obstoječe profesionalno gledališče najraje za­ menjala z ljudskim odrom, na katerem bi igrali ljudske, nabožne in - po njihovi presoji - moralno neoporečne predstave. Ti ljudje bi kinematografe najraje pozaprli ali vsaj postavili pod ostro cenzuro (del klera s škofom Jegličem). - Skupino “realkatolicistov” Šušteršič-Štefetovega tipa, ki jim uspe zapreti gle­ dališče (ta je za njih le trdnjava liberalizma), v katerem potem kujejo lasten dobiček s kinematografom, ko tam vrtijo žgečkljive filme, nad katerimi se Jeglič in njegovi “načelneži” sicer zgražajo, a samo pri tem tudi ostane. - Skupino katoliških intelektualcev - kot npr. Izidor Cankar, Fran S. Finžgar, Ivan Grafenauer ... z zelo sodobnim in pozitivnim odnosom do kulture - ka­ teri si skušajo priboriti avtonomen prostor za umetniško ustvarjanje. Ti pri­ hajajo v spore z zgornjima skupinama - s konservativci predvsem na lite­ rarnem področju, z “realkatolicisti” ob poskusih oživitve slovenskega gleda­ lišča, katerega oživitve “realkatolicisti” ne želijo, ker bi bilo verjetno spet preveč liberalno, kinematograf pa jim prinaša lepe denarce ... Precejšnje razlike so očitne tudi v liberalnem taboru. Tu bode v oči pred­ vsem dejstvo, da se pripadniki revnejših liberalnih slojev ne upajo iti na gala prireditve liberalnih velikašev v Narodnem domu. Slednji se za prireditve libe­ ralnih društev manj premožnih meščanov niti ne menijo, tja ne zahajajo (z izjemo strankarskih prvakov, ki obiskujejo prireditve “po dolžnosti”), pač pa si prirejajo dunajske kabare večere ali pa zahajajo k podobnim zabavam v nemške kavarne, v nemško gledališče in na nemške koncerte. Med Nemci tako drastičnih razlik na prvi pogled ni opaziti. Je pa verjetno res, da tisti, ki so sedeli na filharmoničnih koncertih ter obiskovali gala plese slovenskih liberalcev in oni, ki so se ob nemških jubilejih pretepali po cestah ter rjoveli “Hoch”, ponavadi niso bili iste osebe. Končni rezultat opazovanja kulturnega utripa naj bi torej prinesel prikaz kulturne politike in njeno vsakdanje izvajanje. Medsebojni vplivi med kulturo in politiko oz. ideologijo so bili pri tem pisanju tako deležni posebne pozornosti. * Na koncu predstavitve metodologije in ciljev razprave gre omeniti še težave, ki se pojavljajo na terminološkem področju. Nekajkrat se je avtorja opozorilo, da uporaba izraza klerikalec oz. klerikalen ni primerna, ker je baje žaljiva, da so jo uporabljali njihovi sovražniki ipn. Avtor se je kljub temu odločil, da označbe, s katerimi najpogosteje označujemo pripadnike določenega kultumo-političnega kroga (liberalci, klerikalci, Nemci ...) obdrži, ker so najenostavnejše in so tudi relativno splošno uveljavljene. Poimenovanje klerikalec, katero - če nekoliko poenostavimo - označuje pri­ staša nazora, ki zagovarja odločilen vpliv cerkvene avtoritete na vseh področjih javnega življenja: političnem, kulturnem in gospodarskem morda res ni najbolj idealno. V nekatere jezike - npr. v angleščino - je ta označba tudi direktno neprevedljiva. In vendar se zdi, da ji ni mogoče najti zamenjave, za katero bi lahko rekli, da je bolj primerna.35 Če rabimo besedo katoliški, ne zadenemo bistva, ker se izgubi politična razsežnost, ki jo običajno izraz klerikalen pred­ stavlja. Po drugi strani so bili med katoliškimi verniki tudi Slovenci liberalnih na­ zorov, med katoliki so bili tudi Nemci, oboji pa nikakor niso bili pristaši SLS ali člani društev SKSZ.36 Označba politični katolicizem bi bila morda najbližja idealni rešitvi, vendar je njena pridevniška (npr. pri označevanju usmeritve ka­ kega društva - politično-katolicistično društvo) oz. samostalniška raba (za opis skupine pristašev ali posameznika - politični katolicist/i ■ ■ ■ ) dokaj nerodna. Kar se tiče žaljivosti, je stvar taka, da se - zanimivo - nihče do zdaj ni spotikal ob rabi izrazov liberalec/liberalen, čeprav je ta označba ob koncu 19. in začetku 20. stoletja veljala za žaljivo in so se je “naprednjaki” izogibali. Tako so tudi * svoji stranki dali naziv Narodno napredna stranka in ne liberalna. Tudi označba Nemci ni popolnoma nesporna. Nedvomno se je veliko število ljudi, ki so zahajali na prireditve društev, ki so imela prostore v Kazini, čutilo Nemce. Vendar ne smemo pozabiti na one, ki so poudarjali svojo pripadnost Kranjski in zvestobo dinastiji. Ti ljudje večinoma niso - ne glede na to, da je bil njihov materni ali občevalni jezik nemški - niti najmanj hoteli veljati za Nemce in so na “Pruse” gledali prezirljivo ali celo s sovraštvom. Kakorkoli, avtor pričujočega pisanja ni ne prvi ne zadnji, ki se je srečal s podobnimi dilemami. Ker za njih v slovenski historiografiji ni splošno veljavnih rešitev, se vsak pač odloča po svojem okusu, prav pa je, da se tovrstni problemi vsaj omenijo. 35 Tudi člani Slovenske ljudske stranke so večkrat zase rabili besedo klerikalci in to ne v ironičnem smislu npr.: dr. Krek na zasedanju deželnega zbora 2. 10. 1913: “ Gospodje to je splošna sodba, in to ni samo kranjskih klerikalcev, ampak sodba ogrom ne večine ljudi v Avstriji.” in “ Slovenski narod zopet laže naprej, laže in laže samo radi tega, ker je v Ljubljani samo osem klerikalcev med 36 porotniki.” ali dr. Lampe prav tako na zasedanju deželnega zbora dan kasneje: “vodovodi služijo liberalcem in klerikalcem ." (citirano po Obravnave sej deželnega zbora Kranjske v Ljubljani - I. 1913, 48 zv., XVI. seja, str. 610 in 647.) 36 Svojih religioznih potreb ti katoličani niso mešali z osebnim političnim prepričanjem, poklicem in javnim udejstvovanjem. Na političnem področju so bili klerikalcem tekmeci in večkrat tudi sovražniki, vloge cerkve pa vsekakor niso videli v njeni vsesplošni prisotnosti in vmešavanju v vse mogoče zadeve politike ter javnega in zasebnega življenja. SEZONA 1 9 1 3 /1 4 Leto 1913 je prineslo zelo razgibane dogodke na ljubljansko kulturno pri­ zorišče, ki je bilo povsem neposredno povezano s politiko. Politični boj med klerikalci in liberalci je tako posegel tudi v usodo vidnih kulturnih institucij - slovenskega Deželnega gledališča, Slovenske filharmonije, Slovenske matice, Glasbene matice. V začetku leta je namreč prišlo do več afer v klerikalnih vrstah, ki so jih liberalci s pridom izkoristili v medijski vojni. Omeniti bi veljalo prerekanje okoli gradnje hidroelektrarne v Završnici, ki je trajalo že od 1 . 1911, a je še vedno zelo zaostrovalo odnose v deželnem zboru. Liberalci so dokazovali nerentabilnost gradnje in s tem tudi njeno neumestnost, saj je gradnjo financiral deželni od­ bor. Vodstvo odbora je imela v rokah SLS in s tem seveda tudi koristi pri izvajanju del, ki so močno izpraznila deželno blagajno.1 Maja 1 . 1913 je prišlo do tako imenovane afere Theimer. Kamila Theimer je kot nekdanja - po lastnih izpovedih - intimna prijateljica dr. Janeza Evangelista Kreka vrgla senco suma na njegovo moralno neoporečnost. Dolžila ga je, da jo je izkoriščal osebno - kot žensko in v političnem smislu zaradi njenih zvez z ugledniki v vplivnih dunajskih krogih. Gdč. Theimer je bila namreč referentka za gospodinjske tečaje pri ministrstvu za poljedelstvo, prav te tečaje pa je Krek hotel uvesti za slovenske kmečke gospodinje. Potem ko se je njeno prijate­ ljevanje z dr. Krekom končalo, je začela prikazovati celotno vodstvo SLS kot za­ rotniško bando koristolovcev, ki zlorablja deželno premoženje. Krek se je sicer branil, češ da gre za histerično žensko in se celo zagovarjal v septembrski seji deželnega zbora. Liberalci pa so se iz njega norčevali in se spraševali, ali nima deželni zbor pametnejšega opravila, kot da pere Krekovo umazano perilo in posluša zgodbe o njegovih ljubavnih dogodivščinah.2 Morda je najhujši udarec za klerikalce predstavljala afera z vodiško Johanco - dogodek, ki je odmeval tudi izven deželnih in državnih meja. Slo je za sleparko, ki se je izdajala za svetnico, kateri se prikazujejo razna preroška videnja in ki v ekstazi čudežno krvavi. Lahkoverni ljudje so romali k njej - stanovala je pri žup­ niku v Vodicah - ji puščali denar in jemali relikvije, to je kri, kose krvave plahte ipd. Precejšnje število duhovnikov in celo sam škof Jeglič so se tej sleparki nekaj časa pustili voditi za nos in se niso takoj ogradili od njenega početja. Toliko lažje so po razkrinkanju lažne svetnice kričali liberalci. Obtoževali so du- 1 Glej npr. F. Erjavec: Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem (Lj., 1928), str. 196 in zapisniki sej deželnega zbora v letih 1911-1914. 2 Prav tam - str. 210. hovščino sodelovanja v sleparijah in poskusov, da bi z raznimi Vodiškimi Johan- cami in podobnimi nepoštenostmi zadržali preprosto ljudstvo v pokorščini, obe­ nem pa se materialno okoriščali na njegov račun. Tako je Slovenski narod za­ pisal: “Sleparstva Johance z Vodic so bila mogoča samo vsled potuhe in so­ delovanja župnika. Vodiški župnik, zdrav kmečki fajmošter, verjame na klobase in štruklje, pa ne na to, da bi kaka baba kri švicala ... Kar pa postavlja na celo zadevo krono, je postopanje ljubljanskega škofa, ki je za to početje vedel, pa je trpel in dopuščal. Cerkveni škandal prve vrste ...”3 Citiran odlomek je le blažji primer bičanja klera na to temo. s v c t O E - T f t K S E N • k o 'n S p i t a v a s m r t - i m a d o l s e гн о@е F 0 1 H E IN R E V Z J E - IM T E 2 R Ü - - I 8 0 6 V/E • K A K O -H IT R O S R E J L . K A M O R S E O N A - Z A L E T I j L V SE-(4l-M060CE-USTAl/DATI. T S m rt in šolsko leto 1913/14 3 Slovenski narod (dalje S.n.), 7. 10. 1913. Tovrstni napadi so pri klerikalcih seveda izzvali željo po maščevanju. Poleg tega, da so proti liberalnemu učiteljstvu že prej nastopili s politiko izstradanja, so udarili po “liberalnih” inštitucijah, ki so potrebovale finančno pomoč. Tako so odtegnili podporo Glasbeni matici kot že prej tudi Slovenski filharmoniji. Med drugim se jim je zdelo tudi Deželno gledališče zelo primerna ustanova za iz­ vedbo povračilnih ukrepov. Te so izpeljali preko deželnega odbora s cenzurami in odtegnitvijo finančne podpore. Deželni odbor je prepovedal tudi obratovanje kinematografa, ki ga je v gledališče pripeljala gledališka intendance z namenom, da bi se tako napolnila prazna gledališka blagajna (kinematograf je obratoval od 18. aprila do 24. maja 1913 - op. a.).4 Kot razlog za zapiranje je deželni odbor navedel, da so bili nekateri filmi s stališča nravnosti vprašljivi. To se je kasneje izkazalo kot navadno licemerstvo, saj so 1 . 1915 prepustili gledališko stavbo klerikalnemu kinematografu Central. Ta je predvajal tudi take filme, nad katerimi se je zgražal sam škof Jeglič, deželna oblast pa kina kljub temu ni zaprla.5 Z gledališčem je bila povezana tudi usoda Slovenske filharmonije, ki je sodelovala pri opernih, operetnih in včasih tudi pri dramskih predstavah. Liberalci so seveda poskušali vse, da bi preko mestne občine, v kateri so imeli večino in preko svojega časopisja, z obupnimi klici na pomoč ohranili gledališče pri življenju. Občinski svet ljubljanske mestne občine je pozival deželni odbor k sofinanciranju in k soupravljanju Deželnega gledališča. Ustanovil je tudi posebno gledališko komisijo, kateri je predsedoval Etbin Kristan, ta pa naj bi se pogajala z deželnim odborom. Kristan je v razpravi edini poudarjal, da vprašanje gledališča ne sme biti politično vprašanje, medtem ko je liberalni odbornik Novak valil krivdo na klerikalce, klerikalni odbornik Štefe pa razbijal po mizici pred seboj.6 Deželni odbor je ostal nepopustljiv in je vztrajal pri starih pogojih, pod katerimi bi bil sicer pripravljen brezplačno odstopiti gledališko stavbo, ven­ dar bi imel pravico, da predstave po lastni presoji suspendira ali celo popol­ noma ustavi. Vodja gledališča naj bi mu bil neposredno odgovoren za svoje delo. To seveda za mestne očete ni bilo sprejemljivo, saj so upravičeno menili, da “tako trdih pogojev noben srednjeveški gospodar ni stavil svojim pod­ ložnikom."7 Na koncu je mestna gledališka komisija poskusila še s predlogom, da bo sama v celoti subvencionirala delovanje Deželnega gledališča. Dežela naj bi le brezplačno prepustila stavbo, ob tem pa naj bi celo imela pravico do cenzure - tako naj bi uprizarjali le tiste igre, ki bi jih predhodno odobril deželni odbor. Nedvomno je mestni svet s temi ponudbami zelo popuščal in iskal kompromis. Nekateri so to popuščanje označevali kot poniževanje, a deželni odbor je kljub vsemu ostal neomajen. Slovenski narod je ob tem zapisal: “Deželni odbor je v sobotni seji definitivno odklonil predloge mestne občine ljubljanske glede omo­ gočanja letošnje gledališke sezone. Zadnji korak mestne občine, ki je bil narav- 4 D. Moravec: Slovensko gledališče Cankarjeve dobe ... glej str. 282. 5 Arhiv Slovenije, Arhiv Inštituta za novejšo zgodovino, Dnevnik škofa Jegliča npr. z dne 7. 10., 25. 11., 4. 12. 1915, 7. 4., 12. 4., 16. 4. 1916. 6 Zgodovinski arhiv Ljubljana (dalje ZAL), COD. 111/71 in D. Moravec: Slovensko gledališče ... glej str. 283. 7 D. Moravec: Slovensko gledališče ... glej str. 284. nost poniževalen in je značil višek samozatajevanja, je bil torej brezuspešen. Kle­ rikalna gospoda na kurulskem sedežu je odločila v svoji mržnji proti vsemu, kar se tiče prosvete in kulture in kar bi bilo v prid ljubljanskemu meščanstvu ter hladnokrvno, ne da bi jo pekla vest, pokopala slovensko gledališče. Dr. Šušter­ šič in verni njegovi drugovi so se s tem proslavili kot slovenski Herostratje. Bedni oni slovenski igralci, ki so jih dr. Šušteršič in verni njegovi drugovi spravili ob zadnjo skorjico itak grenkega kruha in jih vrgli na cesto! Če kaj, to dejanje klerikalnih mogotcev, ki spravljajo v bedo in obup nedolžne žrtve zgolj iz prešernosti in osvetoželjnosti, kriči po maščevanju do neba.”8 Zdelo se je že, da bodo vrata Deželnega gledališča ostala zaprta za dlje ča­ sa, ko se je ponudilo zagrebško gledališče s stalnimi gostovanji opere in ope­ rete. Medtem je dramske predstave v izvedbi slovenskih igralcev, ki so ostali v Ljubljani, prevzel v skrbništvo namestnik zagrebškega intendanta Skrbinšek. Mestna občina je prevzela subvencije, deželni odbor pa je zadržal pravico cen­ zure.9 Vsi so si odahnili, agonija slovenskega gledališča pa se je le podaljšala. V tako razgretem vzdušju se je bližala jesen in z njo nova sezona. SEPTEMBER (Poletna dremotnost še prevladuje.) Mesec september se je začel in mineval v znamenju IV. slovensko-hrvaškega katoliškega shoda, ki je potekal od 23. do 27. 8. 1913. Ta shod z vsemi do­ godki okoli njega je bil povod za nove zamere, zmerjanja in povračilne ukrepe tako z liberalne kot klerikalne strani. Kot začetek bojev med klerikalci in liberalci so označevali prvega v vrsti katoliških shodov iz I. 1892. Liberalni politik J. Reisner je na predvolilnem shodu novembra istega leta trdil: “Veliki boj med naprednjaki in klerikalci se je pričel ob prvem katoliškem shodu, ko so izdali klerikalci bojni klic proti brezverstvu.”1 0 Tudi IV. katoliški, tokrat slovenski-hrvaško shod je potekal v tej smeri in tudi vplival na kulturno politiko. Na shodu so bili neposredno, krepko in jedrnato predstavljeni klerikalni pogledi na vsa po­ dročja človeške aktivnosti. V Slovencu je mogoče prebrati nekaj odlomkov go­ vorov, ki se nanašajo tudi na kulturo - npr. govor dr. Matije Lavrenčiča na II. slavnostnem zborovanju slovensko-hrvaškega katoliškega shoda z naslovom Katoliška načela in javno življenje: “Zbrali smo se, da povemo, da smatramo vsakega, ki bi sramotil našo vero, ki bi hotel uveljavljati drugačna načela, za sovražnika in kvarljivca naroda ... Za­ četi pa moramo pri samem sebi - potrebujemo žive vere svetih mučencev, vere, ki je zmožna žrtev. Ko pa smo jo dobili, glejmo, da vplivamo in delujemo za bližnjega v smislu teh načel; zlasti pa velja to, če nas je Bog postavil na 8 S.n., 22. 9. 1913. 9 Prav tam. 10 S.n., 27. 11. 1913. vodilna mesta. Razširjajmo dobro in zatirajmo slabo časopisje. To je silno važ­ no, saj je slabo čtivo neizmerna kuga. Zato se zlasti varujmo vzeti v roke slab časopis. Če bodemo to povdarjali dosledno dan na dan in povsod, uspeh ne izostane ... Proč torej s slabim časopisjem ... II. Naše orožje so dobra katoliška društva, ki naj gredo v boj proti društvom svobodomiselstva; na plan Orli, tu je vaše delo, tukaj vaše višave ... Gospodje v društva! Varujmo, zbirajmo mladino, da nam je ne spridi sovražnik; če je mladina naša, je prav gotovo naša tudi bodočnost. III. Naše orožje je konečno politična svoboda (glasovalna pravica), ki je v stanu streti sovražnika ... ne dajmo se motiti, kakor da svobodomiselstvo ni proti veri ... Svobodomiselstvo ob volitvah laže, da ni proti veri, sami na štiri oči pa zaupajo, da so gotovi, da se zakon razkristjani; to je njih glavni namen: vreči duhovnika iz šole in razkristjaniti zakon ... Iz tega sledi, kako silno je važna dolžnost voliti poslanca s katoliškim prepričanjem.”1 1 Ne preseneča, da so se ob tovrstnih izjavah razvnemale strasti in da liberalci niso ostajali dolžni svojim sovražnikom. Že pred shodom so objavili njegov po­ polni bojkot - 22. 8. so v Slovenskem narodu objavili poziv Narodno napredne stranke somišljenikom v Dvorskem, Poljanskem, Šentjakobskem in ostalih okrajih - “Katoliški shod je izključno strankarsko politična prireditev SLS, vsled česar morajo vsi pristaši narodno napredne stranke ta shod v vsakem oziru prezirati. Kdor bi v tem slučaju kršil disciplino stranke in iz kateregakoli ozira, tega bi stranka ne mogla več šteti za svojega ... Kdor se meče klerikalcem pod noge, naj ostane tam kot njih uslužna podlaga.” Poleg tega liberalci v čast shoda niso hoteli izobesiti zastav, dajati preno­ čišča njegovim udeležencem (kljub temu, da so jih - po navedbah liberalcev - klerikalni agitatorji vsiljevali po hišah),1 2 o samem shodu pa so govorili oma­ lovažujoče - npr. Slovenski narod, dne 3. 9. 1913, ko mimogrede ošvrkne tudi L.Z.: “Slovenec se boji objaviti slike s katoliškega shoda, ker se vidi praznina med množico pri maši v Zvezdi. Najbrž je na istem praznem prostoru stalo onih 40.000 ljudi, ki jih je videla uradna Laibacherica.” Tako in podobno umazano perilo je igralo vidno vlogo pri dosti po­ membnejših vprašanjih v zvezi s kulturo, ki s tem načeloma ne bi smela imeti zveze. Na to temo je Slovenski narod 30. 9. 1913 zapisal: “Klerikalna večina deželnega odbora se je zopet izkazala ... Dala je klerikalnemu društvu “Ljub­ ljana” zopet znatno podporo, Glasbeni matici pa ničesar. Ljubljana je obskurno društvo, ki komaj životari in ki nima prav nobenega drugega pomena, kakor da ima pri njem nekaj klerikalcev postranske zaslužke. A vendar je dal deželni odbor temu društvu podporo, Glasbeni matici pa odrekel vsako podporo dasi vzdržuje vzorno pevsko in glasbeno šolo. Glasbena matica je sicer ob kato­ liškem shodu razobesila zastavo, a tudi tega ni deželni odbor nič uvaževal. Ker ne služi klerikalizmu, ker goji samo umetnost, zato ne dobi ničesar. Podpor iz javnih sredstev dobi le, kar služi klerikalni stranki.” Glede izobešanja zastave ob katoliškem shodu se je za razliko od “Glasbene 11 Sl., 6. 9. 1913. 12 S.n., 3. 9. 1913. matice” “Slovenska matica” odločila drugače - zastave ni obesila in je izzvala gnev Slovenca. Slovenski narod je te napade zavrnil s poudarjanjem, da so kle­ rikalci v Slovenski matici v veliki manjšini in da so minili časi, ko so si morali naprednjaki “vse dopasti pustiti.” Matica, da je in ostane politično nevtralna.1 3 Liberalni novinarji pri Slovenskem narodu niso poznali ozirov pri obračuna­ vanju z nasprotno mislečimi, oz. s konkurenco v medijskem prostoru. Nepriza­ nesljivo in deloma tudi krivično zveni npr. ocena na račun Laibacher Zeitunga: “Laibacherica je uradni list. Zaradi njene borne vsebine je pač nihče v roke ne vzame, kvečejmu kaka stara teta, ki se ji možgani kisajo. Naročeni so nanjo le tisti, ki jo morajo imeti zaradi uradnih naznanil ... Zdaj pa se jim vsiljuje pod okriljem uradnega lista nemškutarski “Domačin”. Taka nesramnost! Ali je mar ta listič postal priloga Laibacherice?”1 4 6. in 7. 9. je v Ljubljani potekalo zborovanje “Zveze avstrijskih učiteljskih društev”, ki je praznovala svojo 25-letnico. Župan Tavčar je ob tej priložnosti “dal okrasiti vse mestne hiše in grad s trobojnicami v čast prihoda slovanskih gostov. To je storil kljub sramotilnim napisom malenkostnih krogov.”1 5 I D R U Š T V E N E PRIREDITVE Pri objavljanju društvenih prireditev je zanimivo, da so inserati, ki so bralce seznanjali z njimi, bili objavljani v rubrikah dnevne vesti, ljubljanske novice oz. lokalne in provincialne novice. V teh je bilo nametano vse mogoče - od reklam za kavne nadomestke, do notic o porokah, izgubljenih predmetih ipd. Tako je npr. 21. 11. v L.Z. pod obvestilom o sestanku turnarjev in predavanju dr. Hege- manna, najti podrobno poročilo o zakolih v mestni klavnici. Institucionalne prire­ ditve so imele pri novinarjih višjo ceno, saj so jih objavljali v posebnih rubrikah - v Laibacher Zeitung (dalje L.Z.) “Theater, Kunst und Literatur”, v Slovenskem narodu (dalje S.n.) in Slovencu (dalje Sl.), v rubriki “umetnost in prosveta”. l/la PREDAVANJA 30. 9. je imel prof. dr. Pavel Pestotnik v Mestnem domu skioptično predavanje - pravzaprav je s tem začel serijo predavanj - o VI. sokolskem zletu v Pragi. S pomočjo 50-ih slik je predstavil javno telovadbo, petnajst pa se jih je nanašalo na Hradčane z okolico.1 6 predavanja: 1 liberalci 1 13 S.n., 1. 9. 1913. 14 S.n., 1. 9. 1913. 15 S.n., 4. 9. 1913. 16 S.n., 29. 9. in Laibacher Zeitung (dalje L.Z.), 1. 10. 1913. l /l KULTURNO-UMETNIŠKE PRIREDITVE V soboto, 6. 9., je bil ob priložnosti zborovanja Zveze avstrijskih jugo­ slovanskih učiteljskih društev v Narodnem domu prirejen koncert, na katerem so solistka Costaperaria Devova, moški zbor - ad hoc sestavljen iz učiteljstva in mešani zbor izvajali dela Adamiča, Hatzeja, Lajovica, Pajkovskega, Deva, Žirov­ nika, Hubada, Juvanca, Marolta in slovenske narodne pesmi. Nato so bila na vrsti pianistična izvajanja bratov Trost (dela Wienawskega in Balakirjeva). Ude­ ležba je bila kljub “neprikladni" sezoni izjemno številna, saj je bila polna vsa dvorana. Častni gostje so bili: župan Tavčar, podžupan Triller, poslanec Rav­ nihar, zastopniki srbskih, hrvaških in čeških učiteljskih društev ter zastopniki raz­ nih slovenskih naprednih društev.1 7 14. 9. je klerikalno Šentjakobsko prosvetno društvo pripravilo prireditev ob Konstantinovem jubileju “v proslavo zmage sv. križa”. S tem se je “otvorila” sezona v Ljudskem domu. Najprej je pevski zbor zapel nekaj hrvaških, srbskih in bolgarskih pesmi, nakar je g. kaplan Janc v poljudnih besedah razložil pomen Konstantinovega jubileja ter dramatični prizor “Krsta pri Savici”, ki je bil na vrsti za tem. Zadnja točka je bila “ginljiva” igra S. Sardenka - “Skrivnostna zaroka”. Igralo se je “dobro" z nekaterimi pomanjkljivostmi - pretirano ihtenje, prehitro govorjenje ... Igralci so se potrudili, dvorana je bila polna, 28. 9. pa so predstavo ponovili.1 8 20. 9. sta v Mestnem domu J. Skrbinšek in J. Šest priredila dijaški deklamacijski večer, ki je bil dostopen vsej javnosti. Njen namen je bil predsta­ viti pravilno deklamiranje in s tem povzdigniti nivo deklamacije po šolah. “Saj zdaj zadostuje že, če dijak zna na pamet pesnitev in jo odrdra.”1 9 27. 9. je liberalni Slovanski klub organiziral pesniški večer z dr. Antejem Tresič-Pavičičem, ki je predstavil svoje pesnitve z naslovom "Kosovo osvečeno". Pesniški večer so priredili ob osmi uri zvečer v Mestnem domu. Predstavljene pesnitve je hrvaški pesnik spisal v proslavo “osvobodilne vojne” slovanskih narodov (balkanskih vojn - op. a.), časopisno poročilo pa dogodek opisuje tako­ le: “Uvodoma je pozdravil v imenu “Slovanskega kluba” njega predsednik gosp. ravnatelj Ivan Hribar predavatelja, naglašajoč, da nam je bilo usojeno doživeti ta velikanski zgodovinski trenutek, kakršnih nahajamo le malo v zgodovini človeštva. Žal, da eden izmed teh balkanskih narodov še vedno ne more uživati sadov svojih žrtev, upati je in želeti, da bodo uspehi srbskega naroda v tej novi vsiljeni vojni ravno tako sijajni, kakršni so bili v poslednjih vojnah.” Tudi izbor pesmi je kazal na precejšnje simpatije do Srbov - “Največji vtisek je napravila na občinstvo “Pjesma majci pjesama”, himna, ditiramb srbskemu junaštvu, srbski požrtvovalnosti in srbski veličini. Poslušalci so čitatelja skoro ob vsaki kitici prekinili in mu viharno ploskali. Končno se je tajnik “Slovanskega kluba” gosp. Rasto Pustoslemšek zahvalil poslancu za užitka polno uro ter izrekel željo, da ponese pesnik junakom v Belgrad, kjer bo 10. oktobra v "Narodnem pozo- 17 S.n., 9. 9. 1913. 18 Sl., 15. 9., 27.9. in 30. 9. 1913. 19 SL, 17. 9. 1913; Prvi tovrstni večer z nekoliko bolj razširjenim program om je bil 15. 8. 1913. rištu" recitiral svoje pesnitve, iskrene pozdrave bratov izpod Triglava."2 0 V sporedih društvenih prireditev s kulturno-umetniškega področja je opaziti precejšnjo navezanost na slovanske narode. Liberalci sprejemajo južnoslovanske goste - učitelje, poslušajo hrvaškega pesnika, ki slavi Srbe, prirejajo predavanja o Pragi in Sokolih (predvsem čeških), klerikalno društvo ima ob nastopu na programu srbske, hrvaške in bolgarske pesmi. Burni dogodki na Balkanu so dokaj neposredno vplivali na čut za jugoslovansko vzajemnost. kuiturno-umetniške prireditve: 5 klerikalci 2 liberalci 2 ostali 1 1/2 KÜLTÜRNO-ZABAVNE PRIREDITVE V to kategorijo lahko uvrstimo “Zadnji variete večer", ki so ga 7. 9. - ob priliki zborovanja Zveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani (6. in 7. 9. 1913) - uprizorili s sodelovanjem Tereze Thaler in Vere Danilove. Slo je za serijo večerov, katerih glavnina se je zvrstila že v avgustu. Na sporedu so bile nove točke - Tango, Poljub in več drugih novosti.2 1 kulturno-zabavne prireditve: 1 liberalci 1 1/3 DRUŽABNO-ZABAVNE PRIREDITVE V nedeljo, 7. 9., je potekalo v Narodnem domu zborovanje jugoslovanskih učiteljev, po njem pa slavnostni banket, ki se ga je udeležilo 175 gostov. Med njimi so bili vsi liberarni prvaki z županom Tavčarjem na čelu. Njegovemu po­ zdravnemu govoru je sledilo deset spontanih zdravic slovenskih gostiteljev in zastopnikov ostalega južnoslovanskega učiteljstva (napredni šoli, slovenskim že­ nam in dekletom, slovenskemu učiteljstvu, edinstvu ipn.). Na banketu, ki je bil povsem ekskluzivne narave, je sodeloval “bratski” orkester Sokola l.2 2 8. 9. je bil praznik in liberalno pevsko društvo Slavec je imelo vrtno veselico s kegljanjem, petjem in plesom. Veselica je zelo dobro uspela - vrt je bil prepoln.2 3 20 S.n., 29. 9. 1913. 21 S.n., 7. 9. 1913. 22 S.n., 4. 9. in 7. 9. 1913. 23 S.n., 7. 9. in 9. 9. 1913. 27. 9. je Sokol II ob odhodu svojih bratov k vojakom priredil poslovilni večer v gostilni Kavčič na Privozu.2 4 V kavarnah in gostilnah se je septembra ponujalo več možnosti za zabavo kot na društvenih prireditvah. Cel mesec september je mogoče v dnevnikih Slovenski narod in Laibacher Zeitung zaslediti med dnevnimi vestmi oglase, ki so vabili občinstvo h kon­ certom “elitnega damskega orkestra z Dunaja”. Ta je svoje koncerte prirejal v kavarni Central. Začenjali so se ob pol desetih zvečer, sicer pa je bila kavarna odprta celo noč. V njej so se občasno odvijali tudi “sestanki tujcev”. Kaj naj bi ti tujci pomenili in ali je šlo za posebno družabno ali celo družbeno skupino, ni jasno.2 5 Slovenski narod je posebno reklamo delal tudi liberalnemu gostilničarju Kra­ pežu in je umestnost obiskovanja njegove kavarne utemeljeval tako s kvaliteto ponudbe kot s Krapeževimi političnimi nazori: “V Narodni kavarni se vrše vsak večer koncerti, poleg kavarne je restavracija Zlatorog z dobro kuhinjo, vini in češkim pivom. Kavarnar in restavrater Fran Krapež je narodni mož, ki se povsod rad žrtvuje za narodno in napredno stvar. Zato toplo priporočamo njegovo kavarno in gostilno slovenskemu občinstvu.”2 6 Dejstvo je, da so se duhovi ločevali tudi v gostilnah. Ni bilo vseeno, v ka­ tero gostilno je kdo zavil, pač pa je bilo to pomembno glede na politično pre­ pričanje večine gostov oz. gostilničarja. Tako je prišlo celo do sodne razprave, ki je bila posledica gostilniškega-"gostilniškega” prerekanja. Večja družba libe­ ralcev se je kratkočasila na vrtu gostilne “Pri Stepicu” v Šiški. Med njimi je ma­ gistrate uradnik Slavko Pip pripovedoval šaljivo anekdoto o klerikalnih Orlih in pri tem večkrat na glas rekel: “Cuči so, naši čuči!” Pri deset korakov oddaljeni mizi je sedel Srečko Pavlin, uradnik deželnega odbora. Ker se je začutil pri­ zadetega, je pristopil k Pipu in ga pozval, naj se kot magistratni uslužbenec do­ stojno vede in ne izziva Orlovske organizacije. Pip ga je “mirno in dostojno” za­ vrnil: "Torej ste vi čuk?" Ta beseda je Pavlina strašno razjarila, da je takoj od­ vihral z vrta. Vložil je ovadbo zaradi žaljenja časti, Pipa pa so obsodili na 10 K kazni. S.n. je poudarjal, da je liberalna družba ohranila mirno kri in se ni menila za izzivača, “če bi se zgodilo obratno, bi klerikalci liberalca po dr. Kreka receptu z noži in palicami vrgli na cesto.”2 7 družabno-zabavne prireditve: 3 liberalci 3 24 S.n., 27. 9. 1913. 25 L.Z., 5. 9., 22. 9.; S.n., 2. 9., 6. 9. in 13. 9. 1913. 26 S.n., 17. 9. 1913. 27 S.n., 6. 9. 1913. 1/4 OSTALO Obisk štirinajstih rajhovskih Nemcev v Ljubljani od 29. do 30. 8. 1913 je nekoliko razgibal duhove. Bili so člani zveze za pospeševanje nemštva v Avstriji (Verein zur Förderung des Deutschtums in Österreich) in so popotovali po Kranjski. V Ljubljano so prišli iz Celja, nastanili pa so se v hotelu Slon, kjer jih je sprejel odbor Nemške deželne zveze. V dveh dneh so si v spremstvu gosti­ teljev ogledali nemške kulturno-prosvetne institucije ter nekaj kulturnih spome­ nikov - nemško gledališče, spomenik Anastasiusu Grünu, filharmonijo, muzej, grad in nekaj nemških šol.2 8 Obisk gostov s severa pa s strani Slovenskega naroda ni bil nalonjeno ocenjen. Poudarjal je, da gre za 14 članov društva, ki je središče panger- manske agitacije v Nemčiji in ki je glavni financer Südmarke. Pri tem je na­ migoval, da niso prišli le zato, da si ogledajo nemško gledališče in Kazino, pač pa “brez dvoma z resnejšimi nameni” - pri čemer je cikal na govorice o na­ črtih priključitve Avstrije k Nemčiji.2 9 V začetku septembra so se že razvijale priprave liberalcev za sokolski cvetlični dan, načrtovan za 14. 9. S prodajo cvetja naj bi zbrali sredstva za III. vsesokolski zlet in nastope telovadcev.30 Tudi klerikalci so v Slovencu že razvili antipropagando, češ naj si nihče ne pusti vsiljevati cvetja s strani Sokolic: “dolžnost vsacega somišljenika SLS je, da popolnoma prezira to prireditev” ipn.3 1 Toda deželni predsednik je cvetlični dan prepovedal, ker se denar po njegovem mnenju ni zbiral v primerne namene. To je vzbudilo viharno ogor­ čenje Sokolov, ki so jim pred nekaj meseci prepovedali tudi sokolski zlet. V svoji delovni vnemi pa se niso pustili motiti in so začeli pripravljati sokolsko razstavo ob 50-letnici telovadnega društva Sokol v Ljubljani. Zato so se obrnili do starejših bratov s prošnjo, naj jim posodijo dele starega kroja, diplome, foto­ grafije in podobno.3 2 Sokolski naraščaj ljubljanskega Sokola - 1913 28 L.Z., 2. 9. 1913. 29 S.n., 2. 9. in 3. 9. 1913. 30 S.n., 4. 9., 11. 9. 1913. 31 Sl., 14. 9. 1913. 32 S.n., 16. 9. 1913. društvene prireditve - september 1913: 10 predavanja 1 kuiturno-umetniške prireditve 5 kulturno-zabavne prireditve 1 družabno-zabavne prireditve 3 liberalci 7 klerikalci 2 ostali 1 II INSTITUCIONALNE PRIREDITVE m GLEDALIŠKE PREDSTAVE Sezona se je začela nenavadno zgodaj in sicer zaradi odhoda Avguste Da­ nilove iz razpadajočega slovenskega Deželnega gledališča. Poleg nje je odhajal večji del kvalitetnih igralcev. Danilovi v čast je - za razliko od obeh slovenskih dnevnikov - Laibacher Zeitung namenil stolpec, v katerem je orisal njeno 27- letno kariero in njen pomen za slovensko gledališče. Časnikar je zapisal, da je: “v njej imelo Deželno gledališče prvovrstno umetnico, ki jo je publika ljubila in častila. Sploh je bila to prva slovenska igralka, ki je začela svojo kariero v skromnih gledaliških razmerah starega čitalniškega odra in ki je z prizadevnim delom umetniško napredovala do popolnosti.” Zaradi tega je bila, po mnenju L.Z., njena tragika še toliko večja, saj je toliko dala domačemu odru, pa mora na večer svojega življenja s trebuhom za kruhom, ker ji domače razmere ne morejo nuditi eksistenčnega minimuma.3 3 Slovenec in Slovenski narod v zvezi z odhodom Danilove nista tratila toliko prostora - Slovenec je to opravil kar med kritiko igralkinega poslovilnega na­ stopa (“Nepošteni”): "Danilova sme šteti to igro med svoje briljantne ... Samo s tem, da je šla v Trst, smo jo sprejeli in spoznali, če pojde sedaj zopet od nas, jo bomo čez čas raje sprejeli in cenili; Dobila je venec in ob aplavzu bila vsa ginjena. Solze so bile njeno slovo čez 25 let. Močan talent, umetniška kri."3 4 Slovenski narod je omenil, da je občinstvo Danilovo iskreno in goreče pozdravilo, igralko obsulo s komplimenti ter poudaril, da se “poslavljamo od stebra naše drame, ki je z njim zrasla in ob njegovem razcvetu visoko dvigala Talijin prapor.”3 5 33 L.Z., 3. 9. 1913. 34 SL, 3. 9. 1913 35 S.n., 3. 9. 1913. Igralci slov. gledaišča pred nekaj letL Pesem t Oj nekdaj v starih fasih je res prav luštno bilo. Nar pesem. Igralci slov. gledališča v sedanjih časih Pesem brez besedi : ___________________? Slov. kulturna pesem. Sicer pa so vsi trije dnevniki dramo “Nepošteni”, ki so jo uprizorili 1. 9. v čast odhoda slavne igralke in katere celotni izkupiček je bil namenjen njej za popotnico, ocenili zelo ugodno. Slo je za psihološko-socialno trodejanko Gero- lama Rovettasa z moderno vsebino.36 14. 9. so v Deželnem gledališču napovedali predstavo, sestavljeno iz treh enodejank - Neruda: “Nihilistka” (drama), Skrbinšek: “Satanova maska” (gro­ teska) in Kristan: “Kdo je blazen” (burka). Kritike so se med seboj dokaj raz­ likovale. Slovenec je najavil predstave kot prireditev v organizaciji Skrbinška ter nekaterih nekdanjih članov Deželnega gledališča. Posebej je pohvalil “Satanovo masko” kot "fino, duhovito, pointirano, vseskozi moderno delo resnih literarnih ambicij .,."3 7 Laibacher Zeitung je bil predstavi najbolj naklonjen. Poudarjal je, da je bil program kljub pomanjkanju kadra dobro izbran.38 Slovenski narod je zapisal, da je vse teklo gladko, le vsi gospodje interpreti so pretiravali. Obisk je ocenil kot slab, le dijaško stojišče je bilo natlačeno in navdušeno. To ugotovitev je pospremil s patetičnim vzklikom: “Kako bo ta gledališča žejna mladost brez gledališča?” in preroškim vprašanjem: “Kakšna bo tista kritika, ki bo čez leta pisala o Ljubljani v nesrečni dobi 1913/14, ko je bila Ljubljana s teatrom brez teatra?”39 Tako so sredi septembra vsi mislili, da je slovensko gledališče dokončno izgubljeno, kar pa še ni bilo čisto res. Nemško gledališče pa težav s premajhnim obiskom in financami ni imelo. Zanimanje publike je bilo dovolj veliko, da so - tako kot pred vsako sezono - lahko 23. 9. priredili javno licitacijo za abonmaje prostih lož. V slovenskem De­ želnem gledališču so te skoraj redno zevale prazne.4 0 27. 9. je nemško ljubljansko gledališče - Kaiser Franz Josef Jubiläumstheater začelo sezono z veseloigro Karla Etlingerja “Hydra” (“Hidra”) v režiji direktorja gledališča Schramma. Ettlinger je bil zelo priljubljeni satirik, njegovo delo pa jedek napad na pogrošen okus tisočglave publike - hidre, ki zahteva smeh, pozabljenje, lahke igre - skratka plehkosti. Proti njej se borita idealni gledališki direktor in idealni pisatelj, vendar v spopadu individualizma z materializmom slednji zmaga - slab okus in nizki instinkti množice so nepremagljivi. Po vsakem aktu je sledilo ploskanje in navdušenje mnogoštevilne publike. Ta igra je bila za predstoječo sezono preroška.4 1 36 SL, 3. 9. 1913. 37 Sl., 15. 9. 1913. 38 L.Z., 15. 9. 1913. 39 S.n., 15. 9. 1913. 40 L.Z., 20. 9. 1913. 41 L.Z., 28. 9. 1913. Ш Ш Ш М Ш Т Ш Ш Ш Ш Ш gamstag beti 27. geptember 1913 | ццшГ © vôffnungè^orftettung f i t grogrm § t i t t r № ’imolg fiber 120mul tu D er S l t M i } » in S itu aufgtfn^rl D i e H y d r a l ’uftipid ža b rci Elften o ljn e Œ ljc b riid ) u n b ®i?uation8foimf ooii &arl Œ ttlinger iîciter b e r Иијјпђгинд: 3)ireftor Jrenj бф гаипп JJum erßenmaC: ««&*»! 'Jlbolf 3Burj eiegfricb £olger iHubolf 3ferft( jp a nna W eim ar фсгта £art Robert tfopal 1 5* e r f o n e n : ï r i p l o f f ............................... $ tiiij ß iip ......................................... Dito ftuttf ■ 5)er eà ^cuftonöfonfcdbettrafleä: I.- IV . »rillt . . . 2 70 6|im n «c V .-V U J. S M « . . 2-40 O c u f^ i IX .- X I. »Г|ђс , . 2 — « p m fu t X II.- X III. « rite . . 1-70 £вден*8аИ»нјЦ*.............................2 ‘ 70 II. W»nj I. Ktifc . 1-70 UelfonfilM U. Haag II. »е!ђс . I '40 9eIf*R|i||< II. 91aug lU. Steife. I 16 £ » g c n » tttR trltf...........................1 '60 $arterr(> ввк Qlaiilfaallari» - • 64 Qtalrtit................... -'44 Aaffaeröffnune um 7 Ц ђг ® Hnfaiig mit l/tS lt y r Ф ttnb* um 10 Пђг pp*- SSifotte xvevbm nid?t amrüc&genommett - p i Äartcn»cmtfau( ton 10 6il 12 Иђг sirnittagt unb sdr 3 bil 5 U$r пвфтШад* aa b e r ïagtlfefît ‘ ifioiKierlt Gtammfilje »erben p ^ * 1 1 Ufyr üörmittagö b e ß SorftefluBflßlagea rtfertiert ~ г- «»»M »»» I Sonntag ben 28. September 1913 [ ћцтшти m m Ct>erctten*9ieu^ett! | « m erfleum at': Cperctteu-Weu^eit! P r i n z e ß G r e t l O p e re tte in b c e i M ften o o it 2>r. 2 1 . 9 W . SBillner u n b Äofcerl iöobaniJfij — TOu[if D o n ф еш пф SeinÇarbt O n ®orbereitung : Grin töealcr Фоtte, îo it t riô tier 9larr, Cbesfteiget «j- "» 28. 9. je bila v nemškem gledališču uprizorjena tudi prva opereta v novi sezoni. To je bila Reinhardtova “Prinzeß Greti” (“Princesa Greti”), ki je že 120- krat napolnila Teater an der Wien. Kritika naslednjega dne v L.Z. je bila zelo negativna: obrabljen libreto, zastarelo delo ... Kljub temu je bila opereta s strani publike ugodno sprejeta in so jo že 30. 9. ponavljali.4 2 Konec meseca so vsi trije dnevniki prinesli vesti, da je prišlo do dogovora med deželno vlado, Deželnim gledališčem, Dramatičnim društvom in hrvaškim gledališčem. Deželno gledališče naj bi zadržalo dramo, opero in opereto pa naj bi na ljubljanskem odru izvajala hrvaška opera z gostovanji. Tako je npr. Slovenski narod zapisal: “Poskusili bodo vzdržati slovensko dramo po možnosti z ostalimi igralci in člani dramatske šole. Dramski ansemble se je zelo skrčil, ve­ liko igralcev je šlo v tujino - Danilova v Ameriko, Bukšek v Osijek, Molek v Maribor, Vera Danilova in R. Thalerjeva na nemške odre ... Deželni odbor je brezplačno odstopil gledališče za dneve, ko ne bo gostovala zagrebška opera in opereta, s tem da se dobiček razdeli članom, ki so ostali brez plač. G. Danilo je dobil za vodstvo vse koncesije ...”4 3 Druga dva dnevnika sta poročala v is­ tem smislu (npr. Sl., 30. 9. ali L.Z., 30. 9. 1913), Slovenec pa je že napo­ vedoval predstave za 4. in 5. 10. kot skromen poskus vzdržati slovensko dramo. gledališke predstave: slovensko Deželno gledališče nemško gledališče 5 2 (dramatski predstavi) 3 (1 veseloigra in 2 opereti) H/2 K IN E M A T O G R A F S K E P R E D S TA V E Od začetka 20. stoletja je imela Ljubljana že več stalnih kinematografov. Od 1 . 1910 naprej pa je v Ljubljani deloval le en stalni kinematograf - Ideal. Ob njem je v Lattermanovem drevoredu od I. 1910 do 1 . 1914 redno gostoval Bachmayerjev Grand Elektro Bioskop.4 4 Filmski program kinematografa Ideal je redno in natančno posredoval le Slovenski narod. Laibacher Zeitung se ponavadi ni spuščal v podroben spored, pač pa je le občasno napovedoval oz. reklamiral znamenitejše glavne filme spo­ reda, ki je včasih obsegal tudi po pet in več filmov. Slovenec sporedov ni ob­ javljal, ker je Ideal veljal za liberalno podjetje. Ob tem ni treba posebej ome­ njati splošne averzije cerkvenih krogov do filma, ki jo bomo konkretneje ob­ ravnavali kasneje. 42 L.Z., 29. 9. 1913. 43 S.n., 30. 9. 1913. 44 J. Traven, "Pregled razvoja kinematografije pri Slovencih", serija člankov v: Film in Filmski vestnik (1950 in 1951), poglavje 15. Po množini reklam in ugodnih kritikah sodeč, sta bila glavna filma v mesecu septembru “Benečanske sanje” - "pretresljiva socijalna drama iz oficirskega življenja, še boljša kot “Otrok Pariza”" (na sporedu od 17. do 22. 9.) in “Padec Bizanca” - “pretresljivo, tragično, Bizanc leži pred nami v smrtnem boju”, “kos svetovne zgodovine se odigrava pred nami ... nastopa množica" (na sporedu 30. 9.-2. 10.).45 Za “Padec Bizanca" je L.Z. zapisal, da zelo pretrese gledalce.46 Sploh je “pretresljivost" - kot bo še razvidno iz nadaljnjega teksta - v okusu takratne publike igrala veliko vlogo. Filmski program ene predstave je bil navadno se­ stavljen tako, da je glavnemu filmu - ki so ga seveda reklamirali s superlativi, ni pa trajal več kot pol ure - sledilo več krajših naravnih ali potovalnih po­ snetkov, burlesk ali žurnalov (Pathe). Večkrat pa glavnega filma sploh ni bilo. Na dan so predvajali od štiri do pet predstav. Spored se je delil na popol­ danski in večerni, pri čemer je pri obeh sporedih večina filmov ostala ista, dva ali trije pa so se zamenjali. Filme so menjali vsakih nekaj dni, ponavadi tako, da je sobotni spored vključeval tudi nedeljo in ponedeljek. V torek, sredo in četrtek je bil na vrsti drug spored, petek pa je bil rezerviran za šaljive filme ali filme čisto specifične vsebine. Seveda je prihajalo tudi do izjem, ki so bile posledica zakasnitev pri dobavljanju filmov. Včasih so vrteli za tiste čase grandiozno dolge filme, ki so trajali tudi po dve uri, na sporedu pa so bili tudi več dni, kot je bilo to običajno. V vsem zgoraj naštetem tudi mesec september 1 . 1913 ni predstavljal izjeme. Za primer navedimo čisto običajen spored od 2. do 4. 9. (tor.-čet.): - Želva iz sladkih voda (znanstveno) - samo popoldne, - Vprašanje velikosti (veseloigra) - samo popoldne, - Žurnal Pathe (šport, moda ...) - samo zvečer, - Mirko molči (velekomično) - samo zvečer, - Človeški krokodil (varietejski film), - Skrivnost medvedje globeli (kriminalna novela v treh dejanjih), - Moric in njegov prijatelj (veseloigra) - pri vseh predstavah.4 7 9. 9. je bil na sporedu dve uri trajajoči film “Zaročenca” (imena režiserja niso imeli navade objavljati, tudi imena igralcev le včasih), cene vstopnic pa so bile za 10 vinarjev zvišane.48 11/3 KONCERTI Na ljubljanskem glasbenem prizorišču je vsekakor treba razlikovati prave umetniške koncerte od zabavno-profitnih nastopov, naravnanih na lahkotni okus publike. Pri tem ni pomembna niti ločnica profesionalnosti izvajalcev, saj so po propadu Slovenske filharmonije njeni bivši pripadniki jeseni 1913 začeli na­ 45 S.n., 17. 9. za “ Beneške sanje” , 30. 9. za “ Padec Bizanca’’, L.Z., 4. 9., 10. 9., 17. 9. re­ klame za “ Beneške sanje” in 30. 9., 1. 10., 2. 10. za "Padec Bizanca". 46 L.Z., 2. 10. 1913. 47 S.n., 2. 9. 1913. 48 S.n., 9. 9. 1913. stopati po kavarnah, sporedi njihovih koncertov pa niso bili objavljeni. Ljub­ ljanske koncerte lahko razdelimo v dve kategoriji - v prvo, resnejšo, spadajo koncerti Glasbene matice (GM) in Filharmoničnega društva (FD), v drugo pa sodijo lahkotnejši koncerti članov bivše Slovenske filharmonije in nastopi godbe 27. regimenta. 2. in 5. 9. je imela godba 27. domobranskega regimenta koncerta v hotelu Bellevue, vstop je bil prost.4 9 11. 9. ob pol šestih zvečer v Zvezdi in 21. 9. prav tam, je imela vojaška godba promenadna koncerta.5 0 25. 9. ob osmih zvečer je orkester bivše Slovenske filharmonije priredil kon­ cert v hotelu Južni kolodvor, pod vodstvom koncertnega mojstra Cernya. V no­ tici Slovenca in Slovenskega naroda se poudarja, da je čisti dobiček koncerta namenjen godbenikom. Ti so po razpadu Slovenske filharmonije (SF) ostali brez službe in sredstev za njihovo preživetje, zato se je občinstvo naprošalo k čim- večji udeležbi.5 1 Godbeniki bivše SF so istega dne nastopili tudi v hotelu Lloyd.5 2 Na občnem zboru 27. 9. 1913 so tudi uradno razpustili orkester Slovenske filharmonije. Slovensko filharmonijo so ustanovili 1 . 1908. Orkester (28-30 član­ ski) je bila sestavljen pretežno iz tujih glasbenikov, prevladovali so Čehi. Svoj vrhunec je Slovenska filharmonija doživela pod vodstvom kasneje zelo slavnega češkega glasbenika Vaclava Talicha. Poleg koncertov, promenadnih koncertov in igranja v gledališču pri opernih in operetnih predstavah je izvajala tudi velike simfonične koncerte. Ustanovitev Slovenske filharmonije je pomenila velik napredek za slovensko kulturo, saj je dosegla visoko umetniško raven in je po­ menila protiutež nemški Filharmonični družbi. Njena edina “pomanjkljivost” je bila v tem, da je bila ustanovljena s pokroviteljstvom ljubljanskega mestnega sveta, s tem veljala za liberalno in tako ostala brez podpore klerikalnega de­ želnega odbora. Tako so se njeni stari dolgovi kopičili, boljši godbeniki s Talich- om na čelu so odšli, s prekinitvijo delovanja Deželnega gledališča pa so ji za­ dali zadnji udarec.5 3 V tem smislu je na občnem zboru 27. 9. govoril tudi njen 49 L.Z., 2. 9. 1913. 50 L.Z., 10. 9. 1913 - spored: - W ottitz: Franz Conrad Freiherr von Hötzendorf Marsch, - T ittl: Zaubermärchen (uvertura), - Bednarz: Matzerl - Walzer, - Puccini: Phantasie aus der Oper “Tosca", - Komzak: D orf und Stadt, Polka Mazur, - Suppe: Operetten Potpourri, L.Z., 20. 9. - spored: - Zanetti: Graf Erem bault Marsch, - Gounod: Vorspiel aus der Oper “ Faust” , - D. Strauss: Lieben im Mai - Walzer, - R. Wagner: Phantasie aus dem Musikdrama “ Parsifal", - Komzak: Feinsliebchen - Polka Mazur, - Bednarz: Aus der Operette “W iener Karikaturen” . 51 L.Z., S.n. in S l„ 24. 9. 1913. 52 S.n., SI. in L.Z., 26. 9. 1913. 53 Primož Kuret: “ Glasbena Ljubljana", (Lj., DZS, 1985) str. 149-150. predsednik, drž. poslanec dr. Ravnihar, ki je poudaril, da je gmotni položaj društva nezadovoljiv, kar pa ni krivda te sezone, pač pa star greh. “Ker je glavna opora ostalo gledališče, ki pa je zdaj ukinjeno, obstoj orkestra ni več mogoč. Čeprav je prišla inicijativa iz Zagreba, da bi se v Ljubljani izvajale opere in operete, ni gotovo, če se nameravano doseže in tudi če bi s tem bila do­ sežena podlaga za obstoj orkestra. Na negotovost pa ne gre ustanavljati orkestra, ker je sezona že precej pozna in bi društvo najbrže le še globje lezlo v dolgove.” Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je število članov padlo na 208, medtem ko jih je bilo ob ustanovitvi 1 . 1908 okrog 900. V pretekli sezoni je orkester nastopil 46-krat, v gledališču sodeloval pri 46-ih operah, 33-ih operetah, 15-krat med igro in 48-krat pri dramah. Ob koncu občnega zbora so v debati ugotovili, da “pod danimi pogoji ni možno angažirati godbenikov.”5 4 Za razliko od razpuščajoče se Slovenske filharmonije je nemška Filharmo­ nična družba 19. 9. natančno po datumih napovedala svoj program za pred- stoječo sezono. Program naj bi obsegal pet koncertov ter dva izredna koncerta. Ta koncerte so tematsko že opredelili (Beethovnov koncert, Mozartov koncert, moderni komponisti ...). koncerti: 6 bivša Slovenska filharmonija 2 vojaška godba 27. regimenta 4 11/4 OSTALO V Ljubljani je bilo septembra pestro tudi na prostem. V areni Narodnega do­ ma je gostovala orientalska kolonija (zamorci in Arabci), ki je bila baje zelo sli­ kovita in je “sestojila iz več divjih bojevnikov, ki plešejo bojne plese, plesalcev, plesalk, godcev, rokodelcev, arabskih umetnikov ... Posebno pozornost zbuja ori- jentalski harem z raznimi orijentalskimi krasoticami, ki kažejo svojo umetnost z raznimi plesi.” Ogled je bil mogoč vsak dan “proti primerni vstopnini”.5 5 To­ vrstno umetnost je Slovenski narod sarkastično ponujal občinstvu namesto pro­ padlega slovenskega gledališča: “Vsem ljudem, ki žalujejo po slovenskem gleda­ lišču, priporočamo, naj se tolažijo z zavestjo, da imamo na Kranjskem izvrsten ensemble artistov. Kar se tiče žonglerjev in eskamoterjev, se vobče lahko po­ našamo z močmi prvega razreda. Posebno lepa predstava se nam obeta za 30. septembra. Akrobatska trojica “The three enginers” - najsjajneša točka sporeda je ples po električnih žicah. Samo menimo, da bi se naj te predstave preselile s Kongresnega trga tja v tivolski prater, kjer je okolica prikladnejša.”5 6 Ugotovimo lahko, da sta se meseca septembra dokončno zapečatili usodi slo­ venskega Deželnega gledališča in Slovenske filharmonije. Gostovanje zagrebške 54 S.n., 29. 9. 1913. 55 S.n., 18. 9. 1913. 56 S.n., 29. 9. 1913. opere ter protektorat člana zagrebške drame, Skrbinška, nad ljubljansko dramo, nista pomenila nič drugega kot evtanazijo slovenskega Deželnega gledališča, iz­ vedeno na nekoliko bolj zakrit in “human” način. S tem v navezi je šla k svo­ jemu neslavnemu koncu tudi Slovenska filharmonija. Če bi - recimo - tako emi­ nentni kulturni ustanovi Slovencem ukinile avstrijske oblasti, bi verjetno prišlo do narodnobraniteljskega ogorčenega kričanja, protestov, demonstracij vseh sloven­ skih strank ipn. Tako pa so slovenski strankarski prvaki zaradi nesposobnosti lo­ čevanja kulture od politike uničevali tiste institucije, katerim vsak evropski narod posveča posebno skrb ter so mu v ponos kot znamenje dozorelosti in omike. institucionalne prireditve - september 1913: 11 gledališke predstave : 5 koncerti: 6 slovenske institucije: 4 nemške institucije: 3 ostalo (voj. godba): 4 OKTOBER (Sezona se začenja.) V mesecu oktobru se medstrankarske strasti niso umirile, poleg teh pa so se zaostrili tudi mednacionalni odnosi. Vse to se je - ob izčrpni asistenci časo­ pisja - odražalo tudi v kulturnem dogajanju in v zvezi z njim. Klerikalci liberalnim časnikom niso mogli odpustiti njihovih napadov. Tako je bila na zaupnem sestanku krščansko socialnega delavstva 6. 10. sklenjena reso­ lucija, da “kdor čita ali naroča liberalno ali socialdemokratsko časopisje se ne more smatrati za poštenega somišljenika slovenske krščansko socijalne delavske organizacije.“5 7 8. 10. je na shodu krščansko socialnega tobačnega delavstva v gostilni “Pri Vajzarju” poslanec Gostinčar “ošibal lažnivo in prostaško pisarjenje liberalnega in socialdemokratskega časopisja” ter svaril delavstvo pred njim. Pri tem je pou­ darjal, da so jim branje teh časopisov njihovi škofje že zdavnaj prepovedali.5 8 O časopisih so razpravljali tudi v deželnem zboru. Klerikalni deželni poslanci so poudarjali, da med 36-imi ljubljanskimi sodnimi porotniki sedi samo osem klerikalcev in zato liberalni časniki lahko pišejo, kar hočejo, medtem ko so klerikalni časniki zaradi enakih prestopkov redno obsojeni. Vse tožbe, ki so jih zaradi klevetanja sprožili klerikalci, je liberalna večina med porotniki vedno ovrgla. Klerikalci so zato nujno zahtevali doslednejše izvajanje zakona o porotnih sodiščih oz. da se iz porot ne izloča "nemščine nezmožnih državljanov". Na 57 S l„ 8. 10. 1913. 58 Sl., 8. 10. 1913. sploh pa so izrazili upanje po čim hitrejši spremembi sodnega reda in zame­ njavi porotnih sodišč s prisedniškimi. Liberalci so nasprotno obtoževali deželnega glavarja, da ustrahuje župane na deželi in zahteva od njih poročila o tem, kako so sestavili porotne imenike ter na ta način želi vplivati na sestavo porot.5 9 Prav tako še ni bila pozabljena zamera iz časa avgustovskega katoliškega shoda. Tako je na seji Slovenske matice 9. 10. dr. Fran Detela v imenu kle­ rikalnih zastopnikov prebral nezaupnico predsedniku dr. Franu Ilešiču. To je storil zato, ker Ilešič ob katoliškem shodu ni dal izobesiti zastave na Matičino hišo. Nezaupnico, ki je bila seveda odklonjena, je podpisal tudi dr. Fran Zbašnik, bivši dolgoletni urednik Ljubljanskega Zvona ter s tem potrdil svoje kon- vertitstvo. Slovenski narod je to potezo klerikalcev sprejel zelo ogorčeno: “Ka­ toliški shod je bil bojna prireditev zoper liberalno stranko in protikulturna de­ monstracija. Slovenska Matica kot kulturni zavod, bi sama sebi storila sramoto, če bi bila katoliški shod pozdravila z zastavo. Vsi klerikalni odborniki so izvoljeni po liberalni milosti in če jim kaj ni všeč, si vendar lahko pomagajo."6 0 Rad postil se je, v cerkve lazil» se z molkom po kolenih plazil — pa vse ni pomagalo nič: naposled ga je vzel hudič! Je mnogo bil na božjih potih, je mnogo molil po vseh kotih — pa vse ni pom agalo nič: naposled ga je vzel hudič! Mož je prav rad dajal za maše, da včasih Se imel ni kaše — pa vse ni pom agalo nič: naposled ga je vzel hudič! Je zmerom vero v ustih nosil, je zmerom za nebesa prosil — pa vse ni pom agalo nič: naposled ga je vzel hudič! Devicc jc zapeljeval, in pri konsumih goljufal, prisegal krivo je ta ptič: zato pa vzel ga je hudič! In bližnjemu je kradel čast, in bližnjemu nastavljal past le dobrega ni storil nič zato pa vzel ga je hudič! Pobožnega klerikalca žalostni konec. Niso pa bila le nasprotja med Slovenci tista, ki so burila duhove - pritisk nemškega nacionalizma se je v vsakdanjem družabnem življenju čutil na vsakem koraku. Slovenski liberalni in klerikalni poslanci so v deželnem zboru - ob prikazu katastrofalne najezde nemških uradnikov na delovna mesta pri policiji, sodstvu, šolstvu in uradništvu na Kranjskem - kritizirali nemškutarski duh, ki je vel na ljubljanskem policijskem ravnateljstvu. Poslanec Ribnikar je navajal primer stražnika Krivica, ki je bil mnenja, da je za mrtvilo v družabnem življenju Ljub- 59 Obravnave sej deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani - I. 1913, zv. 48, str. 610. 60 S.n., 10. in 11. 10. 1913. Ijane kriva mednacionalna napetost. Nekemu tujcu, ki je spraševal, zakaj ljudje v Ljubljani ob enajstih že skoro vsi spe, je ustrežljivi stražnik razložil: “Darüber kann ich gut Aufklärung geben, es herrscht zwischen Slowenen und Deutschen eine solche Gespanntheit, daJ3 ein fremder Deutscher gleich einen Wachmann als Begleiter nehmen muß, deshalb kommen auch keine fremde Deutsche nach Laibach und daher die Verkehrslosigkeit in den Abendstunden.’’6 1 Dalje so slovenski deželni poslanci poudarjali škodljiv vpliv Kazine kot zbirališča Pan- germanov - dr. Ribnikar: “Kar se tiče vplivanja germanizacije in duha, ki veje pri policijskem ravnateljstvu, konštatiram samo to, da ravnatelj Künigl, Gersinich in drugi sede provokatorično v kazinski kavarni, kar gotovo ne more vzbujati pri občinstvu zaupanja v njihovo objektivnost." Pegan: “Jaz bi rekel, da bogve kako vzgojno ne vpliva na nikogar izmed moštva, če vidi, da so njegovi neposrednji predstojniki Nemci in če jih vidi vedno pri oknih Kazine. Gospoda moja, tudi jaz poudarjam, da to silno slabo vpliva na moštvo, ki to tudi samo priznava.” Tudi visoki sodniki so se z zahajanjem v problematično Kazino zbujali revolt - dr. Ribnikar: “Na mesto slovenskega deželnosodnega predsednika je bil šele pred kratkim imenovan za predsednika Nemec, o katerem vemo, da ni samo Nemec, ampak tudi kazinot.”6 2 Deutsches Kasino 61 Glej pod 59 - str. 623; slovenski prevod: “ O tem lahko dam dobro pojasnilo: med Slovenci in Nemci obstaja tolika napetost, da mora nemški tujec takoj vzeti stražnika za spremljevalca. Zaradi tega tu d i v Ljubljano ne prihajajo nobeni tu ji Nemci in zato m rtvilo v večernih urah.” (prevod a.) 62 Prav tam - glej str. 623, 624 in 665. Slovenski narod je prav tako poročal o izgredih - “Nemški kulturonosci v Ljubljani - Sinoči v veži hotela "pri Slonu" so štirje gospodje videli, kako je stopil nemški potnik, elegantno oblečen gospod pred lepak avtobusne zveze Ljubljana - Celje, ga odtrgal in rekel zaničljivo: Škandal za nemški hotel, da trpi slovenske lepake.”6 3 Svoj višek so nemške provokacije dosegle ob stoletnici bitke pri Leipzigu. Tako je v okviru slavnosti 17. 10. zvečer po Ljubljani igrala vojaška godba. Nemški skrajneži so to izkoristili kot priložnost za svoje izpade. Poročevalec Slovenskega naroda je o tem pisal takole: “Nemška mladina se je kompaktno postavila pred vojaško godbo in marširala pred njo ter neprestano kričala “Heil!” Vodila sta nemške čete slaboglasni Mahr, neki profesor Kadiuniger in neki Ladstätter v uniformi Verkehrsbanke. Na to izzivanje je številno slovensko občinstvo odgovorilo s klici “Živjo!” Nemci so se ločili od vojaške godbe in še bolj kričali “Heil”, za njimi pa je pritisnila večja slovenska množica z “Živjo”. Tedaj je priletela policija in vse, ki so klicali “Živjo”, aretirala.” Policijski inšpektor Turnhar, ki je to operacijo vodil, je Slovence na Vodnikovem trgu psoval s “Krainer Hunde”.6 4 Slovenec je poročal, da je prišlo do izgredov med nemškimi in slovenskimi srednješolci ter da tržaški “Piccolo” strahovito pretirava in napihuje, saj poroča, da so Slovenci kričali Živjo Napoleon!, Živjo Ilirija!, zasramovali policijo in brcali Nemce. Časnikar Slovenca je obtoževal tako Nemce kot liberalce, da vsak s svoje strani hujskajo mladino ter se obenem pritoževal, da so Slovence, ki so klicali “Živjo”, aretirali, Nemce, ki so kričali “Heil” pa ne. Slovensko mladino je mimo­ grede podučil, da naj se raje posveti delu za narodnoobrambna društva, saj naj bo cilj “narodno delo ne pa narodno kričanje. Na ulico naj raje mladina ne hodi.” Obenem je Slovenec okrcal liberalno časopisje, ki policijo podlo in ne­ utemeljeno napada. Po njegovem mnenju pa so bile vzrok neljubih dogodkov strnjene nemške vrste tik pred vojaško godbo.6 5 Laibacher Zeitung je o omenjenih izgredih previdno molčal.6 6 27. 10. so vodiško Johanco zaradi sleparij, o katerih je že bilo govora, aretirali. To je liberalne časopise vidno spodbudilo k še bolj neusmiljenemu bičanju klerikalcev. Tako npr. najdemo v eni sami številki Slovenskega naroda - 29. 10., kar tri “krepke” spise: 63 S.n., 11. 10. 1913. 64 S.n., 18. 10. 1913. 65 Sl., 20. in 21. 10. 1913. 66 Slovenski dijaki so dva dni za nemškim incidentom priredili šalo, kateri je nasedel tudi Slovenski narod. Ta je 20. 10. pisal: “ Z nemške gimnazije frkolini so skušali izzivati Slovence - zbrali so se pred gledališčem in Narodnim dom om ter vpili “ heil” . Če bi jim m im oidoči navili ušesa, bi to bila spet kost za nemške časopise. Policija jih ni aretirala, kar za “živjo" redno počne." 25. 10. pa je S.n. že demantiral: “ Slovenski dijaki nas prosijo, da objavimo, da je šlo pri onem incidentu zgolj za nedolžno šalo in da ni bil udeležen noben nemški dijak." WEfHEM»KI ■ Г -W PPOA hR IJE-4E MAJE! B uti, morje Adrijansko, — bilo si in boš slovansko! “Videli so, da to početje priprosto ljudstvo tako poživinja, da liže smrdljivo kri in pije vodo nesnažne ženske ... Pa ne eden ni imel toliko srca za ljudstvo, da bi bil izrekel kako svarilno besedo. Molče so asistirali sleparijam. To daje tej aferi značaj cerkvenega škandala.” “Preveč se pri Slovencih pije ... Kaj tako zapitega, kot je klerikalna inte­ ligenca, ni kmalu kje dobiti. O zverinskem pijančevanju katoliških akademikov, bi se dalo cele knjige napisati. Če liberalec malo zakroka, to ni nikaka nesreča - še od daleč se ne more primerjati živinski pijanosti, ki vlada med klerikalci. Če hoče Slovenec, mu postrežemo z imeni in popisom resničnih prizorov pijan­ skega življenja katoliških akademikov.” “Lampe je zadnjič v deželnem odboru velikodušno izjavil, da je norišnica za vse, toda liberalci bodo morali za svoje norce že kako preskrbeti, kajti število klerikalnih norcev se čudežno množi. In pri tem je pomisliti, da pridejo izmed duhovnikov le tisti v norišnico, ki že grizejo ali po vseh štirih hodijo, drugi lahko ostanejo na farah ... šnops pa pobožnjaštvo ... Ljudstvo, ki so ga du­ hovniki tako temeljito poneumili, da veruje v novi Lurd in sv. Johanco ter pije vodo duhovniške lajdre kot čudodelno zdravilo, mora seveda producirati lepo število norcev.” Res ni čudno, da so duhovniki in klerikalni veljaki prepovedovali vernikom branje liberalnih časopisov. V tako “prijetnem” vzdušju je oktobra kulturni utrip Ljubljane prehajal v polno sezono. I D R U Š T V E N E P R IR E D IT V E l/la PREDAVANJA Klerikalno Šentpetrsko prosvetno društvo je začelo v mesecu oktobru serijo rednih predavanj. Prvo je bilo na vrsti 2. 10. ob osmih zvečer. Predaval je dr. Josip Jerše v dvorani Šentpetrskega prosvetnega društva.6 7 6. 10. je sledilo novo v seriji predavanj o sokolskem dnevu v Pragi, ki se je odvijalo v Mestnem domu. Številna publika je z velikim zanimanjem sledila izva­ janjem dr. Pestotnika. Skioptične slike so prikazovale znamenitosti Prage in če­ ške Sokole, ki so v kostumih odigrali prizore iz slavne maratonske bitke.68 Tretje iz serije skioptičnih predavanj o sokolskih dnevih v Pragi je bilo na vrsti že naslednjega dne, 7. 10., v že spet polnem Mestnem domu. Na pro­ gramu so bile proste vaje 12.000 telovadcev, 6.000 telovadk, sokolskih jezde­ cev, ,..6 9 Prvo veliko predavanje Slovenske krščansko socialne zveze (SKSZ) je bilo 8. 10. v veliki dvorani Narodnega doma.7 0 Tema predavanja je bilo razoroževanje in mirovno gibanje, predavatelj - ki ga je pozdravilo množično občinstvo - pa je bil dr. Krek. Predaval je o svetovni politiki, ki bi se morala nasloniti na med­ narodno pravo, to pa bi moralo zamenjati sebičnost v mednarodnih odnosih: “Neverjetno je, da država, ki skrbi zato, da posamezniki v državi postave spo­ lnjujejo, sama proti drugim državam te postave ne spolnjuje.” Dr. Krek je podal zgodovinski pregled mednarodnih odnosov: poganske države - načelo vae victis, srednji vek - velika vloga krščanstva in katoliške cerkve pri preprečevanju spopadov med krščanskimi državami, najnovejša doba - mirovni kongresi, konfe­ rence v Haagu za mirovno gibanje (pri tem je omenil zasluge ruskega carja Nikolaja in ameriškega miljarderja Carnegija). Poudaril je pomembnost odprtja mirovne palače v Haagu in skorajšnje ustanovitve mirovnega sodišča. Po nje­ govem mnenju je bil evropskemu miru najbolj nevaren nemški šovinizem, poleg njega pa še kapitalizem, ki v mednarodnih sporih kuje kapital. Občinstvo je posebej opozoril, da katoličane papež in sv. vera pozivata k delovanju za mir in da je v Haagu osnovana katoliška mirovna zveza. Govornik je svoje predavanje končal z apelom, naj bi se tudi med Slovenci ukresala iskra mirovnega gibanja.7 1 67 Sl., 1. 10. 1913. 68 S.n. in L.Z., 6. 10. 1913. 69 S.n. in L.Z., 8. 10. 1913. 70 Časopisna notica je tudi obveščala, da bo odbor SKSZ vsak teden prirejal predavanja po okrajnih društvih, vsak mesec pa eno veliko predavanje “za vse člane naših društev". 71 Sl., 4. 10. in 8. 10. 1913. 9. 10. je bilo v Mestnem domu zaključno predavanje o VI. vsesokolskem zletu v Pragi. Gledalci so lahko videli slavnostni sprevod 30.000 Sokolov, ki so šli z Vinohradov v center stare Prage. Poročevalec je navedel, da je do takrat tri predavanja obiskalo 1.900 oseb.7 2 Istega dne, 9. 10., je imela tudi klerikalna Šentpetrska prosvetna zveza v društvenih prostorih na sporedu predavanje prof. bogoslovja J. Janežiča.7 3 10. 10. ob štirih popoldne je Krščanska ženska zveza priredila predavanje v Ljudskem domu. Predaval je častiti gospod dr. Josip Jerše.7 4 16. 10. je imelo Šentpetrsko prosvetno društvo spet svoje redno tedensko pre­ davanje - tokrat je predaval državni odposlanec Evgen Jarc.7 5 19. 10. je klerikalno Šentjakobsko prosvetno društvo začelo s predavanji v novi sezoni. Ta so se odvijala v društvenih prostorih. Pred predavanjem je prvi­ krat nastopila na novo ustanovljena društvena godba mladih goslačev. Predaval je dr. Josip Valjavec.7 6 23. 10. je bilo spet na vrsti običajno predavanje Šentpetrske prosvetne zveze v njenih društvenih prostorih. Predaval je stolni katehet in vikar Ivan Cegnar.7 7 25. 10. ob devetih zvečer je potekal v društveni sobi Kazine društveni večer turnarjev - proslava, posvečena stoletnici bitke narodov pri Leipzigu. G. šolski svetnik Binder je povzel besedo in okarakteriziral Napoleona kot proizvod re­ volucije. Potem je opisal vlogo in pomen Avstrije v tem času najglobljega poni­ žanja za nemštvo, nakar je govoril še o delovanju Francozov in osvobodilnih bojih na Kranjskem. Zatem je besedo povzel protestantski župnik Hegemann, ki je opisal potek proslave v Leipzigu in zaključil z recitiranjem osvobodilne pesmi Arndta: “O Leipzig, freundliche Lindenstadt.” Istega večera (25. 10.) ob osmih je imel tudi Sokol I. v društvenem pro­ storih (Tabor 2) zgodovinsko predavanje. Predaval je prof. J. Braznik o “času primerni temi” - Francozih na Slovenskem”. Vabljeni so bili Sokoli in preko njih vpeljani gostje.7 8 26. 10. so gostili v Šentjakobskem prosvetnem društvu ravnatelja knezoško- fijske pisarne, prečastitega gospoda Viktorja Stesko.7 9 29. 10. je v Šentpetrskem prosvetnem društvu predaval dr. Vlado Pegan o “velezanimivem predmetu”.8 0 Ugotovimo lahko, da so se klerikalci, združeni okoli SKSZ in njenih podružnic - Šentpetrskega, Šentjakobskega prosvetnega društva, Krščanske ženske zveze idr. resnično trudili, da ljudstvo s poučnimi predavanj spodbudijo h krščanske­ mu življenju. V oktobru je bilo od osmih predavateljev kar šest duhovnikov - naštejmo nekaj podatkov iz Slovenskega biografskega leksikona: 72 S.n., 9. 10. 1913. 73 Sl., 8. 10. 1913. 74 Sl., 8. 10. 1913. 75 Sl., 15. 10. 1913. 76 Sl., 17. 10. in 20. 10. 1913. 77 Sl., 22. 10. 1913. 78 S.n., 24. 10. 1913. 79 Sl., 25. 10. 1913. 80 Sl., 28. 10. 1913. - prof. Janez Janežič, profesor bogoslovja in moralne teologije, delal pri SKSZ in slovenskem katoliškem delavskem društvu, duhovni vodja ženskega odseka SKSZ; - dr. Josip Jerše, cerkveni govornik, dr. teologije in prof. verouka na nemški gimnaziji v Ljubljani; - Evgen Jarc, državni odposlanec SLS, se ukvarjal tudi s kulturo - na IV. slovensko-hrvaškem katoliškem shodu govoril o kulturnih silah katolicizma; - dr. Josip Valjavec, prof. teologije, salezijanec, nabožni pisec ... “Njegov ideal ni bila izvirnost, ampak poučnost in korist, ki naj jo imajo preprosti ljudje od branja.”; - dr. Viktor Steska, umetnostni zgodovinar, leposlovec, ravnatelj škofijske pi­ sarne; - dr. Vlado Pegan, član izvršnega odbora SLS, dež. odbornik, pravnik in po­ litik, pristaš Šušteršiča in njegove struje, vse do Šušteršičevega konca. Po predavateljih sodeč, so bile teme predavanj morala, politika in kultura - vse seveda v luči katoliške vere, ki je bila vedno v ospredju. Ob obletnici bitke pri Leipzigu so se mnenja o njenem pomenu zelo raz­ delila. Iz časopisnih člankov je razvidno, da so jo Nemci proslavljali kot veliko nacionalno zmago, klerikalci kot zmago Avstrije in velik zgodovinski dogodek, liberalci v S.n. pa so razglašali, da ni razloga za praznovanje, saj je poraz Francozov po njihovem pomenil nacionalno nazadovanje Jugoslovanov. Obenem so liberalci napadali klerikalce zaradi njihovega stališča do te proslave, ti pa so jim odgovarjali, da cela Evropa proslavlja to obletnico, le kranjski liberalci ne ... predavanja: 14 klerikalci 9 liberalci 4 Nemci 1 l/l KULTC1RNO-UMETNIŠKE PRIREDITVE Beležimo le uprizoritev Medvedove drame oz. zgodovinske igre "Za pravdo in srce - izza časa zadnje kmečke vojne". Uprizoril jo je ženski oddelek SKSZ 12 10. 1913 ob petih popoldne v Ljudskem domu. Ob tej priložnosti so Medvedu odkrili tudi spomenik. Igra je bila po oceni Slovenca v čast odru v Ljudskem domu, saj se je “proti pričakovanju zelo dobro obnesla.” Občinstvo je zaslužilo grajo zaradi “neumestnega smeha in krohota pri najbolj žalostnih prizorih.”8 1 kuiturno-umetniške prireditve: 1 klerikalci 1 81 Sl., 18. 10. 1913. 1/2 KÜLTÜRNO-ZABAVNE PRIREDITVE 11. 10. je Nemški salonski orkester v stekleni dvorani Kazine priredil koncertni večer z izbranim glasbenim programom, nato je bil na vrsti živahen ples.8 2 16. 10. je bil v restavraciji Kavčič na Privozu častni večer liberalne Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug - sodeloval je “znani ljubljanski kvartet, tercet na citre, kitaro in brač.”8 3 19. 10. so začeli nemški turnarji z svojimi rednimi članskimi sestanki v Kazini. V uradnem delu sestanka so govorili o splošnih razmerah v društvu in izvedli volitve, v neuradnem delu pa so se menjale zborovske pesmi in veseli nastopi. Predavanje dr. J. Binderja so prestavili na naslednji sestanek, da bi omogočili vsem članom udeležbo na slavnostni uprizoritvi (ob obletnici bitke pri Leipzigu) v nemškem gledališču.8 4 kulturno-zabavne prireditve: 3 liberalci 1 Nemci 2 1/3 DRCJŽABNO-ZABAVNE PRIREDITVE V oktobru beležimo nizko število društvenih zabav. Pri teh redkih prireditvah so prednjačili liberalni Sokoli. Telovadni odsek Sokola I je pri bratu Krušiču 4. 10. priredil poslovilni večer za člane, odhajajoče v vojsko.8 5 Prav tako je Sokol I. v nedeljo, 5. 10., v gostilni Pri zlati ribi pripravil poslovilni večer svojim, v vojsko odhajajočim bratom.8 6 11. 10. so krajevne socialdemokratske organizacije za Krakovo-Trnovo priredile “vinsko trgatev” v prostorih A. Steinerja na Opekarski cesti.8 7 Ob 50-letnici Sokola v Ljubljani je bila v nedeljo, 12. 10., na vrsti tudi ve­ lika ljudska veselica v vseh prostorih Narodnega doma. Na veselici je bilo mo­ goče dobiti “priprosto eleganco, neprisiljenost, srečelov ...”, igral je orkester So­ kola I., na vrsti je bilo mnogo šaljivih točk. Poročilo je govorilo o velikanski množici, ki se je zbrala v vseh prostorih Narodnega doma. Velika dvorana in stranske so bile napolnjene do zadnjega kotička. V telovadnici se je razvil “zelo animiran” ples ob zvokih klavirja in srbske fanfare (fanfare, ki jo je prinesla 82 L. Z., 14. 10. 1913. 83 S.n., 16. 10. 1913. 84 L.Z., 17. 10. 1913. 85 S.n., 4. 10. 1913. 86 S.n., 27. 9. 1913. 87 Zarja, 10. 10. 1913. delegacija srbskega Sokola iz Zagreba - op. a.). Plesalo se je tudi kolo. Ve­ selice so se udeležili mnogi odličneži - Tavčar, Triller, občinski svetniki, skoraj vsi napredni deželni poslanci ter zastopniki vseh ljubljanskih naprednih društev.8 8 16. 10. je imelo liberalno trgovsko društvo Merkur prvič v novi zimski sezoni prijateljski večer, ki se je odvijal v gostilni njegovega člana, g. Rusa na Rimski cesti. Vabljeni so bili vsi člani in prijatelji društva s svojimi družinami.8 9 V nedeljo, 19. 10., so bili ob pol osmih zvečer člani in prijatelji liberalne Narodno socialne zveze vabljeni v “Areno” za Narodnim domom, kjer je bil na vrsti zabavni sestanek, pri katerem je sodeloval tamburaški zbor. Na vrsti so bili tudi komični prizori, vstopnine ni bilo. Poročevalec je zabeležil, da: “udeležba ni bila bog ve kako velika, z zadoščenjem smo opazili, da je bilo zlasti dosti mla­ dine, ki ima v NSZ svoje zavetišče.” To naj bi vplivalo posebej blagodejno - “saj mladi fantje dobe tam zabavo in združujejo "dolce con utile” in ne po­ hajkujejo.’’9 0 Poleg društvenih zabav je bila v Ljubljani dokaj pestra tudi kavarniško-gos- tilniško ponudba. Tako je npr. v Narodni kavarni vsak večer koncertrirala neka dunajska kapela, ki pa niti ni preveč spadala v okolje te narodno-napredne restavracije. Dnevnik Dan - ki je bil očitno zapriseženi izganjalec nemškutarstva - je namreč zapisal: “V Narodni kavarni igra neka dunajska kapela. Protestiramo, ker igrajo komade, ki provocirajo našo narodno zavest. V četrtek so npr. igrali potpurije samih burševskih pesmi. Zveneli so akordi “Die Wacht am Rhein”, “Hoferlida” ... Ker poznamo kavarnarja kot enega najbolj narodnih mož v Lju­ bljani, ga pozivamo, da prepreči tako izzivanje.”9 1 Krapež je godbe za svojo ka­ varno že vrsto let vozil z Dunaja - 1 . 1910 je tam igrala dunajska zasebna godba Franca Lacine.9 2 Dan je nasploh svaril pred nemškutarskimi kavarnami: “Lidove Noviny pri­ našajo potopis od Balta do Adrije in poročajo - v Ljubljani se mnogo nem- škutari. Posebno v kavarni “CJnion”, kamor zahaja mnogo klerikalnih veljakov. Tako pišejo drugi o nas.”9 3 19. in 20. 10. sta bila na nemškem terenu - v restavraciji hotela Slon - uprizorjena variete večera, pri katerih so sodelovali humoristinja Lousia Roth, izvrstni komik Eduard Voelkl in gdč. Saluen, kabaretinja iz Berlina. Na sporedu sta bili tudi dve “učinkoviti” pozi.9 4 Kavarniška okolja so bila, kot vidimo, bolj odprta za “kulturo” raznih izvorov kot društvene prireditve. 88 S.n., 8. 10., 13. 10. 1913; L.Z., 13. 10. 1913. 89 S.n., 16. 10. 1913. 90 S.n., 18. 10. in 19. 10. 1913. 91 Dan, 5. 10. 1913. 92 Andrej Studen, Poskus mikroraziskave dveh ljubljanskih hiš, njunih stanovanj in stanovalcev - Sinteza 83, 84, 85, 86, str. 171. 93 Dan, 5. 10. 1913. družabno-zabavne prireditve: 6 liberalci socialdemokrati 5 1 1/4 OSTALO 50-letnico Sokola so v Ljubljani proslavljali z več prireditvami. Pri tem deželni odbor s klerikalno večino ni dovolil uporabe gledališča za “slavnostno aka­ demijo”. 5. 10. so ob pol enajstih dopoldne v Merkurjevi dvorani Narodnega doma v prisotnosti župana Tavčarja in državnega poslanca Ravniharja odprli jubilejno sokolsko razstavo. Razstava je imela namen prikazati razvoj društva tekom 50-ih let, zaključila se je 15. 10. zvečer, do 14. 10. pa jo je obiskalo 567 obi­ skovalcev.9 5 V soboto, 11. 10., je bila v Narodnem domu na vrsti javna telovadba naraščaja, ki je pokazala ogromen napredek v zadnjih desetih letih. Kar so nekoč člani vadili dolge mesece, je začel izvajati že naraščaj. Jubilejno sokolsko praznovanje 12. 10. je potekalo na naslednji način: - Ob desetih se je začelo slavnostno zborovanje, s pozdravom in slavnostnim govorom staroste dr. V. Murnika ter razvitjem novega prapora. Ob razvitju je igrala srbska godba. - Ob dvanajstih se je začel slavnostni sprevod izpred “Narodnega doma”. Na čelu sprevoda je jahala kavalkada 40-ih jezdecev v treh oddelkih, nato so sledili Srbi s svojo fanfaro, za njimi gostje, nato Domžalska godba, “jubilât ljubljanski Sokol” in razna sokolska društva. Sokolov je bilo čez 450, nosili pa so 18 zastav. Pred magistratom so se poklonili županu, ki je tudi bil Sokol, kot je bil to tudi starosta prvega Sokola v Ljubljani, župan Costa. Tavčar je za sokolski praznik ukazal razobesiti zastave na mestni hiši in gradu. Ob tem, ko so se mu Sokoli poklonili pred magistratom, pa je imel govor, iz katerega bi veljalo izpostaviti njegovo omenjanje orjaškega boja, “ki je bil malo časten za tiste, ki so ga povzročili. Temu boju se je za zahvaliti, da je dobilo Sokolstvo beraški dar - souporabo telovadnic v mestnih šolskih poslopjih.” Ob tem je primerjal vse nasprotnike “prekoristne ideje Sokolstva" s pritlikavci, ki mečejo kamne v sonce, misleč, da zadenejo sonce in skale njegovo svetlobo. Sprevod se je zaključil pred Narodnim domom, ko so Srbi (člani srbskega Sokola iz Zagreba) pred kosilom odplesali kolo, pri tem pa so se jim navdušeno pridružili slovenski Sokoli. DR. IVAN T A V Č A R Javna telovadba Sokolov se je odvijala isto nedeljo ob petih popoldne v Narodnem domu pred več kot tisoči navdušenimi gledalci.9 6 Te proste vaje so bile “nekaj tako krasnega, da je vsak opis nemogoč ... Fini glasbi odgovarjajo fini gibi in položaji, ki krasno slikajo glasbo, ki se kar vidi v teh vajah. Starosti Murniku so podelili velik lovorjev venec, telovadci in telovadke pa so mu prirejali ovacije ...” Javno telovadbo so 19. 10. ponovili.9 7 Slovenec je imel pripombe s strani poročanja Laibacher Zeitunga o teh dogodkih: “Laibacher Zeitung poroča, da je bila sokolska dvorana v Narodnem domu v soboto povodom telovadbe sokolskega naraščaja napolnjena do zadnjega kotička - “bis auf letzte Plätzhen gefüllt.” Dan pa piše: “Udeležba je bila za tak večer mladine premajhna. Slovenska inteligenca je najbrž kje poslušala nemške valčke, namesto da bi pogledala to pesem mladine, ki je 96 L.Z., 20. 10. 1913. 97 S.n., 10. 10. in 13. 10. 1913; Dan, 17. 10. 1913. proslava 50-letnice ..." (Jradni list torej v poročanju prekaša sokolsko glasilo.”9 8 Petdesetletnica ljubljanskega Sokola: Sokolstvo in množica na Glavnem trgu Društvene aktivnosti so s prihodom jeseni oživele tudi na ostalih področjih - npr. začetek plesne šole liberalne Narodno socialne zveze v hotelu Ilirija (19. 10.), ki je imela ekskluziven značaj - saj so imeli pristop samo “vabljeni prijatelji”. Prav tako so se istega dne pričele Slavčeve plesne vaje, ki so bile na vrsti vsako nedeljo od treh do osmih popoldne v Narodnem domu. Tudi pevsko društvo Ljubljanski zvon je v notici v Slov. narodu javnosti sporočalo o začetku svojega delovanja v novi sezoni: “Koncerti “Ljubljanskega zvona" so v prvi vrsti namenjeni priprostemu ljudstvu, ki za bagatelno vsoto lahko posluša lepe napeve, izvajanja vredne skladbe; škodilo bi ne tudi inteligenci, če bi s svojim obiskom moralno in gmotno podprla društvo, ki se je edino poleg dične Glasbene matice povzpelo do prirejanja koncertov.”99 Pisec je pri tem seveda “pozabil” omeniti vsaj pevsko društvo Slavec in glasbeno društvo Ljubljana. 24. 10. je imel razširjen odsek Narodne čitalnice - ki so ga posebej sestavili za to priložnost - sestanek o organizaciji več zabavnih večerov s plesom v društvenih prostorih Narodnega doma. Tako so se organizirali posebej zato, ker “letos ni redno slovensko gledališče" in bi se ljubljanska liberalna gospoda lahko dolgočasila.1 0 0 Najavljali so se tudi “kurzi” pri klerikalni SKSZ, kjer je bil poleg jezikovnih in stenografskih tudi umetniški tečaj, ki se je odvijal v deželnem muzeju.1 0 1 Notica v Slovencu je tudi pozivala: “Mlajše somišljenike in somišljenice opo­ zarjamo, naj se vsi vpišejo v socijalno politični tečaj. Poučevalo bo o raznih predmetih več različnih odličnih učnih moči.”1 0 2 društvene prireditve - oktober 1913: 24 predavanja 14 kuiturno-umetniške prireditve 1 kulturno-zabavne prireditve 3 družabno-zabavne prireditve 6 liberalci 10 klerikalci 10 Nemci 3 socialdemokrati 1 1 1 INSTITUCIONALNE PRIREDITVE 11/1 GLEDALIŠKE PREDSTAVE 4. 10. je novi intendant Borštnik sklical slovenske igralce na sestanek v gledališko dvorano, kjer so ustanovili Klub slovenskih igralcev in igralk. Ta naj bi ščitil njihove interese ter stopil v stike z deželnim odborom, mestnim svetom in Dramatičnim društvom.1 0 3 Slovensko gledališče je imelo v začetku oktobra dve dramski predstavi. 4. 10. je bila na sporedu - v počastitev cesarjevega godu - premierna predstava Girardinovega dela “Prestop žene”, pri kateri so sodelovali godbeniki bivše 99 S.n., 18. 10. 1913. 100 S.n, 24. 10. 1913. 101 Sl., 7. 10. 1913. 102 Sl., 7. 10. 1913. 103 S.n., 4. 10. 1913. Slovenske filharmonije. 5. 10. je bila na sporedu burka L. Steina “Gospodje sinovi". Kritika obeh predstav je bila bolj ali manj porazna: “Nastopajo nad­ človeško poštena bitja. Da je ganljivost večja, nastopa med odraslimi akterji še nežna deklica v dobi nežnih let in oblečena v snežno belo krilo. Konec igre se izteče s ... pretresljivo poštenostjo. Obisk je bil v časih, ko je treba dati služiti igralcem, škandalozen. Med predstavo igral orkester članov bivše Slovenske filharmonije. V proslavo cesarskega godu so pričeli s cesarsko pesmijo. Našo gledališko mizerijo sta prišla gledat tudi dva gospoda od vlade. Aplavz je bil zlasti od strani dijaštva silen." Za burko v treh dejanjih “Gospodje sinovi” so bile ocene še manj spodbudne: “Stvar ima namen ljudi zabavati ... mnogim dovtipom se je težko smejati. Obisk je bil slab."1 0 4 Slovenec je poročal podobno kot S.n., njegov kritik pa je svetoval že znano zdravilo - “da se uprizarjajo ljudske in narodne igre, za katere se bo dala dobiti dobra zasedba.” Zanimiv je tudi podatek o obisku - v soboto v parterju 56, v ložah niti polovico tega, v nedeljo 150, “vendar bi nas še dvakrat toliko šlo noter.” 1 0 5 Laibacher Zeitung je bil, kot ponavadi, v kritkah bolj obziren in blag.1 0 6 Ljubljana e iedišic Slovensko Deželno gledališče 104 S.n., 7. 10. 1913. 105 SL, 7. 10. 1913. 106 L.Z., 7. 10. 1913. Sicer pa so bila vrata slovenskega gledališča zaprta vse do 22. 10., ko je prvič gostovala hrvaška opera, kar so tudi uradno šteli za začetek sezone Deželnega gledališča. V zvezi s tem gostovanjem je vsekakor treba omeniti nasprotovanja nemških mestnih svetnikov glede vprašanj subvencioniranja. Mestni občinski svet je nam­ reč hrvaškemu gledališču odobril podporo v znesku 31.000 K, kar ni presegalo dotedanjih obremenitev v isti namen. S tem so bili zadovoljni tudi vidni nemški prvaki: deželni predsednik Schwarz in pa grof Barbo, ki je v deželnem zboru celo razglašal, da želi njegova stranka prijateljski sporazum s Slovenci in da je vselej pripravljena podpirati kulturne težnje slovenskega naroda. “Toda nemški občinski svetniki so na usta ravnatelja Pammerja nastopili z vso vehemenco proti projektu gledališke komisije, protestirali proti vsaki subvenciji gledališkemu podjetju ter v znak protesta zapustili občinsko zbornico,” je zapisal poročevalec Slovenskega naroda. Komentator je izrazil tudi začudenje, da je prišlo do takega izpada ob docela nepolitični zadevi. Poudaril je, da je ravnatelj Pammer v od­ boru nemškega gledališkega društva, in odkrito obtožil nemško gledališče, da je “iz propada slovenskega hotelo kovati kapital, zdaj pa dobi novega nevarnega tekmeca, to pa bi rad g. Pammer preprečil.” Občinski svetnik Pammer je na seji 6. 10. 1913 dejansko protestiral proti takemu predlogu, ki obremenjuje mestno občino in je tudi menil, da razprava o tem ni umestna, ker se zadeva ni obravnavala v finančnem odseku. Nato so vsi občinski svetniki nemške stranke “ostavili” dvorano.1 0 7 Čisto drugače kot v slovenskem Deželnem gledališču je bilo na nemškem odru, kjer so se predstave vrstile iz dneva v dan. 2. 10. je bila na sporedu napeta komedija Oscarja Wilda "Ein idealer Gatte” (“Idealni soprog”), ki je bila tudi slavnostna predstava ob cesarjevem godu. Slo je za satirično komedijo na otopelo moralo zdolgočasenega visokega stanu.1 0 8 4. 10. je bil na nemškem odru predstavljen “Tantris der Narr” (“Norec Tantris”), novoromantično delo Ernsta Hardta v petih aktih, prirejeno po Wag- nerjevi operi Tristan in Izolda. Po mnenju kritika je bilo to delo preizkus za upodobitelja in oder, ki si je zastavil cilj negovati moderno literarno dramo.1 0 9 Že naslednji dan je bila na sporedu nemškega gledališča opereta, ki jo je uglasbil Zeller - “Der Obersteiger" (“Rudarski nadzornik"). Opereta je bila izrazito lahka, polna valčkov, polk, maršev, libreto pa poln "zdravega humorja". Na željo navdušene in mnogoštevilne publike so izvedli dosti dodatkov.1 1 0 7. 10. je bila na vrsti že sedma predstava nemškega gledališča v novi sezoni. Tretjič so ponavljali opereto “Prinzeß Greti” (“Princesa Greti”).1 1 1 9. 10 je nemško gledališče uprizorilo veseloigro R. Auernheima “Paar nach der Mode” (“Moderni par”) - parodijo na moderno vzgojo mladih, ki hlastajo za 107 S.n., 8. 10. 1913; ZAL, COD 111/71; Zapisniki javnih sej občinskega sveta ljubljanskega - seja z dne 6. 10. 1913. 108 L.Z., 2. in 3. 10. 1913. 109 L.Z., 3. in 7. 10. 1913. 110 L.Z., 7. 10. 1913. 111 L.Z., 7. 10. 1913. vsem novim in prepovedanim. Soočena sta bila mlad par in teta s strogimi moralnimi nazori.1 1 2 11. 10. so v nemškem gledališču pripravili ljudsko igro s petjem - komično sceno “Bruder Martin” (“Brat Martin"). Uprizorili so jo v spomin na obletnico smrti avtorja Karla Coste in s to igro predstavili njegovo ljudsko usmerjeno ustvarjalnost.1 1 3 Tempo nemškega gledališča ni popuščal - že 12. 10. je bila na sporedu opereta D. Straussa “Ein Walzertraum” (“Sanjski valček”), ki je pred odlično obiskano hišo s svojim dunajskim nadihom doživela izvrsten uspeh. Občinstvo je bilo najbolj navdušeno nad drugim prizorom, zato so večino odlomkov po­ navljali. Posebnega odobravanja publike je bila deležna Berta Schramm iz ce­ lovškega gledališča s svojo vlogo tipične lahkožive, a dobrosrčne dunajske dekline, iz katere je izžarevalo naivno veselje do življenja. Ob tem je kritik zapisal, da imajo taki uspehi “še večji pomen, če se vzame v ozir, da imajo v velikih mestih več preizkušenj, v provincialnih pa mora zadostovati le ena.”1 1 4 14. 10. so v nemškem gledališču na prošnje navdušenih gledalcev ponovili veseloigro “Paar nach der Mode” (“Moderni par“).1 1 5 16. 10. so prav tam ponovili predstavo “Tantris der Narr” (“Norec Tan­ tris”).1 1 6 18. 10. sta bile v nemškem gledališču na sporedu dve operi zapored - “Ca­ valleria Rusticana” P. Mascagnija in “Bajazzo” (“Glumači”) R. Leoncavalla. To je bila slavnostna predstava v spomin stoletnice bitke pri Leipzigu, ki so ji prisostvovali mnogi častni gostje - med njimi pa seveda ni bilo Slovencev: de­ želni predsednik Schwarz, divizijski poveljnik Kusmanek, grof Barbo. Vsi umet­ niki, posebej gostje iz Celovca, so "presegli vsa pričakovanja”.1 1 7 Nemško gledališče po tako krasnem uspehu ni spalo na “lovorikah”, pač pa je že naslednji dan, 19. 10. popoldne, ponovilo “Brata Martina", zvečer pa upri­ zorilo Offenbachovo opereto “Die schöne Helena” (“Lepa Helena”). In spet je bila tu prepolna navdušena dvorana, veselo vzdušje, zelo okusni kostumi, bo­ gata scenografija, bučen aplavz ,..1 1 8 21. 10. so ponovno uprizorili opereto “Walzertraum” (“Sanjski valček”), v ka­ teri sta uspešno debitirala subreta gdč. Klemy-Tschoyer in mladostni pevski ko­ mik g. Jac Walden. Navdušenje publike je bilo kot običajno zelo veliko.1 1 9 22. in 23. 10. je v slovenskem Deželnem gledališču prvič v novi sezoni gostovala opera Hrvaškega kraljevskega gledališča s “Trubadurjem”. Pri uprizoritvi je sodelovalo več kot sedemdeset izvajalcev. “Trubadurja” so lahko izvajali le po dobri volji direktorja nemškega gledališča Schramma, saj hrvaško deželno gle­ dališče ni imelo licence za to opero oziroma je veljala le za Hrvaško in ogrske 112 L.Z., 11. 10. 1913. 113 L.Z., 13. 10. 1913. 114 L.Z, 13. 10. 1913. 115 L.Z., 14. 10. 1913. 116 L.Z., 16. 10. 1913. 117 L.Z., 20. in 21. 10. 1913. 118 L.Z., 21. 10. 1913. 119 L.Z., 22. 10. 1913. dežele. Direktor Schramm se je na prošnjo intendance zagrebškega gledališča tej izključni pravici kolegialno odpovedal.1 2 0 Člane Hrvaškega kraljevega gledališča je ob prihodu na ljubljanskem kolo­ dvoru sprejela gledališka komisija, pred Slovensko matico pa jih je pozdravil njen predsednik Fran Ilešič. Obe predstavi “Trubadurja” sta potekali zelo uspešno. Dnevniki so poročali: Slovenski narod: “Zagrebško osebje je uprizorilo predstavi dostojno in vredno njene kakovosti ... režija točna, kostumi elegantni in pisani ... gledališče raz­ prodano ... občinstvo zadovoljno in polno hvale.” “Reprizi je uspelo še bolje kot premijeri, pl. Sughova je pokazala več temperamenta. Vredni soigralci so ji bili Jazstrebski, Križaj in Vuškovič. Višek zanimanja je predstavljala g. A. Hor­ vatova.”, Slovenec - “Vsi solisti so bili izpočiti, na odru vladala velika animi- ranost, ki je vplivala tudi na naše težkokrvno občinstvo. Po dolgem času pre­ krasen, zadovoljujoč večer. Opazili smo pa, da je bilo nekaj lož praznih. Kje so ostali ljubljanski veletržci, podjetniki, najvišji uradniki? Ali res ne vzdrže naši inte­ ligentni magnatje niti dveh večerov?” Laibacher Zeitung je slovenska dnevnika v pohvalah celo presegal. Premiero je obiskal deželni glavar Šušteršič, drugo upri­ zoritev pa deželni predsednik Schwarz s soprogo in dvorni svetnik Chorinsky.1 2 1 23. 10. so v nemškem gledališču z že znanim uspehom ponavljali satiro “Hydra” (“Hidra”).1 2 2 24. 10. so prav tam uprizorili žaloigro “Zriny” v počastitev stoletnice smrti Theodora Koemerja. Vstopnine so bile občutno znižane. Koerner, ki je to žaloigro napisal, je bil ljudski pevec nemške osvobodilne vojne, v kateri je tudi sam padel. Njegova žaloigra je bila sicer polna pretiravanja in retorične pre- napihnjenosti, ki jo je režiser, g. Kopal, s primemo režijo in scenografijo neko­ liko ublažil.1 2 3 25. 10. so v nemškem gledališču, ki je bilo spet polnoštevilno zasedeno, po­ navljali Mascganijevo opero “Cavalleria rusticana” in Leoncavallovo “Bajazzo”.1 2 4 26. 10. popoldne je bila v nemškem gledališču predstavljena dramatizacija otroške pravljice “Trnuljčica” (“Dornröschen”).1 2 5 Istega dne zvečer je bila na nemškem odru premierna predstava Eysleryeve operete “Der lachende Ehemann” (“Nasmejani soprog”). Ta je doživela sijajen uspeh, čeprav je šlo spet za umetniško manjvredno delo. 28. 10. so opereto ponavljali.1 2 6 30. 10. so uprizorili dramo Maxa Dreyerja “Die Frau des Komandeurs” (“Po­ veljnikova žena”). Zgodba o nekakem nesoglasju med možem - strogim pruskim oficirjem, ki živi za svoj poklic, in ženo - nežno, sanjavo, je naletela na zelo topel sprejem publike in velik aplavz. V glavnih vlogah sta nastopila direktor 120 L.Z., 23. 10. 1913. 121 Sl. in L.Z., 23. in 24. 10. 1913. 122 L.Z., 25. 10. 1913. 123 L.Z., 25. 10. 1913. 124 L.Z., 27. 10. 1913. 125 L.Z., 27. 10. 1913. 126 L.Z., 28. 10. 1913. Schramm in g. Reimarjeva.1 2 7 Tudi ljubljansko nemško gledališče ni bilo sposobno samostojno uprizarjati opere, zato so mu pri izvedbi le-teh pomagali člani celovškega gledališča. Tako sta bili obe gledališki hiši deležni sosedske “bratske” pomoči, ki je bila po­ membna postavka pri nacionalno-kulturnem boju. Poskusi slovenskega gledališča na področju drame so ostajali res le poskusi, gostovanje hrvaške opere pa je pomenilo poln uspeh za sezono in nazadovanje za slovensko gledališče. Gledališče je nacionalnim in političnim napetostim navkljub predstavljalo pro­ stor, kamor niso mogle - vsaj ne povsem - poseči nacionalne in ideološke de­ litve. Tako so npr. nemško gledališče obiskovali Ljubljančani obeh narodnosti. To seveda ni šlo v račun zavednim Slovencem. Dan, glasilo liberalnih zelotov, je napadal nemškutarjenje v zvezi z gledališčem: “Vendar je prišel čas, ko mo­ rejo nekatere slovenske gospodične in gospe na pol opravičeno zahajati v nem­ ško gledališče. Človek ne bi verjel - po zaključitvi predstave se sliši pred gle­ dališčem več slovenskega kot nemškega. Ha, ta zavednost! Seveda, kar je nem­ ško, je nekaj več, čeprav slabše kot svoje dni v slovenskem gledališču.”1 2 8 gledališke predstave: 24 slovensko gledališče 4 predstave (2 drami, 2 operi) nemško gledališče 20 predstav (7 operet, 4 drame, 4 opere, 5 veseloiger) 11/2 KINEMATOGRAFSKE PREDSTAVE Oktobra so v filmskem predvajanju kinematografa Ideal izstopali trije filmi. Od 10. 10. do 13. 10. je bil na sporedu “Živi mrtvec”, posnet po Tolstojevem romanu. Predvajali so ga pri vseh predstavah - ob štirih, pol šestih, sedmih in pol osmih. Spet srečamo v reklamah poudarjanje, da “film deluje pretresljivo.” Igrali so prvovrstni italijanski umetniki.1 2 9 Ocene so bile zelo laskave - npr.: “Velik uspeh ... kdor hoče videti nekaj umetniškega in užiti nekaj res krasnih trenutkov, ta naj si ogleda ta velezanimiv film." Film je bil opremljen z mno­ gimi razjasnilnimi napisi, tako da je bilo lahko slediti dogajanju. Uprizoritev je bila do pičice posneta po resničnem življenju - “Kostumi, hiše, notranja opre­ ma sob, ciganski ples, prav vse do zadnje podrobnosti se ujema z resničnim ruskim življenjem ... s tolikim neprizanesljivim realizmom, da se človek vživi v dramo, prav kakor bi celo uro preživel na Ruskem.”1 3 0 (Nesporno je oktobra največ pozornosti vzbudil film “Poslednji dnevi Pom­ pejev", neke vrste zgodovinski spektakel. Gledalci so lahko videli “izbruh Vezuva, katerega peklenska sila uniči krasne pokrajine ... Groze polna tragedija pretrese 127 L.Z., 31. 10. 1913. 128 Dan, 3. 10. 1913. 129 S.n. in L.Z., 8.-10. 10. 1913. 130 S.n., 11. 10. 1913. (!!) vsakega gledalca.”1 3 1 Ob večerih je bil na blagajno kina Ideal takšen naval, da so jo odprli še dodatno od 11. do 12. ure dopoldne. 14. 10. so za na­ ročnike Slovenskega naroda priložili prilogo z natančnim opisom vsebine filma. Premierno uprizoritev filma “Poslednji dnevi Pompejev” si je ogledal sam deželni predsednik Schwarz.1 3 2 Od 28. do 30. 10. je bila na sporedu drama “Germinal”, posneta po zna­ menitem Zolajevem romanu, ki je trajala dve uri, sestavljena pa je bila iz osmih dejanj. Vsebina je bila “globoko ginljiva, igra pa prvovrstna”.1 3 3 Druge dni je bil spored sestavljen na običajen način. Oktobra je bila vložena tudi prošnja Stefana Rovška za kinematografsko koncesijo, ki mu jo je ma­ gistrate gremij odklonil.1 3 4 II/3 KONCERTI Meseca oktobra so se nadaljevali koncerti članov razpadle Slovenske fil­ harmonije, ki so brezposelnim godbenikom pomenili edini vir zaslužka. Tako so nastopili: - 1. 10. v hotelu Južni kolodvor; - 2. 10. pri Tratniku; - 8. 10. prav tam, na sporedu so bile nove operetne skladbe; - 11. 10. v hotelu Lloyd; - 16. 10. v kavarni J. Krapša, v Škofji ulici; - 18. 10. spet v hotelu Tratnik; - 19. 10., v nedeljo, so priredili koncert in zabavni večer s plesom v hotelu Tivoli. Koncert je bil od štirih do sedmih popoldne, ples pa se je začel ob osmih zvečer - na sporedu so bili najbolj živahni Straussovi in Leharjevi valčki. Vstopnina za koncert je znašala 40 v, za ples pa še enkrat več. - 23. 10. so nastopili v Plzenski restavraciji na Gradišču; - 25. 10. so spet imeli koncert v hotelu Tivoli; - 31. 10. so vnovič nastopili v kavarni Krapš. Vstopnine so bile ob vseh koncertih 40 v.1 3 5 Ljubljanski prijatelji godbe so bili zelo zaskrbljeni nad usodo bivših članov Slovenske filharmonije, zato so 29. 10. sklicali sestanek v gostilni “pri Auerju” v Wolfovi ulici št. 2. Tam so razpravljali o ustanovitvi orkestra, s čimer naj bi člane bivše Slovenske filharmonije spravili h kruhu in ljubljanskemu občinstvu preskrbeli lepo godbo. Na sestanku je bilo danih toliko predlogov, da do konč­ nega sklepa niso prišli. Tako so 31. 10. sklicali nov sestanek v istem lokalu, na katerem naj bi “definitivno sklepali”. Takrat so sklenili, da Ljubljana potre­ buje 16 do 20-člansko godbo in določili, naj bo ustanovni občni zbor 6. 11. 131 S.n., 22. 10. 1913. 132 L.Z., 18. 10. 1913. 133 S.n. in L.Z., 27. 10. 1913. 134 S.n., 16. 10. 1913. 135 S.n., Sl. in L.Z. - vse najave o koncertih so se v dnevnikih pojavljale na dan koncerta ali en dan prej. 1913 v hotelu Tratnik.1 3 6 Vojaška godba pešpolka št. 27 je zanesla glasbo tudi na ulice in trge. 5. 10. ob pol dvanajstih dopoldne je izvajala promenadni koncert v parku Zvezda.1 3 7 12. 10. je imel oddelek iste godbe koncert v restavraciji Južni kolodvor. Vstopnina je znašala 40 v.1 3 8 18. 10. je prav ta godba v čast stoletnice bitke pri Leipzigu po mestu “izvajala impozanten mirozov” - igrala je pred magistratom, deželnim dvorcem in deželno vlado. Pri tem je prišlo do mednacionalnih izgredov, kar je bilo že nadrobneje opisano.1 3 9 Vojaška godba je že naslednjega dne, 19. 10. ob pol dvanajstih, spet kon- certrirala v Zvezdi,1 4 0 enako kot tudi 26. 10. ob istem času.1 4 1 Vsi promenadni koncerti so trajali po eno uro. Oktobra sta priredili po en koncert tudi eminentni ljubljanski glasbeni in­ štituciji: Filharmonično društvo in Glasbena matica. Program koncertov, ki jih je pripravljalo Filharmonično društvo, je bil, po navedbah L.Z., sestavljen s ciljem približati se idealnim delom žlahtnih nemških mojstrov, pri čemer naj bi upoštevali tudi novejša dela. 20. 10. je filharmonično društvo v svoji dvorani pripravilo prvi članski kon­ cert v novi sezoni. Dirigiral je glasbeni direktor te ustanove, von Weis-Ostborn, za klavirjem pa je z orkestrom sodeloval Julius Varga.1 4 2 136 Sl. in S.n., 23. 10., 31. 10. in 3. 11. 1913. 137 L.Z., 4. 10. 1913: 1. Fučik: Florentiner Marsch 2. Lehar: Ouvertüre zu der Operette "Zigeunerliebe" 3. Kalman: “ Dorfkinder Walzer” 4. Massenet: Phantasie aus der Opere “Manon" 5. Moszkowski: Spanischer Tanz Nr. 2 6. Lehar: Potpourri aus der Operette “ Eva" 138 L.Z. in S.n., 11. 10. 1913. 139 S.n., SI. in L.Z., 19. 10. 1913. 140 L.Z., 18. 10. 1913: 1. Klause: “ Fasching-Marsch” 2. Zajc: Ouvertüre zur Oper “ Die Hexe von Boissy” 3. Fučik: “ Ballettratten Walzer" 4. Puccini: Phantasie aus der Oper “Madam Butterfly" 5. Bayer: Potpourri aus dem Ballett “Wiener Walzer” 6. Massenet: Marche heroique 141 L.Z., 26. 10. 1913 - spored: 1. T. Kaschte: Schwarzenberg - Marsch 2. Nietto: Certamen National, Spanische Ouvertüre 3. J. Strauss: Künstlerleben, Walzer 4. G. Verdi: Phantasie aus der Oper “Aida” 5. Gounod: W alpurgis Nacht aus der Oper “ Faust" 6. Ziehrer: Potpourri aus der Oper “ Liebeswalzer” 142 L.Z., 22. 10. 1913, spored: 1. II. sim fonija v d-duru za veliki orkester Johannesa Brahmsa 2. koncert za klavir in orkester št. 4 v g-duru op. 58 Ludwiga von Beethovna 3. uvertura k operi “Oberon" za veliki orkester Karla Marie von Webra 21. 10. je Glasbena matica v Mestnem domu priredila svoj prvi koncert, na katerem sta nastopila slovenska koncertna pevka Pavla Lovše in violinski virtuoz Jaroslav Kocian iz Prage, oba ob klavirski spremljavi.1 4 3 Na koncu je prišla do veljave tudi slovenska izvirna glasba. Glasbena matica se je odločila, da bo zaradi pomanjkanja stalnih domačih prireditev v gledališču začela izvajati tudi kvalitetne manjše glasbene prireditve v Mestnem domu. Koncerti v Unionu in Narodnem domu se zaradi velikih stroškov in premajhnega obiska niso zdeli primerni. Tako je bila 21. 10. dvo­ rana Mestnega doma natlačeno polna, občinstvo pa je bilo veselo lepega večera in izvrstnih izvajalcev. Na koncertu sta prisostvovali gospe dr. Šušteršičeva in dr. Tavčarjeva.1 4 4 koncerti: 17 bivša Slovenska filharmonija 10 godba 27. regimenta 5 GM 1 FD 1 II/4 OSTALO V zvezi s kulturnimi aktivnostmi na institucionalnem področju v mesecu oktobru lahko omenimo še: začetek rednih vaj pevskega zbora Glasbene matice in pričetek pouka petja mladine v šoli Glasbene matice (poučevali so več kot 200 mladih grl).1 4 5 Kot je bilo že omenjeno, so ob liberalni Glasbeni matici klerikalci ustanovili svoje glasbeno društvo Ljubljana, ki je od deželnega zbora za svojo dejavnost dobivalo finančno podporo, Matica pa nobene. Obstajali so sicer poskusi, da bi se nasprotja premostilo - vitez Pogačnik je v deželnem zboru 10. 10. izjavil: “Poročam da so se v zadnjem času vršila pogajanja med zastopniki Glasbene matice in glasbenega društva “Ljubljana” glede združitve v enotni zavod. Na tem sestanku se je od obeh strani izreklo, da je upati, da bodo ta pogajanja dovedla do zaželenega cilja in da bo vsaj na glasbenem po­ 143 L.Z., 20. 10. 1913, spored: 1. Čajkovski: Koncert za gosli v d-duru op. 35 2. Mendelssohn: lntrodukcija in fuga 3. pesmi Deva, Kreka in Lajovica 4. dela J. S. Bacha 5. dela J. Straussa in Corneliusa 6. dela Dvoraka in Kociana 7. dela Smetane in Ondrička 8. dela Paganinija 144 S.n., Sl. in L.Z., 22. 10. 1913; Treba je poudariti, da je L.Z. posvečala precejšnjo pozornost uglednim obiskovalcem in je njihovo udejstvovanje v družabnem življenju - to je prisostvovanje kulturnim prireditvam - veliko bolj budno spremljala kot pa oba slovenska dnevnika. 145 S.n., 7. in 8. 10. 1913. lju prenehala ta nezdrava konkurenca,” vendar je vse ostalo zgolj pri besedah.1 4 6 Slikarska šola Riharda Jakopiča se je začela 16. 10. ob pol dveh v nje­ govem umetniškem paviljonu. Novi učenci so se v Jakopičevo šolo sprejemali “vsak čas”.1 4 7 institucionalne prireditve - oktober 1913: 41 gledališke predstave: 24 koncerti: 17 slovenske institucije: 15 nemške institucije: 21 ostalo (vojaška godba): 5 NOVEMBER (Družabno-kulturno življenje prihaja v poln zamah.) November je potekal v znamenju predvolilne mrzlice. Obe največji slovenski stranki sta pred volitvami stopnjevali napade in posegali po vseh mogočih zvijačah. Klerikalci so se - kot je že bilo omenjeno - na časopisnem področju čutili “diskriminirane” in so za Slovenca skušali doseči tako nedotakljiv položaj, kot ga je zaradi liberalne večine med porotniki ljubljanskega sodišča imel Slovenski narod. Uredništvo Slovenca je prevzel državni poslanec Joža Gostinčar. Ker je imel poslansko imuniteto, ga niso mogli sodno preganjati zaradi ne­ resničnih navedb, žaljivk in podobnih zadev, ki so se v Slovencu čedalje bolj pogosto pojavljale. Gostinčarjev prevzem uredništva je bil sočasen z začetkom objavljanja obtožb o domnevnih malverzacijah na ljubljanskem magistratu. Ta naj bi bil po navedbah Slovenca v rokah samih tatov, ki so baje žrli na račun mestnih ubožcev, ti pa so zaradi tega morali stradati, zmrzovati in umirati od lakote. Podobne obtožbe so se vrstile na račun ogromnih vsot denarja, za­ pravljenih za gradnje raznih zgradb, ki se niso nikoli izvršile ipn. Slovenski narod je odgovarjal, da skušajo klerikalci z notoričnimi lažmi o mestni upravi odvrniti pozornost od umazane Krekove afere, še bolj umazane Johančine afere, pred­ vsem pa od velikopoteznega gospodarstva v deželi. Pri tem se je Narod spra­ ševal, kako teh desetletja trajajočih malverzacij ni odkril vladni komisar Laschan, ki je skoraj dve leti gospodaril na magistratu s sodelovanjem večinoma nemških in klerikalnih prisednikov.1 4 8 Slovenski narod ni dolgo vztrajal v “neenakem” položaju. 21. 11. je njegovo uredništvo prevzel liberalni državni poslanec Vladimir Ravnihar in dnevnik tako 146 Obravnave sej deželneaa zbora Kranjskeqa v Ljubljani, 48. zvezek, seja z dne 10. 10. 1913. 147 S.n. in Sl., 13. 10. 1913. 148 Sl., 31. 10. in 3. 11. 1913; S.n., 4. 11. 1913. vzel v zaščito pred tožbami oz. zahtevami po popravkih. Te so začele prihajati s strani klerikalcev - posebej Lampeta.1 4 9 V predvolilno kampanjo je bilo seveda vključeno tudi kulturno vprašanje. Tako je bilo tudi na predvolilnem shodu napredno-političnega društva za dvorski okraj v restavraciji "Pri Zlatorogu". Kandidat za mestno kurijo, Josip Reisner, je spregovoril o dogodkih iztekajočega se leta. Med drugim je povedal: “Deželni glavar oz. deželni odbor je pokazal svoje krščansko srce zlasti s tem, da je dal letos zapreti kinematograf v Deželnem gledališču, samo ker je bila njegova duša ogorčena, ker se je predstavljalo triletnega otroka, ki se je kopal brez kopalnih hlačk. Par mesecev pozneje pa je govoril v deželnem zboru veliki moralist dr. Krek o svojih ljubavnih zadevah in dr. Šušteršič je pozabil na svoje nežno srce, klerikalci pa so objemali dr. Kreka in klicali: “Kaj nam ministri! Ti in samo ti!” Krekove ljubezenske zadeve nam ne delajo prav nobene preglavice in pri­ voščimo mu, če že hoče, še marsikatero tako zabavo, samo s svojo moralo naj puste nas in naše ljudstvo pri miru.”1 5 0 Istega dne kot Reisner “Pri Zlatorogu" je tudi državni poslanec Ravnihar v dunajskem parlamentu govoril o isti stvari - kranjski kulturi. Med prikazovanjem mačehovskega odnosa deželne vlade do učiteljstva je povedal: “Kranjski klerikalci imajo zaslombo v indolenci in nerazsodnosti kmečkega ljudstva, ki verno spre­ jema celo take sleparije, kakor je slučaj vodiške Johance. Sleparija se je do­ gajala v farovžu katoliškega župnika. Sam škof jo je obiskal in si izprosil krvavo srajco ... tako najvišji cerkveni pastir daje oporo praznoverju - najlepši dokaz za kulturo, ki je klerikalci sejejo med ljudstvom. Nositelj ljudske kulture bi moral biti ravno ljudskošolski učitelj, ki ga oni preganjajo.”1 5 1 Napadi liberalcev so bili prav posebej usmerjeni na dr. Kreka: “Dobe se duhovniki, ki jih je Kreka sram. Zanimivo je, da gotovi farški razuzdanci niso bili nikoli tako navdušeni za Kreka, kakor sedaj, ko so izvedeli, kako po ženskih posteljah rešuje slovenski narod”. “Ljudje, ki pijejo vodo farške lajdre, bodo seve vsi glasovali za Kreka - pa bomo vsaj vedeli, koliko je takih ljudi.”1 5 2 Napetost v javnem življenju je vidno naraščala premo sorazmerno z bližanjem volitev. I DRUŠTVENE PRIREDITVE l/la PREDAVANJA 6. 11. ob pol osmih zvečer je klerikalno Šentpetrsko prosvetno društvo v svojih društvenih prostorih priredilo predavanje c. kr. profesorja Ivana Gra­ 149 S.n., 21. in 22. 11. 1913. 150 S.n., 27. 11. 1913: poročilo o predvolilnem shodu z dne 26. 11. 1913. 151 S.n., 26. 11. 1913. 152 S.n., 5. in 6. 11. 1913. fenauerja.1 5 3 8. 11. so imeli nemški turnarji ob pol devetih zvečer v svoji članski sobi v Kazini predavanje telovadnega učitelja F. Zirnsteina o “Nemških telovadcih v osvobodilni vojni 1813”.1 5 4 Že 9. 11. je bilo spet na sporedu predavanje Šentjakobskega prosvetnega društva - predaval je g. Josip Jerše “o popolnoma novem zanimivem pred­ metu”.1 5 5 Novembrski ciklus predavanj klerikalcev naj bi se začel 4. 11. z velikim predavanjem SKSZ, vendar so ga zaradi gostovanja hrvaške opere preložili na 11. 11. 1913 ob osmih zvečer. Predaval je Fran Šaleški Finžgar. Vsebine Slovenec ni povzemal, na srečo pa je predavanje tako razburilo liberalce, da so na Finžgarjeva izvajanja ostro reagirali. V Slovenskem narodu je na njih odgovoril Andrej Prepeluh in pri tem kritično analiziral vse govornikove teze: “Ves duhovski in tercijalski aparat se zdaj trudi z dokazi, da romanja v Vodice ni zakrivil on ... Do nedavnega so se pehali za takimi dokazi le najfanatičnejši kaplani in pronosirani zagrizenci, ker tem ni delo uspevalo prepovoljno, so zdaj vpregli v te gare ljudi, o katerih smo do zdaj gojili vero, da so zmerni in dostojni. Obžalujemo, da je med to tolpo zašel Fran S. Finžgar. Mož je predaval prejšnji torek v “Ljudskem domu" o temi “Več žilavosti”. V svojem govoru se je lotil našega trgovca in obrtnika ter ožigosal našo malo podjetnost in nebrižnost za veleindustrijo; dotaknil se je izseljevanja v Ameriko; privoščil si je naše dijaštvo, ki mu je - izstopivšemu iz srednje šole - samo klobasa in cviček ideal; položil na koleno slovensko inteligenco, ki noče podpirati domače literature, pač pa se zanima za sanjske bukve in krtačil gledališko občinstvo, ker ne poseča dram, pač pa opero, ker je to nobel. Do tu bi se več ali manj strinjali z govornikovimi izvajanji ... Toda strogo moramo zavrniti, da je sicer dostojni duhovnik Finžgar, ko je vzel na piko naše čtivo, vpletal v svoje iz­ vajanje vodiško Johanco, češ da nam je to ženšče priča, kako premalo je pri nas v vseh stanovih prave verske naobrazbe, ker se najdejo ljudje, ki nasedajo tako priprosti slepariji. Kdo pa je kriv, da imajo naši ljudje tako majhno versko naobrazbo? Tisti fajmoštri in kaplani, ki se namesto z verskim poukom, bavijo raje s politiko in posedajo po posojilnicah, konsumih itd., se posvečajo drugim poslom, a jim je verouk in katoliška morala deveta briga! Je li častiti gospod pozabil popolnoma, da so baš njegove lastne ovčice dale velik kontingent zavedencev, ki je trumoma drl v Vodice, da vidi čudeže telečje krvi ... Ne ve li, kaj klepečejo zlobni jeziki o bolnih iz njegove neposredne soseščine, ki so se zdravili z Johančinim urinom? Kako, da tem ljudem ni nudil boljše verske naobrazbe? Vprašamo se: Kakšno versko naobrazbo imajo pač katoliške nune v Podmurvicah, marijine hčerke in o. o. kapucinarji na Reki, ki so protežirali Johanco? Kakšno versko naobrazbo ima tisti pater, ki je spremljal to svetnico v procesiji na Trsat in Kastav? Kako visoko je “versko naobražen” vodiški faj- mošter, pod čigar domačim krovom je vodiška Johanca potila telečjo kri? In 153 SL, 5. 11. 1913. 154 L.Z., 6. 11. 1913. 155 SL, 7. 11. 1913. Župan : Gospod fajmoSter, strašno nas veseli, tla sle prišli k nam tako okrogli ! Zakaj ker ste se zredili že drugod tako lepo, se vam pri nas no bo treba ! kakšno versko naobrazbo ima šele prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski, ki je hodil gledat in občudovat v Vodice? So ga li morda liberalci vklenjenega v izvoščku tirali gori? Gospod župnik Finžgar! V prvo pometajte pred svojim in svojih kolegov pragom ter versko naobrazite svoje duhovne sobrate in sestre, predvsem pa škofa! Potem šele se lotite nerazsodne mase! Naprednjakom pa, ki so se že ab ovo rogali vodiškem sleparijam in jih najodločnejše obsojali, dobrohotno prizanesite ...”1 5 6 Finžgarjevo predavanje je bilo torej tematsko precej mešano in se je v stilu “napad je najboljša obramba” ukvarjalo z gospodarskimi, kulturnimi in versko- pedagoškimi vprašanji. Predvsem je bilo kritično nastrojeno do določenih skupin ljudi - trgovcev, obrtnikov, dijakov, inteligence ... - “katerih obnašanje” ni ustre­ zalo klerikalnim normam. Slo je torej za “krtačenje” aktualnih tem oz. ideološko utrjevanje poslušalcev in posredovanje “pravilnih” stališč v odnosu do tekočih vprašanj. V podobnem smislu je verjetno potekalo precej predavanj društev klerikalnega tabora. Klerikalci so se vsekakor odločili, da se za vsako ceno distancirajo od Vo­ diške Johance. 13. 11. je Sentpetrsko prosvetno društvo priredilo “velezanimivo” predavanje o čudežih. Predaval je častiti gospod Mariofil Holeček. V notici so navajali, da pričakujejo veliko udeležbo, ker je predavatelj obljubil, da prikaže obnašanje liberalcev v pravi luči in da bo dokazal, da ti ljudje z vodiško Johanco hočejo le izpodkopavati ugled veri in duhovščini.1 5 7 Krščanska ženska zveza je 14. 11. 1913 ob 16-ih priredila redno predavanje v Ljudskem domu. Predavatelj je bil spet g. Josip Jerše.1 5 8 20. 11. je v Sentpetrskem prosvetnem društvu s svojim predavanjem nastopil prof. Dolenec.1 5 9 V drugi polovici novembra so pri predavanjih prevladovali Nemci. 19. 11. je podružnica nemškega Splošnega jezikovnega društva v članski sobi Kazine pripravila živahen večer s predavanjem, ki je bilo posvečeno pesniku in pri­ povedniku Petru Roseggerju. S tem so odprli serijo predavanj v zimskih mesecih. Predsednik društva Puschnigg je prebral čestitko pesniku za njegov 70. rojstni dan. Potem je poudaril pesnikovo povezanost z Ljubljano - pesnik je v mladosti delal v nekaterih ljubljanskih trgovinah, kasneje ob potresu pomagal pri zbiranju pomoči za Ljubljano in imel čez čas - ob priliki odkritja spomenika Anastasiusu Grünu - predavanje. V nadaljevanju večera so podali podobo Ro- seggerjevega romana “Iskalci boga”. V drugem delu je bilo predstavljeno pesnikovo življenje, ki je bilo zelo razgibano, saj je v nekaj letih prešel od kmeta in trgovca do pesnika.1 6 0 22. 11. je ob devetih zvečer v istih prostorih potekal sestanek turnarjev. Protestantski župnik dr. Hegemann je govoril o nemški vstaji I. 1813.1 6 1 24. 11. so prav na istem mestu organizirali družinski večer Nemške evan­ geličanske zveze. Spet je predaval dr. Hegemann - tokrat o “Moralnih močeh vstaje I. 1813”. Njegovo predavanje je bilo prav ognjevito, vendar na žalost brez primernega števila poslušalcev.1 6 2 Novembra je bilo na sporedu deset predavanj - šest v organizaciji klerikalcev 157 Sl., 12. 11. 1913. 158 Sl., 12. 11. 1913. 159 Sl., 20. 11. 1913. 160 L.Z., 15. 11. in 25. 11. 1913; Peter Rosegger, avstrijski pesnik in pripovednik; zaradi svoje liberalne usmerjenosti je prihajal v spore s katoliško cerkvijo (Enciklopedija Jugoslovenskog leksikografskog zavoda, Zagreb, 1962, str. 507 - geslo Rosegger). 161 L.Z., 21. 11. 1913. 162 L.Z., 24. 11. in 29. 11. 1913. in štiri v organizaciji Nemcev. Nemci so se osredotočili na temo bitke pri Leipzigu, klerikalci pa so se ukvarjali z utrjevanjem zavednosti svojih volilcev in razlaganjem “prave” resnice glede vodiške Johance. Liberalna društva niso pri­ pravila nobenega predavanja, pač pa je na liberalnem terenu v drugi polovici novembra prirejal predavanja dr. Weiss. Mož je v kavarni Evropa in Narodnem domu predaval o hipnotizmu, somnabulizmu in sugestiji. Posebno zanimivi so bili eksperimenti, ki so občinstvo presenetili in očarali. Mediji so prikazali “ma­ terino ljubezen”, “ekstazo”, “sovraštvo in ljubezen”. Za vse intelektualne kroge naj bi bila dr. Weissova predavanja s predstavami zelo zanimiva. Posebej so vabili dijake, ki se učijo logike in dušeslovja.1 6 3 Ta predavanja nikakor niso bila všeč klerikalcem. Slovenec je o njih zapisal: “Pod protekcijo liberalne gospode proizvaja neki tujec zadnje tedne hipnotično eksperimentiranje po Ljubljani. Ker ne zadoščajo narodne dame in liberalni trgovski pomočniki, vabi Slovenski narod k tem seansam srednješolsko mladino. Tukaj pa se ima napraviti stvari konec. Hipnoza je zdravilna metoda ... Lajik nima tu ničesar opraviti. Na nezrele mlade ljudi ima taka hipnoza lahko kvaren vpliv.” V Slovencu so se čudili, da deželna vlada, zdravstveni svet in c. kr. policija to dovolijo. Tako zaradi klerikalcev dr. Weiss ljubljanskih dijakov ni več pustil k svojim predstavam. V notici, ki je vabila k predavanjem v malo dvorano Narodnega doma 28. in 29. 11., je bilo zapisano, da srednješolci nimajo "pristopa". Vstopnina je znašala 1 K.1 6 4 predavanja: 10 klerikalci 6 Nemci 4 1/1 KÜLTÜRNO-ÜMETNISKE PRIREDITVE V mesecu novembru so se zgodile le tri kulturno-umetniške prireditve v organizaciji klerikalnih društev. Vse so priredili ob nedeljah in vse so imele umetnostne težnje. Izobraževalno društvo iz Most je 9. 11. v Ljudskem domu priredilo pet- dejanko z naslovom “Roza Jelodvorska”. Kljub slabi dramatizaciji in nepovezanim prizorom je Slovenčev kritik čestital društvu za toliko število dobrih igralk in igralcev. Posebej je bilo pohvaljeno občinstvo, ki je pokazalo velik smisel za dramsko umetnost in je bilo v tem po mnenju Slovenca pred ljubljansko inte­ ligenco. V poročilu se je tudi odobravalo odredbo, ki je določala ločena sto­ jišča za moške in ženske, grajalo pa nepotrebno ploskanje pred začetkom de­ janj.1 6 5 16. 11. je Sentpetrsko prosvetno društvo priredilo predstavo “Sv. Elizabeta”. 163 S.n., 18. 11. 1913. 164 S.n., 28. 11. 1913. 165 Sl., 8. 11. in 11. 11. 1913. Dobiček je bil namenjen v dobrodelne namene. Prireditev se je začela že ob petih popoldne zaradi martinovanja društva "Rokodelskih pomočnikov".1 6 6 Katoliško društvo za delavke je 23. 11. priredilo nastop pevskega zbora, ki je zapel devet pesmi - poleg narodnih še avtorjev Foersterja, Ferjančiča, Druzoviča, Malat-Berana - za tem pa so uprizorili še igro v treh dejanjih z naslovom “Napuh hodi pred padcem”.1 6 7 kulturno-umetniške prireditve: 3 klerikalci 3 1/2 KULTURNO-ZABAVNE PRIREDITVE Osrednji praznik in povod za slavja je bila v novembru Martinova nedelja. Društva so se v glavnem odločala za kulturno-zabavno obliko martinovanja. Na programu so namreč imela poleg zabave tudi točke s kulturno-umetniškimi stremljenji. Nedelja, 9. 11., je predstavljala prvo možnost za Martinovo nedeljo. Tega dne je pevsko društvo Slavec v veliki dvorani Narodnega doma priredilo Martinov večer, ki je “občinstvu v vsakem oziru ustregel - za ljubitelje “umetne” pesmi, je bil na sporedu koncertni del, prijatelji zdravega humorja pa so imeli obilo zabave ob novih, sedanjemu času primernih komičnih prizorih in kupletih. V zgoraj navedeni smeri zasnovane prireditve so našemu občinstvu jako pri­ ljubljene in jih rado v obilnem številu poseča.” Po koncertnem delu in dveh ko­ mičnih prizorih se je večer zaključil s prosto zabavo in plesom. Igrali so člani bivše Slovenske filharmonije.168 15. 11. je imel nemški moški pevski zbor Vorwärts iz sp. Šiške ob sode­ lovanju kapele 27. regimenta koncert v stekleni dvorani Kazine. Na sporedu so bile koroške ljudske pesmi. Po koncertnem delu je bil na vrsti ples.1 6 9 16. 11. so v večini društev določili za Martinovo nedeljo. Tega dne ob šes­ tih zvečer je v svoji društveni hiši na Komenskega cesti Katoliško društvo roko­ delskih pomočnikov priredilo Martinovo veselico. V do zadnjega kotička napol­ njeni dvorani se je dogajala “plemenita zabava". Pevski zbor je bil deležen bur­ ne pohvale, s posebno pozornostjo pa je občinstvo sledilo govorniku dr. Janezu Jeršetu, ki je podal “mnogo času primernih naukov v lepi, primerni obliki in poudarjal važnost rokodelske organizacije”. Lepo je uspela gledališka predstava v treh aktih z naslovom “Vražji lovec” - posebno dobro je bilo prikazano ljubljan­ sko srednjeveško obzidje. Vstopnina je znašala 70 v.1 7 0 Istega dne (16. 11.) ob isti uri, je klerikalno Šentjakobsko prosvetno društvo v društvenih prostorih priredilo poučno-zabaven večer. Na sporedu je bila godba 166 Sl., 11. 11. 1913. 167 Sl., 20. 11. in 25. 11. 1913. 168 S.n., 3., 5. in 17. 11. 1913; L.Z., 9. in 10. 11. 1913. 169 L.Z., 17. 11. 1913. 170 Sl., 12. 11. in 18. 11. 1913 ter L.Z., 15. 11. in 18. 11. 1913. Šentjakobskih goslačev, predavanje itd. Vstop je bil prost.1 7 1 Slovensko trgovsko društvo Merkur je na isto nedeljo v veliki dvorani Na­ rodnega doma priredilo zabavni večer s petjem, godbo in plesom. Sodeloval je društveni pevski zbor in salonski orkester Sokola 1 . Prireditev so obiskali veljaki iz občinskega sveta ter trgovske in obrtniške zbornice. Prispeli so tudi gostje iz Gorice, Trsta in drugod.1 7 2 22. 11. so uslužbenci ljubljanskega glavnega poštnega urada priredili častni večer svojemu novemu načelniku Josipu Fleretu. Banketa se je udeležilo 64 uradnikov in uradnic - vsi, ki jih služba ni ovirala. Po napitnicah je nastopil pevski zbor za njim pa dvanajstčlanski orkester.1 7 3 V Ljubljani beležimo pet društvenih martinovanj, ki so v svojem sporedu vsebovala tako umetniški kot zabavni del. Pri obeh klerikalnih martinovanjih je bila v resnem delu izpostavljena moralno-pedagoška komponenta v obliki preda­ vanja oz. “podajanja času primernih naukov", v zabavnem delu pa je ples se­ veda manjkal. Martinovanj pa je bilo po gostilnah v Ljubljani in okolici še dosti več - npr. v organizaciji Sokola - Vič (Pri Travnu na Glincah), podružnice sv. Cirila in Me­ toda za občino Moste (Pri Trčku) ... kulturno-zabavne prireditve: 6 liberalci 2 klerikalci 2 Nemci 1 ostali 1 1/3 DRUŽABNO-ZABAVNE PRIREDITVE Prva tovrstna prireditev v mesecu novembru je bil garnizijski večer služ­ bujočih podoficirjev ljubljanske garnizije. Priredili so ga 5. 11. v Kazini ob sode­ lovanju kapele 27. regimenta. Vabljene so bile družine podoficirjev ter njihovi prijatelji in znanci.1 7 4 Med društvene prireditve povsem zabavne vsebine lahko v mesecu novembru uvrstimo še vrsto družabnih večerov in veselic s plesom: - 8. 11. je zabavni večer Sokola I. potekal v gostilni brata Zupančiča na Ahacljevi cesti. Nastopil je salonski orkester Sokola 1 . Ob živahni zabavi, ki je trajala pozno v noč, so se udeleženci “v bratskem razgovoru navduševali za sokolsko in napredno stvar."1 7 5 - v soboto, 15. 11., je bil prvi večer Narodne čitalnice v vseh čitalničnih 171 Sl., 16. 11. 1913. 172 S.n., 8. 11. in 17. 11. 1913 ter L.Z., 16. 11. in 18. 11. 1913. 173 S.n., 26. 11. 1913. 174 L.Z., 4. 11. 1913. 175 S.n., 8. 11. in 10. 11. 1913. prostorih Narodnega doma. Po poročilu v Slovenskem narodu je Narodna čitalnica s sobotno prireditvijo udejanila nekaj, “kar smo do sedaj v Ljubljani sploh pogrešali.” Poročevalec je dalje navajal, da so družinski večeri prireditve, “ki so izšle iz francoskega tla. Njih namen je združiti posamezne rodbine v do­ mačem kraju, poskrbeti starim in mladim par ur neprisiljene domače zabave.” Tako je bilo tudi v Narodnem domu, kjer je bil zgornji del dvorane namenjen za ples, igral je LDO, spodnji - “krasno dekoriran” z visokimi oleandri - pa je predstavljal shajališče starejše družbe, ki se je “ob snežnobelo pregrnjenih, z razkošnimi cvetlicami ozaljšanih mizah pri kapljici rujnega vinca iz državne vzorne kleti v Rudolfovem nemoteno med sabo zabavala, obenem pa se divila vztrajnosti plešoče mladine.” Večer je “otvoril” koncert, ki ga je priredil salonski orkester, sestavljen iz gospodičen in gospodov iz domače družbe. G. prof. Morterra, ki je vodil ples, je našel zlasti pri “arragementu” novega tango plesa izobilje vestnih in ukaželjnih učencev. Udeležba je bila velika “zlasti s strani narodnih meščanskih rodbin. Narodna čitalnica je ž njim (večerom - op. a.) otvorila vrsto prireditev, ki bodo tudi ostale redno shajališče naše družbe.”1 7 6 Istega večera kot Narodna čitalnica (15. 11.) je imel v Unionu svoj večer tudi klerikalni Družabni klub.1 7 7 V nedeljo, 16. 11., sta bili kar dve zabavno-dobrodelni prireditvi. “Martin Malenškov večer” šentpetrskih podružnic sv. Cirila in Metoda pri Štruklju je bil dobrodelne narave. Z udeležbo so obiskovalci podpirali družbo, “ki je na tisoče otrok obvarovala potujčevanja.” Prevladovalo je požrtvovalno raz­ položenje, saj so šentpetrske dame zbrale 200 K 55 v.1 7 8 Istega dne je Martinov večer v Kavčičevi gostilni na Privozu priredilo tudi Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj. Izkupiček je bil namenjen miklavževanju revnih otrok tega okraja. “Narodno občinstvo” je do zadnjega ko­ tička napolnilo obširne prostore in se počutilo prav domače.1 7 9 Na Martinovo nedeljo, 16. 11., se je v Šentjakobskem okraju vsekakor poka­ zalo, kateri veseljaki so katoliški in kateri narodno-napredni. Prvi so vsekakor morali obiskati “podučno-zabaven” večer Šentjakobskega prosvetnega društva (omenjen v rubriki kulturno-zabavnih prireditev), drugi pa se niso mogli izogniti zgoraj omenjenemu dobrodelnemu rajanju v Kavčičevi gostilni - obe veselici sta potekali istočasno. V soboto, 22. 11., je liberalno Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov ob pol devetih zvečer v mali dvorani Narodnega doma priredilo zabavni večer. Na njem sta nastopila komik Sladovič in “sv. Johanca z Vodic” ,..1 8 0 Vodiška Jo- hanca trgovskih sotrudnikov pa je šla na živce Slovencu. 22. 11. je zapisal: “Drugod so trgovski sotrudniki večidelj ljudje finih manir. V Ljubljani pa je nekaj komijev, katerih nesramnost in surovost presega vse meje ... Polni alkohola robantijo in izzivajo po železniških kupejih dostojne in mirne potnike - zlasti 176 S.n., 8. 11. in 17. 11. 1913. 177 Sl., 15. 11. 1913. 178 S.n., 8. 11. in 21. 11. 1913. 179 S.n., 12. 11. in 17. 11. 1913. 180 S.n., 18. 11. in 24. 11. 1913. duhovnike. Njihovi pogovori so naravnost gnjusni, pojo pa tako bogokletne in umazane kvante, da lasje stojijo pokonci." Te besede je Slovenski narod označil kot “rovtarsko psovanje in grdenje”, pravi vzrok za njih pa naj bi bila vodiška Johanca oz. parodija na njo in njene čudeže. “Lepo je, da se na tak način indetificirajo z njo,” je poudarjal Slovenski narod in nadaljeval: “Slovenec zmerja sotrudnike, da vračajoč se z izletov izzivajo in robantijo po vagonih - kakemu klerikalcu že ni všeč, če zapojejo kako narodno ali si dovolijo kako šalo. Kaj pa napredni potniki, ki jih molestirajo na železnici kake babe s “prepevanjem" brumnih pesmi in glasnimi molitvami, ali pa kaplani in duhovniki z arogantnim zabavljanjem čez liberalce?”1 8 1 Ob istem času kot sotrudniki v Narodnem domu je imel v Unionu svoj večer Družabni klub.1 8 2 Svoj drugi družinski večer je imela istega dne (29. 11.) ob pol devetih v veliki dvorani Narodnega doma Narodna čitalnica. Sodeloval je orkester Društ­ vene godbe. Na plesišču, kakor tudi v krasno ozaljšanem restavracijskem vrtiču, je vladalo živahno vrvenje. Med odmori je igral domač čitalniški orkester. Ude­ ležencev je bilo nad 200, pri prvi četvorki pa je nastopilo 50 parov, kar je po­ ročevalec ocenil kot številno udeležbo. Prireditev so obiskali župan Tavčar in podžupan Triller s soprogama ter predsednik trgovske zbornice Knez.1 8 3 Tudi to soboto je Družabni klub organiziral svoj redni družabni večer.1 8 4 Kabaretni večer dunajskega gledališča “Cabaret Fledermaus”, uprizorjen 7. 11. ob osmih v hotelu Slon, je obsegal “zdrav humor in satiro”. Kabaretni večer so ponovili tudi 11. 11. v stekleni dvorani Kazine, tokrat z novim pro­ gramom.1 8 5 Novembra je bilo organiziranih 10 zabavnih društvenih prireditev. Sest so jih organizirala liberalna društva, tri klerikalni Družabni klub, ena pa je bila po- klicno-stanovska. Ob sobotah in nedeljah zvečer je potekala na kulturno-zabavnih in družabno- zabavnih prireditvah svojevrstna bitka društev različnih taborov (s tega vidika obe področji težko ločimo). V tem spopadu sta se obe strani posluževali že preizkušenih orožij - klerikalci poučno-svarečih predavanj in govorov, liberalci pa sarkazma v obliki skečev in parodij. Pojmovanje zabave se je med obema taboroma zelo razlikovalo. Nasprotnomisleči Ljubljančani (in tudi podeželani) so se srečevali pri institucionalnih kulturnih prireditvah (gledališče, koncerti GM, kinematograf ...), veseljačili, plesali in krokali pa so v glavnem ločeno. 181 S.n., 24. 11. 1913. 182 Sl., 22. 11. 1913. 183 S.n., 26. 11. in 1. 12. 1913 ter L.Z., 29. 11. 1913. 184 Sl., 29. 11. 1913. 185 L.Z., 6. in 11. 11. 1913; Teh uprizoritev ne m orem o uvrstiti ne med društvene ne med institucionalne prireditve, lahko pa ju uvrstimo med družabno-zabavne. družabno-zabavne prireditve: 10 liberalci klerikalci ostali 6 3 1 1/4 OSTALO Nemške družabne prireditve so, kot je bilo že omenjeno, zanimale tudi Slo­ vence. Slovenec je v zvezi s predstavo Fledermaus Kabareta, uprizorjeno 7. 11., napadel liberalno inteligenco in ji naprtil krivdo za “kulturno” izdajstvo. 11. 11. je v notici “Slovenska drama v Deželnem gledališču” zapisal: “V sobotni številki smo poročali o slabem obisku pri resni dramski predstavi, namenjeni inteligenci (Funtkova drama “Tekma”, uprizorjena 7. 11. - op. a.). Mnogo slovenske inte­ ligence je bilo tisti večer pri Slonu pri predstavi dunajskega “Fledermaus kaba­ reta". Slovenski drami tudi brez klerikalnih intrig vedno manjka inteligentnega občinstva, ki je sicer mnogo debatiralo in vpilo o slovenskem gledališču, pri slovenski drami pa v gledališču puščalo prazne sedeže. Prihodnji teden bo morda obisk boljši - igra se "Vodiška Johanca ali telečja kri v Ljubljani". Tako bo morda za inteligentni publikum v Ljubljani rešeno slovensko gledališče. Zani­ mivo pri tej gledališki dramski mizeriji je, da so naši Ljudski domovi v Ljubljani in okolici pri vsaki predstavi vedno polni. G. Borštnik bo prav storil, ako z dobrimi ljudskimi predstavami ustvari novo gledališko občinstvo.” Vsekakor je ta Slovenčev komentar zelo pomenljiv, saj opredeljuje ljubljanski “inteligentni publikum” kot čisto liberalen, in se od njega popolnoma distancira. Pripisuje mu tudi nagnjenost k lahki in, še huje, nemški umetnosti. Tudi De­ želno gledališče se tu jasno označuje in kritizira kot domena liberalcev. Nasproti temu se kot možni kulturni oponent izpostavlja “ljudstvo” - kar naj bi bili ver­ jetno revnejši in manj izobraženi sloji prebivalstva - iz katerega naj bi se z “ljud­ skimi predstavami” izoblikovalo novo gledališko občinstvo. To “ljudstvo" so kleri­ kalci preko svojih Ljudskih domov očitno v precejšnji meri obvladovali in tudi že primerno kulturno “izobraževali”. Kakšno izobrazbo naj bi te “ljudske predstave” ustvarjale in kakšno gledališče naj bi pri tem nastajalo, dajejo slutiti že naslovi predstav, kot so - “Za pravdo in srce", “Roza Jelodvorska”, “sv. Elizabeta”... V začetku novembra so se začele vaje za nemški mešani pevski zbor. Kandidate je sprejemal glasbeni direktor Weiss-Ostborn.1 8 6 10. 11. je bila v Narodnem domu uprizorjena javna telovadba slovenske Sokolske vrste, ki je 16. 11. nastopila na tekmovanju v Parizu. Na sporedu so bile: proste vaje, vaje na bradlji, drogu, konju, “na šir” in krogih, plezanje na hitrost ter skok v daljavo.1 8 7 186 L.Z., 4. 11. 1913. 187 S.n., 10. 11. 1913. V začetku novembra se je začel hrvaško-srbski tečaj. V organizaciji Slo­ vanskega kluba ga je vodil prof. dr. Ilešič, udeleževalo pa se ga je nad 70 dam in gospodov.1 8 8 Aktivnost društev je začenjala delati preglavice Slovenskemu narodu. Dne 27. 11. je bilo v notici “Malo uvidevnosti” objavljeno: “Z društvenimi naznanili, rekla­ mami in poročili nas društva bombardirajo. To društvo hoče imeti reklamo za kako prireditev kar po več dni, drugo hoče imeti, da se natisnejo imena vseh odbornikov itd. itd. Malo uvidevnosti bi društva že lahko imela, kajti tako ne gre več. Naš list ima kake druge naloge, ki so bolj važne, kakor te reklame.” Novi ples - tango, je v tem času na liberalnih zabavah (npr. družinskih veče­ rih Narodne čitalnice) pridobival na priljubljenosti. S stališča katoliške morale pa je bil ta ples sporen. S tem v zvezi so časopisi tudi prenašali razna mnenja in poročila iz tujine. Tako je npr. Slovenski narod 27. 11. poročal o tem, da v Nemčiji in drugod nastopajo proti tangu, italijanska kraljica Helena pa da ga sama rada pleše in da ga je uvedla na dvoru. 29. 11. je isti časopis sporočil, da je več inozemnih škofov vprašalo papeža, ali tango odgovarja nravnosti. Dokler se zadeva ne pojasni, se je škofom ukazalo naj tango po možnosti zatirajo. Na to temo je tudi v Laibacher Zeitung bilo mogoče prebrati šalo: “Fritzhen: Sag mal, Vater, tanzen Affen auch Tango? - Vater: Nur! ...”1 8 9 društvene prireditve - november 1913: 29 predavanja 10 kulturno-umetniške prireditve 3 kulturno-zabavne prireditve 6 družabno-zabavne prireditve 10 liberalci 8 klerikalci 14 Nemci 5 ostali 2 I IN S T IT U C IO N A L N E P R IR E D IT V E Il/l GLEDALIŠKE PREDSTAVE Dramska sezona slovenskega Deželnega gledališča se je začela precej klavrno. Po že ustaljeni tradiciji so na vseh svetih dan igrali Raupachovo igro “Mlinar in njegova hči". Tokrat so jo 1. 11. uprizorili v režiji Danila. Hiša ni 188 S.n., 14. 11. 1913. 189 L.Z., 28. 11. 1913. bila tako polna, kot je bila prejšnja leta.1 9 0 1. 11 so v nemškem gledališču popoldne ponovili opereto “Die schöne Helena” (“Lepa Helena”), zvečer pa so s pomočjo članov celovškega ansambla nastopili z Verdijevo opero “Rigoletto".1 9 1 V nedeljo, 2. 11., je bila popoldne na sporedu opereta “Ein Walzertraum” (“Sanjski valček”), zvečer pa spet “Rigoletto”. Kritika je bila spet naklonjena vsem - tako solistom kot manjšim vlogam, orkestru in direktorju Schrammu.1 9 2 Marko Vuškovič 4. 11. so hrvaški gledališčniki spet obiskali Ljubljano. Na sporedu je bil - kot pred dvema dnevoma v nemški hiši - Verdi oz. njegova opera “Traviata". 190 S.n., Sl. in L.Z., 4. 11. 1913; D. Moravec, "Slovensko gledališče Cankarjeve dobe" (Ljubljana: CZ, 1974). 191 Gledališki listi nemškega gledališča v Ljubljani 1912-14; Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. 192 L.Z., 4. 11. 1913. To je bila spet priložnost za nove, v superlativih izražene komplimente časo­ pisnih kritikov. Ti so ocenili, da je bila “Maja de Strozzi najboljša Violeta, kar so jo ljubljanski odri videli. Publika ji je po vsakem aktu vzklikala in divje plos­ kala.” Gledališče je bilo razprodano, publika pa osvojena. Predstavo sta obiskala deželni glavar Šušteršič in deželni predsednik Schwarz z ženama.1 9 3 Istega dne je v nemškem gledališču nastopala “Die goldene Eva” (“Zlata Eva”). Veseloigra Schönthan in Coppela je bila po besedah kritika v L. Z. že zdavnaj obrabljena (Eva se poroči z bogatim starcem ...). Publika je zelo uživala ter nastopajočim vzklikala, igralci pa so svoje vloge pretirano karikirali.1 9 4 Naslednjega dne, 5. 11., je hrvaško gledališče uprizorilo Puccinijevo opero “Tosca”. Spet sta bila tu nov triumf in razprodana hiša. Tokrat je bil v ospredju Vuškovič, ki je v vlogi policijskega šefa barona Scarpie fasciniral s svojim baritonom neverjetnih razsežnosti - ’’Znal je nijansirati svoj glas v naj­ značilnejših barvah, ki ločijo šepetajočega ljubimca od pohotnega volka in po­ božnega katoličana od brezsrčnega tirana ...” in igro “V vsaki gesti kot Scarpia kazal krutost z svojim bronastim, hladnobrutalnim obrazom.” (S.n.) Predstavi sta zopet prisostvovala Schwarz in Šušteršič s soprogama.1 9 5 6. 11. so v nemškem gledališču tretjič ponovili opereto “Der lachende Ehemann” (“Nasmejani soprog”).1 9 6 7. 11 je končno prišla v Deželnem gledališču na vrsto Funtkova drama “Tekma” (31. 10. je bila odpovedana). Igra niti ni izpadla slabo, samo gledalcev ni bilo. Slovenec je - kot je bilo že omenjeno - poudarjal, da so gledalci, na­ mesto da bi šli gledat “Tekmo", “prebegnili” k predstavi “Fledermaus Kabareta” v hotel Slon. Slovenski narod je svoje poročilo o predstavi obupano zaključil: “Ali mislijo ljudje, ki so se prej polnoštevilno udeleževali Borštnikovih gostovanj, da ga zdaj ni treba več iti gledat, ker ga imamo itak v Ljubljani? Naj se ven­ dar vsaj gotovi krogi zganejo, saj postaja zadeva že mučna ...” Tudi kritik Lai- bacher Zeitunga je menil, da je s svojim obiskom ljubljanska publika znova dokazala, da ji manjka vsak smisel za resno dramatsko umetnost. Predstavo je obiskal deželni glavar Šušteršič.1 9 7 8. 11. so ob Schillerjevem prazniku v nemškem gledališču uprizorili njegovo dramo “Die Jungfrau von Orleans” (“Devica Orleanska”).1 9 8 V nedeljo, 9. 11., so v nemškem gledališču uprizorili dve predstavi. Popoldne je bila na vrsti ponovitev “Die goldene Eva" (“Zlata Eva"), zvečer pa so uprizorili opereto Johanna Straussa “Die Fledermaus” (“Netopir”). Kritik je poudaril, da gre za neuničljivo delo, katerega vsaka nova uprizoritev z neminljivim čarom vpli­ va na nove generacije ljubiteljev operete. Nedeljska uprizoritev je sledila zahtevam novega časa, ko se hoče krohotanja in ne smejanja. Muzikalična igra je bila mestoma groba in zadnji akt je padel na nivo poze zaradi klovnovskih šal.1 9 9 193 S.n., Sl. in L.Z., 5. 11. 1913. 194 L.Z., 4. 11. in 6. 11. 1913. 195 S.n., Sl. in L.Z., 6. 11. 1913. 196 L.Z., 4. 11. 1913. 197 S.n., 7. 11. 1913, Sl., 11. 11. 1913, L.Z., 8. 11. 1913. 198 L.Z., 4. 11. 1913. 199 L.Z., 11. 11. 1913. Vodja I g n a c i j B o r š t n i k . -BI Predstava 9. Gled. predstava 2439. V nedeljo, dne 9. novembra 1913. Burka! Za smeh! H a n o t o ïp riîo rje io ! Za smeh! Burka! MARTIN SMOLA ali KINEMATOGRAF. Burka v treh dejanjih. — Spisala O. Blumtnlhal in O. Kadclbuig. — PrcvcI Aleksi) Nikolajev — Relise* Jo*. Povhi. М Г Na dunajskem ..Volkstheatnr nad sokrat z velikanskim uspehom vprlzorjena. O S E B E i Mutin Črni — — — — — — M. Sltibinkk. Hilda, njegovi tena— — — — — — — — B. buklekova. Vladimif SUnad, njen oit _ — — — _ — Jo». PovhL Matilda. njegova lena — — — — — — — P. Juvanova. Marta Poljančeva — — — — — — — — J. Gorjupov*. Tobija Polcton — — — — — — — — — Ed. Onrin. Boris Meiukl — — — — — — — — — A. Danilo. Avlin, podjetnik kincinatognla — — — — — Jo*. Seal. škrabee, knjigovodja — — — — — — — Al. Drenovec Enia, slulkinja — — — — — — — — — AL Oorjupova. Kraj : Ljubljani. BALKONI Sedeli I. m t c ........... I K 60 v . П.................. I . 30 . . III................ I . 20 , GALERIJ Ai Sedel* L viste.......... — K во y . H.— V............... - . 60 . Stojiiia...................— . 20 . Vstopnice st dobivajo « Češarkov: trafiki In »efer na dan predstave pri blagajni v gledaliiiu. L O Ž E . Sedel L— IH. vt«e. . . . IV.— VI......... . . 2 K 60 * . . 2 . 36 . Vstopnina.................1 K M * ta dijake......... 1 . 30 . . УП.-1Х......... . . 2 . 16 . 1ш Iti* n mulili intim . X.— XI......... . . 1 . C O . Lola v parterju.............K 4 — StojiWe . . J . U . . . 1. redu It. 2— 5 ...........4 - Dijaiko stojiiie........ . . . - . ча . . . 1 . . . 6 - 9 ...........i — B lag ajn ica s e o d p re o b 7. Z a č e te k o b ‘/,8. K o n e c o b ’/« 1 0 . Medtem ko so gledalci 9. 11. v nemškem gledališču uživali v Straussovi opereti, so se zabavali tudi gledalci v Deželnem gledališču. Tam se je dogajala prvovrstna sramota. Na sporedu je bila namreč Blumenthal-Kadelburgova vese­ loigra “Martin Smola ali kinematograf’, ki so jo baje na Dunaju ponavljali več kot 50-krat. V resnici o kaki veseloigri ni bilo govora, saj je šlo po oceni kri­ tika Slovenskega naroda za “v prvi vrsti skakanje in preskakovanje ... prave in pristne cirkuške figure. O kaki igralski logiki ni govora... Gospod Skrbinšek zmore tole: Martin Smola prekroka celo noč, pride ob šestih zjutraj domov, grozovito zdeha in toži o svoji zaspanosti, v isti sapi je živahen, noge in roke mu poskakujejo.” (S.n.) “Najbrže bomo obsojeni, da se nam bo igralo v bodoče samo veseloigre in burke in da bo prišla enkrat samkrat na mesec na vrsto literarna reč. A treba bo prenesti tudi to, zakaj publika hoče le lahke hra­ ne." (Sl.) Laibacher Zeitung je zapisal, da kljub vsej dobri volji, ki jo imajo do položaja današnje prehodne drame, ne morejo brez pripombe, da obstaja očitna povezava med izvedbo drame, obiskom, blagajno, plačami in na drugi strani kvaliteto predstav - “Igra je naravnana na okus nedeljske publike, cirkuška umetnost pa ne odgovarja gledališkemu odru. Najhujša sta bila neokusni dile­ tant Grom in Danilo, ki je skušal oponašati Rusa z ogrskim naglasom.” (L.Z.)200 Nemško gledališče je tekom meseca nadaljevalo s serijo lahkih in - vedno mnogoštevilnemu občinstvu - všečnih komadov: 11. 11. so v nemškem gledališču zadnjič izvedli “Die Frau des Komandeurs” (“Poveljnikovo ženo”) Maxa Dreyerja.2 0 1 13. 11. je bila na nemškem odru na vrsti novost - veseloigra Rivaira in Besnarda “Mein Freund Teddy” (“Moj prijatelj Teddy").2 0 2 15. 11. so prav tam spet uprizorili “Der lachende Ehemann” (“Nasmejanega soproga").2 0 3 V nedeljo, 16. 11. popoldne, so v nemškem gledališču ob znižanih cenah uprizorili opereto “Prinzeß Greti” (“Princesa Greti”), zvečer pa je bila na sporedu na novo naštudirana “melodiozna” opereta F. Suppeja “Model”. V slednji so bili posebej izpostavljeni Schubertovi valčki, ki so jih na zahtevo publike morali ponavljati.2 0 4 Ta nedelja pa je bila zopet dan sramote za slovensko Deželno gledališče. Najprej so popoldne ponovili škandalozno cirkusijado “Martin Smola ali kine­ matograf”, zvečer pa so uprizorili “Revčka Andrejčka” v Povhetovi režiji. Pri “An- drejčku” “izbrana” publika ni zaznala niti tiste literarne vrednosti, ki jo je delo imelo: “Razpoloženje je bilo dobro oziroma še preveč dobro, ker so posetniki obrnili zadevo na veselo plat celo tam, kjer je bila na odru prav žalostna. Borštnik je kreiral Revčka prav realistično ... Povhe je občinstvo solidno zabaval z bebcem Anžetom.”(S.n.) “Igra se lahko vzljubi, dasi so zoprne jokave scene, značaji pa pretirani. Kadar so stali na odru štirje igralci, tedaj ni bilo sledu o kaki skupni igri, pač pa so bile to scene, vredne diletantov. Birič - Kovač 200 S.n., Sl., L.Z., 10. 11. 1913. 201 L.Z., 10. 11. 1913. 202 L.Z., 13. 11. 1913. 203 L.Z., 10. 11. 1913. 204 L.Z., 14. 11. 1913. zasluži globo za morenje občinstva, Drenovec - Pavel je bil diletant z jokavim glasom in salonskimi kretnjami, Zvitorog - Šest odurna karikatura - naravnost neužiten”.(Sl.) “Med akti je igral LDO, tako da se zelo številna publika cel večer ni dolgočasila.” (L.Z.)2 0 5 Alojzij Drenovec Po tej mori je v Deželno gledališče spet v triumfu prišla gostovat hrvaška opera. In zopet so se obiskovalci v gledališču kar trli. 17. 11. je bila upri­ zorjena Zajčeva opera “Zrinjski”, ki je imela tudi aktualno politični predznak - “Ta junaška opera je za nas, Hrvate in Srbe vedno mlada. Naša srca razgreva z vzgledi domovinske ljubezni in neizprosnega junaštva ... Posebej zdaj, ko nam je še živem spominu osvetna vojska srbska in črnogorska, ki se je maščevala nad sovragom za Kosovo in Siget-grad." Posebej je izstopal Vuškovič, ki “svoje vloge ni odigral, pač pa odživel - svoje viteze je zaklel pred bogom tako stra­ šno, da ne vem, če ga je prekosil pri tem poslu - pred tolikimi stoletji - sam Zrinski. (S.n.) Takih ovacij kot včeraj v slovenskem gledališču še nismo videli: iz lož je letelo cvetje na sodelujoče ... Pri prodaji vstopnic bo treba skrbeti za red in nepristranost, da bi kdo dobil sedež le, če ga dražje plača, prek vrste ne gre.” (Sl.) Operi so prisostvovali ga. baronica Schwarz in gospa Kusmanek, de­ želni glavar Šušteršič, graščak vitez Gutmansthal-Benvenuti in novoizvoljeni pred­ sednik kranjskega avtomobilskega kluba dr. Karl vitez Born, poleg njih pa še mnogoštevilna izbrana publika, med njo mnogo oficirjev s svojimi damami. (L.Z.)20 6 Nič manj pa ni bilo občinstvo navdušeno naslednjega dne, 18. 11., ko je hrvaška opera uprizorila Verdijevo opero “Ples v maskah”. Ta opera je zahtevala kar celo trumo solistov, od katerih se je posebej izkazal Lowczynski v vlogi Riccarda. Publika je ploskala ob vsaki sceni. Častni obiskovalci so bili baronica Schwarz, FML Kusmanek s soprogo, deželni glavar Šušteršič, graščak vitez Gut­ mansthal-Benvenuti in župan Tavčar. (L.Z.)2 0 7 Komur je bila Verdijeva opera pretežka, ali pa ni dobil kart, si je lahko 18. 11. v nemškem gledališču ogledal ponovitev operete “Die Fledermaus” (“Ne­ topir”).2 0 8 20. 11. je bil v nemškem gledališču prvič v sezoni na sporedu literarni večer. Uprizorili so tri dela: najnovejšo enodejanko H. Hoffmannsthala “Der Tor und Todt” (“Norec in smrt"), enodejanko v treh aktih Franka Wedekinda “Der Kammersänger” (“Komorni pevec”) in Czinnerjevo enodejanko “Satans Maske” (“Satanova maska"). Vodstvo nemškega gledališča je hotelo s temi tremi eno­ dejankami opraviti dolžnost vsakega gledališča, da seznanja občinstvo z novi­ tetami v svetu literature. Publika ni skoparila z aplavzom.209 22. 11. so tudi v Deželnem gledališču spravili na oder "pravo” umetnost. Po predstavah, ki bi jih težko šteli med gledališko umetnost, so na spored uvrstili Strindbergovo žaloigro “Oče”. V tej igri sta prvič na ljubljanskem odru nastopili igralki Winterjeva in Dordeviceva. Slovenec je opozarjal, da je to zadnji poskus privabiti občinstvo z resnimi predstavami. Kritike so v vseh treh dnevnikih iz­ zvenele razmeroma ugodno. Slovenec je zapisal, da se “Očeta” lotevajo le gle­ dališča z dobrimi igralci, duhovito publiko in veliko ljubezni ter “da je Ljubljana igrala “Očeta" pred prav dobro obiskanim gledališčem, ji ni v nečast.”210 Ob istem času, ko je v Deželnem gledališču potekala Strindbergova drama, so v nemškem gledališču gledalci uživali v operetni novosti “Susi - der kleine Graf' (“Mali grof Susi”). Izvedli so jo po knjigi Franza Martosa in na glasbo Adolarja Renyija. “Očarljiva" glasba je vsebovala celo vrsto šlagerjev in publika je hitro prešla v najboljše razpoloženje.2 1 1 Naslednjega dne - v nedeljo, 23. 11., so popoldne v nemškem gledališču po­ 206 S.n., Sl. in L.Z., 18. 11. 1913. 207 S.n., Sl. in L.Z., 18. 11. 1913. 208 L.Z., 15. 11. 1913. 209 L.Z., 15., 20. in 21. 11. 1913. 210 Sl., 19. in 22. 11. 1913; S.n. in L.Z., 21. in 24. 11. 1913. 211 L.Z., 21. in 24. 11. 1913. novili “Der lachende Ehemann” (“Nasmejani soprog”), zvečer pa so uprizorili po­ zo s petjem “Ihr Korporal” (“Njen korporal") po literarni predlogi R. Coste in na glasbo Karla Millöckerja. Uspeh seveda ni izostal, saj je bilo to delo “iz naj­ boljše preteklosti, ko operete še niso bile polne pretiravanj. Gledališko vodstvo je vložilo najboljše moči. Publika je bila zelo zadovoljna. Eksplozije smeha ...”2 1 2 V Deželnem gledališču tudi tega dne niso bili na višjem kvalitetnem nivoju. Popoldne so uprizorili Morrejevo ljudsko igro s petjem “Revček Andrejček”, zve­ čer pa veseloigro M. Henequina “Sladkosti rodbinskega življenja", ki je bila “bur­ ka ... bedasta, situacijske komike ni, značaji nemogoči in neverjetni ... duho­ vitosti ni." (Sl.) Gledališče je bilo pri obeh predstavah dobro obiskano, saj je bilo, razen lož, polno.213 Nemško gledališče je nadaljevalo z lahkimi deli. 25. 11. so uprizorili ljudsko igro Fulde: “Die Jugendfreunde” (“Mladostni prijatelji"). Gledalcem so predvsem ugajali karakterni liki - npr. g. Falkone v vlogi “salonske kače”, gdč. Linhart v vlogi mlade opravljive ženske ali gdč. Hardt kot pristna živahna Dunajčanka.2 1 4 27. 11. so v nemškem gledališču ponovili veseloigro s petjem “Susi der kleine Graf’ (“Mali grof Susi”).215 V soboto, 29. 11., so v Ljubljano prišli zopet gostovat člani celovške opere. Po priredbi Blaua, Milleta in Hartmanna ter na glasbo Masseneta so uprizorili opero - lirično dramo “Werther". Ta je po mnenju kritika naredila na publiko krepak vtis in dokazala, da "vsak delček Goethejevega genija triumfalno izžareva skozi maškerado francoske opere." Predstavo je obiskal deželni predsednik Schwarz.216 Naslednjega dne - 30. 11. popoldne, so v nemškem gledališču pri precej znižanih cenah spet ponavljali opereto “Der lachende Ehemann” (“Nasmejani soprog”). Zvečer pa je celovški ansambel uprizoril Nikolaievo opero “Die lustigen Frauen von Windsor” (“Vesele žene Windsorske"). Na gledalce je opera pustila vtis, kot ga mnoge operetne novosti v zadnjih letih niso imele - gostje iz Ce­ lovca pa so tokrat prepričali publiko ne le o svojem glasbenem in plesnem znanju, pač pa tudi o svoji humoristični nadarjenosti. Tudi to uprizoritev si je ogledal deželni predsednik Schwarz.2 1 7 Isto nedeljo so tudi v Deželnem gledališču uprizorili dve predstavi. Popoldne so pri znižanih cenah ponovili “Sladkosti rodbinskega življenja”, zvečer pa je bila na sporedu narodna igra s petjem “Brat Martin”.2 1 8 212 L.Z., 23. in 24. 11. 1913. 213 S.n., L.Z. in Sl., 22. in 24. 11. 1913. 214 L.Z., 24. in 26. 11. 1913. 215 L.Z., 26. 11. 1913. 216 L.Z., 27. 11. in 1. 12. 1913. 217 L.Z., 1. 12. 1913. 218 S.n., Sl. in L.Z., 28. 11. in 1. 12. 1913. gledališke predstave: 38 slovensko gledališče: - drame: - veseloigre/ljudske igre: - opere: 14 2 8 4 nemško gledališče: - drame: - veseloigre: - opere: - operete: 24 3 4 4 13 Razlika v repertoarju obeh ljubljanskih gledališč se izkazuje predvsem pri operetah. V Deželnem gledališču ni bilo operet - tej zvrsti so bile dokaj po­ dobne “ljudske igre s petjem", v nemškem gledališču pa so operete pred­ stavljale okostje njegovega repertoarja in osnovni razlog za tako velik obisk in priljubljenost. Glede ostalih zvrsti uprizoritev je bila struktura v obeh gledališčih podobna. V oči bode neverjetno velika popularnost predstav hrvaške opere. Nabito pol­ na hiša, razgrabljene karte in veliko navdušenje so v kričečem nasprotju s po­ razno slabim obiskom dramatičnih uprizoritev domačega gledališča. Nedvomno je bila kvalitetna razlika med hrvaško opero in “prehodno” slovensko dramo ve­ lika. Vendar to ni edini razlog za tako veliko razliko v obisku. V ozir je treba vzeti tudi okus časa oziroma modo operet in bleščečih oper. Publike, ki bi resnično cenila dramatske umetniške užitke, je bilo v Ljubljani bore malo. Zato se je slovensko Deželno gledališče - če je hotelo preživeti - moralo prilagajati okusu “ljudstva”, kateremu je izvabljalo krohot z neduhovitimi pozami, ljudskimi igrami s petjem in celo z cirkuškimi akrobacijami. Srednji malomeščanski sloj je slovenskim igralcem speljalo nemško gledališče s svojimi plehkimi operetami, polnimi koračnic, valčkov, modnih plesov in predvsem dunajskega "svetov­ ljanstva”, katerega so bili Ljubljančani najbolj lačni. S tem, ko je ljubljanska liberalna publika puščala slovensko gledališče na cedilu, je deželnemu odboru likvidacijo le-tega zelo olajšala. II/2 KINEMATOGRAFSKE PREDSTAVE Novembra je v filmskem sporedu kina Ideal najbolj izstopala v ospredje ve­ lika rimska drama v petih dejanjih “In hoc signo vinces”, ki so jo predvajali od 7. do 13. 11. Film je bil dolg celih 2000 m, na sporedu pa je bil ob enih, treh, petih in sedmih popoldne. Baje je ponujal pravi spektakel - množični pri­ zori, boji konjenikov, starorimska taborišča, prizori z ulice, boji gladiatorjev, bogoslužje prvih kristjanov, pohod čez Alpe, bitka pri Saxa Rubra itd. “Nikoli se film ne izplitvi do prazne vrste slik.” (S.n.) Zanimanje je bilo veliko, predprodaja vstopnic se je odvijala od 10. do 12. ure dopoldne, z dežele pa so vstopnice lahko naročali pisno. Posebej so ogled priporočali šolski mladini. Najbolj zani­ mivo pri tem filmu pa je, da se je kino Ideal posebej potrudil in poleg nem­ ških oskrbel tudi slovenske napise. Po zatrjevanju časopisnih reklam je bilo to prvo pojavljanje slovenskih filmskih napisov v Ljubljani. Z izdelavo le-teh je imel kinematograf baje velike stroške, kar naj bi bil - kot je pisalo v časopisnih inseratih - dokaz, koliko mu je do ljubljanske publike.219 Za šolsko mladino je bil ogled “najbolj napete drame te sezone” (L.Z.) z naslovom “Živi mrtvec”, posnete po romanu Houtteja in Marya, prepovedan. Trajala je dve uri - predstave so vrstile od treh do petih in od sedmih do de­ vetih, na sporedu pa je bila od 20. do 23. I I . 220 Sicer pa je ta mesec minil brez večjih posebnosti v sporedih, ki so bili standardno sestavljeni iz več kratkih filmov. Poleg filmskih žurnalov, burk in veseloiger so bile posebno priljubljene solzave drame oz. tragedije. Kot posebno posrečeno kombinacijo, ki je v gledalcih spodbujala oboje - s parodijami krohot in s prizori žalosti solze, zasledimo “do solz ginljivo komedijo “Kralj””. Na spo­ redu je bila kot sedma točka sporeda, ki so ga vrteli 25., 26. in 27. 11. Po­ sebej so jo izpostavljali pri reklamnih inseratih. Očitno zato, ker je ponujala tisto, kar je publika najbolj cenila - lahko prebavljive in “čustva” močno dražeče prizore: “Basserman igra parodistični del svoje vloge komedijanta zakotnega gledališča s popolno virtuoznostjo, do solz nas pa gane v posnemanju žalosti. Nenaden grozen strah se mu zrcali v potezah, ko zazna za smrt ljubljenih bitij, nato pa kakor z železno pestjo ob konvulzivnem ihtenju, bolest potare tresoče se truplo na tla. Občinstvo je popolnoma obvladala ta velika, v filmu izborno predočena umetnost. Istotako se je občudovala umetnost malega otroka H. Rainhardove, tako da ima ta film dve senzaciji.”2 2 1 Kult poneumljajočega “čustvovanja” je tako - poleg “sproščujočega” smeha - v svoji naivnosti prepričljivo triumfiral v sporedu kina “Ideal”. Gotovo je bilo enako tudi marsikje drugje po kinodvoranah takratne dobe. Kot zanimivost lahko ob filmskem utripu meseca novembra omenimo še novičko o kinu Metropol, ki ga je ustanovilo ljubljansko slovensko Dramatično društvo. To je imelo pred časom - do prepovedi deželnega zbora - predstave v Deželnem gledališču. Po novem naj bi jih imelo v nasproti Narodnem domu stoječem skladišču. To je bilo bivše vojaško skladišče, ki so ga najeli od mestne občine za dobo pet let.2 2 2 11/3 KONCERTI Z razpadom Slovenske filharmonije sta se pojavila dva problema. Prvi je predstavljal pomanjkanje profesionalne, dovolj kvalitetne godbe, ki so jo slo­ venske institucije občasno potrebovale ob raznih prireditvah. Drugi in očitno bolj 219 S.n., 5., 7., 8. in 10. 11. 1913. 220 S.n. in L.Z., 19. in 20. 11. 1913. 221 S.n., 25. in 26. 11. 1913. 222 L.Z., 18. 11. 1913. pereč problem pa je bila življenjska eksistenca glasbenikov, ki so ostali brez vsakih rednih dohodkov. Problem ostankov Slovenske filharmonije so skušali razrešiti na način, da so 6. 11. ustanovili Ljubljanski društveni orkester (LDO). Raven njihove glasbene reprodukcije se je znižala že s tem, ko so postali odvisni od zaslužka od koncertov po restavracijah, kavarnah in hotelih. Zdaj je ta praksa nižanja nivoja LDO-jevih izvajanj dobila tudi “programsko” potrditev na ustanovitvenem ses­ tanku LDO-ja v hotelu Tratnik: “orkester ima tako dobre moči, da bo lahko nastopal povsod - pri koncertih, v gledališču, društvenih prireditvah, sprehodih itd. Kdor rabi godbo, naj se obrne na odbor, ki ima redno sejo vsak pone­ deljek. Koncert za podporne člane bo na sporedu vsak ponedeljek in sicer vsak teden v drugi restavraciji podpornega člana.” (L.Z.) “Orkester je odvisen od koncertnih angažmanov in društvenih članov, zato se želi, da bi jih pristopilo čim več.” (S.n.)223 “Godba bo štela 16 stalnih godcev, po potrebi se bo lahko razširila na 24 godcev. Izvoljen je bil 12-članski odbor pod predsedstvom kapelnega mojstra Cernya.”224 LDO je novembra priredil naslednje koncerte: - 9. 11. od pol štirih do pol sedmih v hotelu Tivoli;2 2 5 - 13. 11. ob devetih v kavarni Krapš ;226 - 16. 11. od pol štirih do pol sedmih v hotelu Tivoli;2 2 7 - 20. 11. v kavarni Evropa;2 2 8 - 23. 11. v restavraciji na Glavnem kolodvoru;229 - 27. 11. v kavarni Krapš.230 Vstopnina je znašala 40-50 v, oba nedeljska koncerta pa sta bila očitno dru­ žinske narave, saj je bil vstop za otroke v spremstvu staršev prost. Kar se tiče sodelovanja pri društvenih prireditvah, je nekaj konkurence LDO- ju predstavljal salonski orkester Sokola I, ki je ponujal svoje usluge v časopisnih noticah in društva opozarjal, naj svoje vloge pošiljajo vsaj 14 dni pred pri­ reditvijo.2 3 1 Novembra se je zvrstilo tudi nekaj koncertov višje umetniške vrednosti. Glas­ bena matica je 8. 11. v Mestnem domu organizirala koncert, na katerem sta nastopila jugoslovanska umetnika - pianistka Jelena Dokič iz Beograda in Marko Vuškovič, operni pevec iz zagrebške opere. “Koncert je potekal tako sijajno, da 223 L.Z., 22. 11. 1913; S.n., 25. 11. 1913. 224 S.n., 7. 11. 1913; Člani odbora so bili še: podpredsednik Ivan Bajžel ter odborniki: Anton Leskovar, Ivan Kocm ur, Fran Rus, Fran Hlebš, Jakob Gorjanec, Adolf Krušič, M irko Tratnik, Ivan Stritar, Filip Pristou in R. Turm . 225 S.n. in Sl., 8. 11. 1913. 226 S.n. in Sl., 12. 11. 1913. 227 S.n., 15. 11. 1913. 228 S.n. in L.Z., 19. 11. 1913. 229 S.n., 22. 11. 1913. 230 S.n. in L.Z., 27. 11. 1913. 231 S.n., 24. 11. 1913. nihče od mnogoštevilnih poslušalcev po koncu koncerta ni zapustil svojega mesta, pač pa so s ploskanjem zahtevali dodatek ...” (L.Z.) Dokičeva je nav­ dušila z izvajanjem - poleg ostalega - Beethovnove sonate v S-duru op. 31 I. stavek. Spet se je izkazal Vuškovič - “ljudje so glasno obžalovali, ker je koncert trajal le dve uri.” Kritika obeh dnevnikov sta si bila enotna v oceni, da se je namenilo preveč točk klavirskemu koncertu, saj so s tem koncerti kljub visoki kvaliteti postajali nekoliko enolični. Koncert so obiskali tudi ugledniki - dež. predsednik Schwarz z ženo, Chorinsky, Hubad ... (L.Z.)232 10. 11. je bil v Filharmoniji na sporedu večer stare dunajske glasbe. Težišče koncerta je bilo na modernejšem obdobju tovrstne glasbene umetnosti. Valčki Lannerja in Straussa so izzveneli zelo moderno v izvedbi pianista Alfonsa Blü- mela. Sijajni stil rokokoja je s “sladkobno milino” prišel do izraza v dovršeno izdelanem Mozartovem menuetu za flavto in klavir. Izvedla sta ga flavtist Jacques van Lier in pianist Alois Blümel. Nato je sledil andantino iz Mo­ zartovega opusa št. 299 za harfo in flavto, ki je bil moderniziran s klavirjem. Ob že omenjenih glasbenikih je nastopila harfistka Vicky Baum. Vokalni del koncerta so predstavljale pesmi v izvedbi Käthe Kirschner, pevke “Altwiener Musik". Na sporedu so bile pesmi Haydna, Raimunda in Proscha; “pri tem bi se lahko odpovedali pesmim, ki sodijo v gostilno in ne v koncertno dvorano.” (L.Z.) Koncert je bil dobro obiskan, obiskal ga je tudi dež. predsednik Schwarz in mnogo civilnih in vojaških odličnikov.2 3 3 17. 11. je bil ob osmih zvečer na sporedu drugi članski koncert Filhar­ moničnega društva. V spomin na svojega častnega člana - Beethovna, so izva­ jali njegova dela.234 Med mnogoštevilno publiko je uspešen večer obiskal tudi dež. predsednik Schwarz in mnogi drugi ugledniki.2 3 5 23. 11. je Glasbena matica pripravila za ljubljanske glasbene sladokusce “ne­ kaj čisto novega in izrednega”. Na koncertu v veliki dvorani Mestnega doma je nastopila svetovno znana švedska pevka Walborg Swärdström - “najlepši, naj­ obsežnejši in najprožnejši sopran Skandinavije”. V okviru svoje turneje je z velikim uspehom nastopila v že več kot 150-ih mestih Evrope. Poleg nje je na­ stopil 16-letni čudežni otrok Georg Szell - klavirski virtuoz, nadarjeni skladatelj in dirigent. Pevka je pela arije iz oper ter več pesmi v Ljubljani neznanih skan­ dinavskih avtorjev. Navdušenje je bilo veliko, ploskanje pa dolgotrajno in iskreno - “Za izvoščkom, ki je odpeljal odlično pevko, so kričali poslušalci iz veže, s ceste in trotoarja svoj “Živjo” ... Koncert je uspel ob nepravem času, brez daro­ valcev vencev in šopkov, tako dobro, kakor še nobeden v letošnji sezoni...” (S.n.) Ob koncertu slavne pevke so bili tudi na voljo tiskani slovenski prevodi 232 S.n. in L.Z., 9. 11. 1913. 233 L.Z., 11. 11. 1913. 234 L.Z., 15. 11. 1913. 1. Ouvertüre zur Corolian op. 62 2. Koncert za violino in orkester v D-duru op. 61 (nastop gostje z Dunaja, violinistke Marije Roeger Soldat) 3. VIII. sim fonija op. 93 v F-duru 235 L.Z., 18. 11. 1913. pesmi z njenega repertoarja.236 Naslednjega dne - 24. 11., je bil v filharmonični dvorani na sporedu prvi komorni koncert Filharmonične družbe. Igrali so klavirski kvintet starega mojstra Zöhrerja - ki je za klavirjem tudi sam nastopil in dosegel “velik uspeh, v naj­ lepšem smislu te besede je to bil častni večer za starega mojstra Zöhrerja.” Poleg tega so še izvajali Verdijev godalni kvartet v e-molu. Na koncu so bile še na vrsti pesmi, ki jih je pela v Ljubljani že znana umetnica Maria Röthel- Nostis.23 7 Poleg navedenih koncertov so v Ljubljani prirejali običajne promenadne kon­ certe v izvedbi godbe 27. regimenta. Ta je v Zvezdi koncertirala ob nedeljah - 9., 16., 23. in 30. I I . 238 Ob promenadnem koncertu 23. 11. je prišlo do izgreda, ko je godbi “nek delavec nemške narodnosti večkrat po koncu komada zaploskal.” (S.n.) Policija ga je nato aretirala, delavec pa ni vedel, zakaj gre in se je temu upiral. Ob tej intervenciji je nastal med občinstvom velik nemir, zaradi ploskanja samega pa niti najmanj ne. “Policija je napravila iz muhe slona!” je 24. 11. v svojem komentarju poudaril poročevalec v S.n. Dan kasneje, 25. 11., so v istem časo­ pisu objavili popravek oz. dopolnitev, v katerem so objavili, da je bil ploskajoči nevaren človek, ki je pobegnil iz deželne blaznice. O istem dogodku sta poro­ čala tudi ostala dnevnika. Slovenec je poročal, da je “koncert privabil nevarno 236 S.n., Si. in L.Z., 25. 11. 1913. 237 L.Z., 25. 11. 1913. 238 L.Z., 8., 15., 22. in 29. 11. 1913. Program prom enadnih koncertov: 9. 11. 1. Oberst Karl Weber Marsch 2. Suppe: Ouvertüre zur Operette Banditenstreiche 3. Dostal: Zita Walzer 4. Kienzl: Phantasie aus der Oper "Der Kuhreigen" 5. Lehar: Potpourri aus der Operette "Das Fürstenkind" 6. Grieg: Huldigungsm arsch 16. 11. 1. Oberst Zahradniczek Marsch 2. Ganne: Huzar - Walzer 3. Brüll: Ouvertüre zur Oper "Gringorre" 4. Bizet: Phantasie aus der Oper "Carmen" 5. Lehar: Küsslektion aus der Oper "Die Jurheirat" 6. Suppe: Operetten Potpourri 23. 11. 1. Komzak: Erzherzog Rainer Marsch 2. J. Strauss: Phantasiebilder Walzer 3. Gounod: Ouvertüre zur Oper "Romeo und Julia" 4. Puccini: Phantasie aus der Oper "Tosca" 5. J. Strauss: Dithyram be - Polka Mazur 6. Delibes: Potpourri aus dem Ballett "Coppelia" 30. 11. 1. Klause: Fasching - Marsch 2. Zajc: Ouvertüre zur Oper “ Die Hexe von Boissy” 3. Zanetti: Künstlerträum e - Walzer 4. Boito: Phantasie aus der Oper "Mefistofele" 5. Bizet: Farandole aus der Suite “ L’ Arlesienne" 6. Sidney Jones: Potpourri aus der Operette "Geisha" blaznega Franc Hipfer-Rodeja v Zvezdo. Godba je na sicer močno razburljivega in nevarnega Hipferja blažilno vplivala, da ji je začel ploskati, medtem ga je prepoznal v množici stoječi agent.”2 3 9 Očitno je ljubljanska policija budno nadzorovala tudi promenadne koncerte. Poleg navedenih koncertov bi morali morda omeniti stalno vsakovečerno glasbeno ponudbo po kavarnah - npr. nastope neke damske kapele v kavami Central (od 22. 11. naprej). Tovrstni nastopi so verjetno spadali v enak ali še nižji kvalitetni rang kot koncerti LDO-ja.240 Novembra je bilo tako v Ljubljani na sporedu pet koncertov "resne" umet­ nosti. Od tega je dva organizirala Glasbena matica, tri pa Filharmonično društvo. Vsi so po časopisnih poročilih uspeli - izvedba je bila kvalitetna in obisk dober. Koncertom so skoraj vedno prisostvovali tudi ugledni politiki - deželni glavar Schwarz je npr. novembra prisostvoval kar trem (enemu GM in dvema FD). Spored koncertov LDO-ja nam ni znan, vendar je gotovo, da je šlo za lahkotnejše skladbe po okusu kavarniških gostov. Lahkotnejši toni - marši, potpourriji operet, valčki ... so doneli tudi na promenadnih koncertih. Koncertov za vse okuse je bilo na raznih koncih Ljubljane precej. koncerti: 15 11/4 OSTALO Gostilne so v družabno-“kulturnem” utripu Ljubljane igrale vidno vlogo. Ven­ dar je tudi takrat, podobno kot danes, obstajal problem omejevanja obrato­ valnega časa. Slovenski narod se je 29. 11. pritoževal, ker gostilničarje v Kolo­ dvorski ulici večkrat kaznujejo z visoko globo (tudi po 100 K in več) zaradi malenkostnih prekoračitev: “Razni uniformirani in neuniformirani policaji prega­ njajo in gnjavijo, kot bi ne imeli drugega dela v Kolodvorski ulici. Cimestno bi bilo, če bi se fiksirala kasnejša zapiralna ura, saj prihaja okoli polnoči več vla­ kov in z njimi lačnih in žejnih potnikov.” Gostilne so poleg ostalega igrale po­ membno vlogo v političnem življenju - konec novembra so izdelali seznam tistih ljubljanskih gostiln, ki so bile agitacijski centri naprednih političnih društev: Po­ ljanski okraj - gostilna Pri Ferlincu, Šentjakobski okraj - Pri Zupanu, Dvorski okraj - Pri Štefanu (Breg), Krakovsko-Trnovski okraj - Pri Grčarju, Šentpetrski okraj - Pri Štefanu (Miklošič), Kolizejski okraj - Pri novem svetu, Vodmatski okraj - Pri Bizjaku, Barjanski - Pri Šarcu, Cešnovarju in Vidmarju241... 239 Sl., 24. 11. 1913. 240 S.n. in L.Z., 22. 11. 1913. 241 S.n., 29. 11. 1913. LDO 27. reg. 6 4 (promenadni) Glasbena matica Filharmonično društvo 2 3 institucionalne prireditve - november 1913: 53 gledališke predstave: 38 koncerti: 15 slovenske institucije: 22 nemške institucije: 27 ostalo (voj. godba): 4 DECEMBER (Praznično vzdušje miklavževanja, božičnice, silvestrovanja ...) Začetek meseca je minil ob analizah decembrskih deželnozborskih volitev. Liberalci so sicer poročali o velikem nazadovanju SLS v absolutnem seštevku glasov in povečanju protiklerikalnih glasov, klerikalci pa so se hvalili z svojimi uspehi v deželnih mestih. Vse pa je ostalo po starem. Volitve niso spremenile razmerja moči in klerikalci so obdržali prepričljivo večino v deželnem zboru. Predvolilno zmerjanje se je sicer nekoliko poleglo, vendar kulturni boj - v najslabšem pomenu te besede - ni ponehal. Klerikalna in liberalna društva še naprej niso prizanašala eden drugemu, na pisanem repertoarju zvijač se je našla tudi “mimikrija”. Sredi decembra je prišlo do zanimivega poskusa klerikalnega društva, da bi se reklamiralo v liberalnem dnevniku. Slovenski narod je med noticami v rubriki dnevne vesti zapisal: “Kljub temu da je podružnica Ljubljana I avstrijskega društva državnih uslužbencev v klerikalnih rokah in ji načeluje somišljenik klerikalne stranke Marinko, bi se društvo rado posluževalo reklame naprednega lista. Včeraj se je Marinkotu po­ srečilo anonimno spraviti v list reklamno notico za prireditev v Unionu. Zato izjavljamo, da ne sprejemamo od podružnice Ljubljana I prav nobene notice, ker nas ni volja, da bi delali reklamo za klerikalne peteline.”2 4 2 Zadeva je liberalce tako močno jezila, da so se o tem društvu podrobneje pozanimali in v Slovenskem narodu objavljali svarila pred tem, da bi se kdo v včlanil vanj: “I. avstrijsko društvo državnih uradnikov, ki ga vodi klerikalec Ma­ rinko, se pripravlja, da bo sedaj koledovalo pri naprednih notarjih in odvet­ nikih.”243 in “V Ljubljani obstoji podružnica I. društva avstrijskih državnih urad­ nikov, ki mu načeluje znani Marinko. Menda sta samo dva sodni slugi pri tem društvu, sicer pa sami pazniki; društvo je vseskozi klerikalno.”2 4 4 Precej resnejši dogodek je predstavljala ukinitev liberalnega Slovanskega kluba - 30. 12. je predsednik kluba Ivan Hribar dobil odločbo o njegovem razpustu. Društvo je po mnenju deželne vlade prekoračilo okvire svojega statuta s tem, da je posredovalo pri zaposlovanju Slovencev v Srbiji. Liberalci so za razpust kluba obtoževali časopis Grazer Tagblatt, ki naj bi s svojim pisanjem vplival na odločitve oblasti ter slovenske klerikalce, kateri naj bi z graškim dnevnikom ne­ posredno sodelovali in pri njem ovajali liberalna društva. Tudi v Slovencu naj bi baje ves čas namigovali na srbofilsko - protidržavno usmerjenost društva in za­ kulisno spodbujali oblasti, naj ga prepovedo.2 4 5 Klerikalci so to sicer zanikali in pisali, da so si liberalci sami krivi, vendar so obenem poudarjali: “Kdor pozna zagrizenost Hribarja, je prepričan, da bi se skrajno potrudil, da na Srbskem ne pride nikdo do kruha, kot tak liberalec, ki se je Hribarju s svojo krvjo zapisal.”246 Izmenjava nizkih udarcev se je nadaljevala. 242 S.n., 19. 12. 1913. 243 S.n., 23. 12. 1913. 244 S.n., 27. 12. 1913. 245 S.n., 30. 12. 1913. 246 Sl., 30. 12. 1913. 1 DRUŠTVENE PRIREDITVE l/la PREDAVANJA 11. 12. je Leonova družba, ki je združevala klerikalno inteligenco, priredila predavanje v hotelu (Jnion. Dr. Franc Tretan je spregovoril “O bogomilstvu v slovenskih deželah”.2 4 7 12. 12. ob štirih popoldne je imela Krščanska ženska zveza redno pre­ davanje v Ljudskem domu; predaval je Josip Jerše.2 4 8 Istega dne ob pol desetih zvečer je nemški Turnverein vabil vse privržence v člansko sobo v Kazini. Dr. Siegfried Schöppl je predaval o narodnem pomenu abstinenčnega gibanja.249 17. 12. je v prostorih klerikalne Šentjakobske prosvetne zveze predaval prof. Dolenc.250 18. 12. je spet predaval dr. J. Jerše - tokrat ob pol osmih zvečer članom Šentpetrske prosvetne zveze v zvezinih društvenih prostorih.2 5 1 Istega večera (18. 12.) je Leonova družba na verandi hotela (Jnion priredila predavanje F. Steleta “O varstvu spomenikov".2 5 2 V nedeljo, 21. 12., je J. Postal, nadškofijski tajnik, v Rokodelskem domu (verjetno v organizaciji SKSZ) pripravil predavanje “Božič v slikah", v katerem je prikazal “nad 80 krasnih skioptičnih slik podob, ki so jih naslikali umetniki na temo dogodkov iz zveličarjeve mladosti.” Priznan umetnostni strokovnjak je govoril tudi o sveti deželi, ki jo je sam obiskal.2 5 3 21. 12. so liberalno osveščene ženske, združene v Splošno žensko društvo, pripravile predavanje. Ob 11-ih dopoldne je v Narodnem domu sodni svetnik dr. Fran Mohorič predaval o “Pravnem stališču ženske v Avstriji” - dijaki in dija­ kinje so imeli prost vstop, sicer pa je vstopnina znašala 20 v. “Obisk in učinek predavanja je pokazal, da si je predavatelj izbral pravo temo.” (S.n.)254 22. 12. so v Društvu za raziskovanje podzemskih jam pripravili predavanje Pavla Kunaverja “O društvenem delovanju po dolenjskem krasu”, na katerem so prikazali 90 skioptičnih slik. Očitno je šlo za eno redkih društev, ki ni spadalo v noben političen tabor.2 5 5 Istega dne (21. 12.) je potekalo predavanje tudi v Šentjakobskem pro­ svetnem društvu.256 Predavanja v decembru so se prirejala v drugi tretjini meseca. V začetku decembra je bilo društveno življenje osredotočeno na miklavževanja, ob koncu 247 Sl., 10. 12. 1913. 248 Sl., 11. 12. 1913. 249 L.Z., 12. 12. 1913. 250 Sl., 17. 12. 1913. 251 Sl., 17. 12. 1913. 252 Sl., 16. 12. 1913. 253 Sl., 18. in 21. 12. 1913. 254 S.n., L.Z., 21. 12. in S.n., 22. 12. 1913. 255 Sl., 16. 12. 1913. 256 Sl., 19. 12. 1913. meseca pa na božičnice in silvestrovanja. predavanja: 10 liberalci 1 klerikalci 7 Nemci 1 ostali 1 l /l KULTURNO-UMETNIŠKE PRIREDITVE Društvene prireditve z izključno umetniškimi pretenzijami so v decembru pri­ rejala - kot navadno - le klerikalna društva. Slavnostna predstava Orla je potekala 7. 12. v Ljudskem domu ob sprejemu članov Šentpetrskega Orla. Slavnostni sprejem je predstavljal tudi prvo točko sporeda. V drugi točki je bil na vrsti alegorični prizor “Mati Slovenija in njena deca”. Tretjo pa je predstavljala predstava K. Andrejeva “Zaklad”. Med odmo­ rom je “svirala” domača godba.2 5 7 8. 12. je Šentjakobsko prosvetno društvo v svojih prostorih pripravilo gle­ dališko predstavo s petjem in godbo “Gorje siroti”. Pred predstavo je mešani pevski zbor zapel več slovenskih pesmi, med odmori pa je igral goslaški orkester.258 14. 12. je Šentpetrska dekliška Marijina kongregacija ob sedmih zvečer v Mestnem domu uprizorila žaloigro “Vestalka”.259 21. 12. so viški diletantje z igro “Mala pevka" nastopili v Ljudskem domu. Med odmorom je igral viški društveni orkester, pri zadnji točki pa je nastopil tudi viški cerkveni zbor. Slovenec je k obisku vabil z agitacijo: “Somišljeniki v Ljubljani! Pokažite sosedom sobojevnikom svoje simpatije.“, ki kaže na bojevito razumevanje kulture. Obenem je za predstavo potekala mamljiva reklama: “Lepa, ljubka in podučna po vsebini, opereti slična predstava.” (Sl.) Med predstavo so bili gledalci in gledalke med seboj varno ločeni - na galeriji je bilo stojišče za ženske, v parterju pa za moške.(!)2 6 0 kulturno-umetniške prireditve: 4 klerikalci 4 257 Sl., 6. 12. 1913. 258 Sl., 6. 12. 1913. 259 Sl., 13. 12. 1913. 260 Sl., 12., 17., 20. in 22. 12. 1913. 1/2 KÜLTÜRNO-ZABAVNE PRIREDITVE Ob precejšnjem številu miklavževanj, božičnic in silvestrovanj jih je bila večina zgolj zabavnega značaja, na nekaterih pa so organizatorji poleg zabavne izpo­ stavili tudi kulturno komponento. SKSZ je osrednji Miklavžev večer priredila 6. 12. v veliki dvorani hotela Union. Vstopnina je znašala 1 K na osebo, za otroke pa 50 v. Sprejemali so tudi posebne darove, ki so jih obiskovalci namenili svojim otrokom ali prija­ teljem. Vse prisotne je prisrčno nagovoril dr. Jerše. Pod Miklavžem so v nekaj skupinah nastopili tudi mladi Orliči in Orlice. Udeležba je bila zaradi slabega vremena slabša kot prejšnja leta.2 6 1 Ob istem času, ko so v Unionu nedolžni otročiči in njihovi bogaboječi starši nestrpno pričakovali dobrohotnega Miklavža, so liberalci priredili pestro zabavo za odrasle. Tja pa Miklavž izrecno ni imel vstopa. Vabilo v Slovenskem narodu je bilo več kot mikavno: “Sijajen parkeljnov večer priredi Sokol I v veliki dvorani Narodnega doma (brez Miklavža!) ... nastop hudičev ... nastopi Lucifer s sijajnim spremstvom ... vstop 60 v." Prireditev je bila izredno dobro obiskana, posebno številna pa je bila udeležba "naše vesele mladine”. Društveni orkester je izvajal tudi “težke skladbe” - med njimi uverturo v Offenbachove “Hoff- mannove pripovedke”. Kvartet Kozina, Zavržan, Dremelj in Kragelj je zapel več popularnih pesmi, nastopili so tudi telovadci. Sokoli seveda niso zamudili pri­ ložnosti, da se ponorčujejo iz klerikalcev: “Veliko veselja je vzbudil nastop sku­ pine puščavnikov, ki je delila - proti primerni odškodnini blagoslove in odveze.” (S.n.) Posebno lep je bil nastop parkeljnov: “Njih poglavar je pozdravil s svojega prestola, obdan s častnim spremstvom navzoče s primernim nagovorom in razdelil nato bogata in številna darila, ki so jih po dvorani raznesli pokorni par- keljčki.” Nato je bila na vrsti prosta zabava in ples, trajajoč pozno v noč. Pri­ reditev je tako dosegla “lep moraličen in materijalen uspeh”.2 6 2 O parkljevanju liberalcev so seveda poročali tudi v Slovencu v notici z na­ slovom “Nov patron Sokolov”. Po njihovem mnenju ti Sokoli z pravim starim Sokolstvom niso imeli nič več skupnega in so jim tudi zaželeli, naj bo parkelj vnaprej vedno njihov patron.263 13. 12. je imel Družabni klub svoj večer v hotelu Union. Predaval je F. Stele: “Ljubljana v svojih spomenikih”. Po predavanju je bila prosta zabava. Pristop h klubovim prireditvam so imeli člani in prijatelji kluba in po njih vpel­ jani gostje.264 Že 20. 12. je bil na verandi hotela Union na vrsti naslednji večer Družab­ nega kluba. “O elektriki in njenih pojavih” je predaval ing. Remec. Govoril je o eksploataciji električnega toka, röntgenskih žarkih, brezžični telegrafiji idr. Po predavanju so obiskali ljubljansko “brezžično štacijo”.2 6 5 261 Sl., 7. 12. 1913. 262 S.n., 3. in 9. 12. 1913. 263 SL, 6. 12. 1913. 264 SL, 12. 12. 1913. 265 Sl., 19. 12. 1913. 21. 12. je v Narodnem domu potekal slavnostni večer pevskega društva Sla­ vec. Praznovala se je 25-letnica članstva podpredsednika g. Mateja Oblaka. Slavljencu je predsednik po pozdravnem nagovoru izročil prstan z briljanti in vgraviranim posvetilom. Neprisiljena in prosta zabava, ki je temu sledila, je trajala pozno v noč.266 27. 12. je Turnverein priredil v Kazini velik “Julfeier", to je germansko proslavo zimskega sončnega obrata. “Julfeier” so priredili namesto silvestrovanja. Proslavo je že teden dni prej pripravljal župnik Mahnert, ki je nalašč zato prišel iz Maribora. Mahnert je imel tudi “Julspruch” oz. slavnostni nagovor, ki je deloval “podžigajoče”. Temu je sledilo: nastop vojaške godbe, petje turn- vereinovskega zbora, nastop nemškega pevskega zbora Vorwärts iz Šiške in telovadni nastopi turnarjev. Temu je sledil ples do jutranjih ur, vzdušje pa je bilo “kar se more misliti dobro”.2 6 7 Podobno je bilo pripravljeno silvestrovanje liberalnega pevskega društva Ljub­ ljanski zvon, ki je potekalo v veliki dvorani Mestnega doma. Najprej so bile na vrsti nove zborovske točke, polnočna alegorija pa je vsem obljubila dosti sreče. Po polnoči se je razvil ples, ki je trajal, dokler niso stražniki presenečenim plesalcem oznanili, da je rajanja konec.268 Tudi program silvestrovanja v prostorih telovadnega društva Sokol je bil se­ stavljen iz telovadnih točk, šaljivih prizorov, nastopov bratskega pevskega okteta in opolnočne alegorije. Za plesno glasbo je skrbel bratski orkester Sokola I., za­ bava pa je trajala do jutra.269 Klerikalci so novo leto pričakali v hotelu Onion. Tam je v veliki dvorani pevsko društvo Ljubljana organiziralo velik silvestrski večer, ki se je začel ob osmih zvečer. Vstopnina je znašala 1 K, po polnoči pa 2 K. Večer je potekal v znamenju nastopov pevskega društva.2 7 0 Socialdemokratski kovinarji - Društvo kovinarjev - so se na silvestrovanju zbrali v salonu Pri levu na Cesti Marije Terezije. Ore so jim minevale ob po­ slušanju godbe, srečolovu, komičnih prizorih, šaljivi pošti ... Opolnoči so upri­ 267 L.Z., 22. 12. in 30. 12. 1913. 268 S.n., 27. 12. 1913 in Dan, 2. 1. 1914. 269 S.n., 19. 12. 1913 in 2. 1. 1914. 270 Sl., 24. 12. 1913. zorili sijajno alegorijo. Prostor salona je bil premajhen, tako da je 100 gostov moralo oditi.2 7 1 Kulturno zabavne kombinacije pa niso cenila samo društva - v hotelu Južni kolodvor se je npr. Silvestrov večer začel s koncertom vojaškega orkestra.272 kulturno-zabavne prireditve: 10 liberalci 4 klerikalci 4 Nemci 1 socialdemokrati 1 1/3 DRCJŽABNO-ZABAVNE PRIREDITVE Družabno-zabavne prireditve so se v mesecu decembru med seboj razlikovale veliko bolj kot v prejšnjih treh mesecih. Sv. Miklavž in božič sta namreč prinesla tudi prireditve bolj “pohlevne”, družabno-karitativne narave. Publika na njih je bila bistveno drugačna, saj so bili na nekaterih prisotni tudi (ali pred­ vsem) otroci. Verjetno je bila ta drugačna vsebina oz. “moralna neoporečnost” razlog, da lahko v tej rubriki beležimo več prireditev klerikalnih društev. Enostavna mikiavževanja brez posebnih kulturnih sporedov so 5. 12. priredila naslednja društva: - klerikalno Šentjakobsko prosvetno društvo v svojih društvenih prostorih (ob sedmih zvečer, vstopnina 30 v, otroci je niso plačevali);2 7 3 - liberalno telovadno društvo Sokol v društveni telovadnici Narodnega doma ob pol osmih zvečer, vstopnina 60 v, za otroke do 10 let 20 v;2 7 4 - Napredno gospodarsko društvo za Krakovo in Trnovo, v gostilniških prostorih Sokliča pred konjušnico;2 7 5 - Napredno gospodarsko društvo za Šentjakobski okraj - pri Češnovarju na Dolenjski cesti. Miklavž je tu otroke obdaril na društvene stroške.276 Po končanih miklavževanjih so se društva spet posvetila organizaciji običajnih zabav. 7. 12. je liberalna Narodno socialna zveza priredila v dvorani in restavracijskih prostorih hotela Ilirije zabaven večer. Na sporedu je bilo več točk - tombola, komični nastopi, ples; vstopnine ni bilo.2 7 7 11. 12. je liberalno slovensko trgovsko društvo Merkur priredilo Merkurjev 271 Zarja, 27. 12. 1913 in 3. 1. 1914. 272 S.n., 27. 12. 1913. 273 Sl., 5. 12. 1913. 274 S.n., 5. 12. 1913. 275 S.n., 3. 12. 1913. 276 S.n., 4. 12. in 9. 12. 1913. 277 S.n., 5. 12. 1913. večer v gostilni člana Kavčiča na Privozu 9.278 III. družinski večer Narodne čitalnice se je zaradi gostovanja hrvaške opere prestavil s 6. na 13. 12. in je potekal prav tako izvrstno kot prva dva. Pri prvi četvorki je nastopilo 60 parov. Plese je vodil plesni učitelj Morterra.2 7 9 Že čez teden dni - 20. 12., je bil v Narodnem domu na vrsti IV. družinski večer Narodne čitalnice, ki je potekal na podoben način kot vsi prejšnji.280 Plesna zabava liberalno usmerjenega Društva slovenskih trgovskih sotrudnikov je potekala v nedeljo, 21. 12., v Mali dvorani Narodnega doma. Trgovski so- trudniki so vsekakor upoštevali dejstvo, da je naslednji dan delovnik, saj je za­ bava potekala le od šestih do desetih zvečer.2 8 1 In že je bil tu božič in božičnice ... 24. 12. je klerikalno Šentjakobsko prosvetno društvo v svojih društvenih prostorih priredilo božičnico. Vstop je bil prost.282 26. 12. so božičnico priredili tudi v sestrskem Šentpetrskem prosvetnem društvu in to v dvorani Rokodelskega doma.2 8 3 Božičnico je istega dne (26. 12.) priredilo liberalno Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo. Potekala je v veliki dvorani Mestnega doma, dvo­ rana pa je bila - po poročilih Slovenskega naroda - tudi v stranskih prostorih do zadnjega natlačena. Pred krasno dekoriranim dreveščkom je zbrane pozdravil poslanec dr. Turk. Živahna zabava je ob zvokih LDO trajala do poznih ur.2 8 4 Tudi silvestrovanje častnikov ljubljanske garnizije, njihovih družin in prijateljev je potekalo v Kazini ob loteriji in plesu.2 8 5 S tem se je leto, kar zadeva čisto zabavne društvene prireditve, zaključilo. Poleg društvenih pa je seveda ostajala na voljo še kavarniško-gostilniška po­ nudba, katere Ljubljana danes še zdaleč nima na tako visoki ravni. Tako so imeli v kavarni Central na nasipu Sv. Petra odprto vso noč, vsak večer so pri­ rejali večere smeha, prav tako pa je tudi vsak večer nastopil “Original the Wei- hing's Ensemble” z lastnim orkestrom.2 8 6 Prav tako je bila vso noč odprta kavarna gostilne Leon v Florijanski ul. in še mnogo drugih.287 26. 12. je tudi hotelir in lastnik hotela Ilirija priredil kon­ cert s plesom, na katerem je igrala godba LDO-ja.28 8 V gostilnah je bilo včasih kar preveč živahno. Tako je S.n. poročal o sploš­ nem pretepu med vojaki 17. in 27. pešpolka v gostilni na nasipu sv. Petra, “ki je bil tako ljut, da policija ni opravila ničesar”, ampak je vročekrvneže ukrotila 278 S.n., 6. 12. 1913. 279 S.n., 5. in 12. 12. 1913 ter L.Z., 16. 12. 1913. 280 S.n., 16. 12. 1913. 281 S.n., 19. 12. 1913. 282 Sl., 24. 12. 1913. 283 Sl., 24. 12. 1913. 284 S.n., 26. in 27. 12. 1913. 285 L.Z., 11. 12. 1913. 286 Inserate in notice z reklam am i je zaslediti cel december v Slovenskem narodu in Laibacher Zeitungu. 287 Več inseratov - npr. 15. 12. 1913. 288 S.n., 24. 12. 1914. šele vojaška patrulja iz Šentpetrske vojašnice. Čez dva dni je bil S.n. naprošen, da to vest demantira - v resnici sta se baje sprla dva vojaka in pri tem razbila le dva vrčka.289 Silvestrski večer je - kot je poročal Dan - potekal zelo lepo. “Gostilne so bi­ le odprte do rane ure zjutraj. Povsod je bilo prisotno najlepše razpoloženje ... tudi po ulicah je bilo živahno... Zadnji silvestrovalci so se vračali domov podne- družabno-zabavne prireditve: 13 liberalci 9 klerikalci 3 ostali 1 1/4 OSTALO V začetku decembra so se v Slavčevi dvorani Narodnega doma nadaljevala “akademična" predavanja prof. Weissa o hipnozi in sugestiji oz. o nezavednem duševnem življenju. Na sporedu so bila 1., 2. in 4. 12.2 9 1 20. 12. je Ljubljanski šahovski klub priredil simultanko. Dr. Milan Vidmar, ki je spadal “med najmočejše sodobne igralce in je igral že na več mednarodnih turnirjih.”(S1., L.Z.), je igral proti dvajsetim nasprotnikom. Zmagal je 17 partij, dve izgubil, eno pa zaključil z remijem. Šahovski klub je decembra preselil svojo aktivnost iz kavarne Slon v kavarno (Jnion, igralne dneve pa je imel ob ponedeljkih, sredah in sobotah zvečer.2 92 4. 12. so se za turnarje začele plesne vaje. Potekale so v Kazini, kjer jih je učil plesati plesni učitelj Morterra. Isti je učil plesati tudi v liberalnih društvih in vodil plese Narodne čitalnice.2 9 3 20. 12. se je odprlo mestno drsališče pod Tivolijem.2 9 4 Socialdemokrati, ki so jim zaradi Cankarjevega predavanja v aprilu ukinili društvo Vzajemnost, so začeli decembra v Ljubljani odpirati podružnice svojega novega kulturnega društva Svoboda.2 9 5 V decembru se je polemika v zvezi s tangom, ki je bil na zabavah ljub­ ljanskih liberalnih društev pravi modni hit, nadaljevala. Ocene, ki se jih je dalo prebrati v časopisih, so bile seveda zelo nasprotujoče. V Laibacher Zeitungu je bilo mogoče prebrati, da ena vodilnih dam londonske družbe, princesa Ludwig- 289 S.n., 27. in 29. 12. 1913. 290 Dan, 2. 1. 1914. 291 S.n., 29. 11., 3. 12. in 4. 12. 1913. 292 SL, 27. 12. in L.Z., 31. 12. 1913. 293 L.Z., 17. 12. 1913. 294 Sl., 20. 12. 1913. 295 Zarja, posamezne notice v mesecu decembru. Löwenstein pravi, da plesanje tanga žensko lahko pogrša.296 Ocenjevalec v Slovenskem narodu je bil mnenja, da se razburjenje ob tangu lahko primerja z nekdanjim valčkom, ki je kljub nasprotovanjem zavojeval cel svet. Ob tem je dokazoval tudi nemoč cerkvene avtoritete - ‘Tudi zdaj vidimo nekaj takega. Papežu dela tango velike skrbi, škofje so razburjeni in gledajo s strahom, kaj bo, Krekovi fantje rezgetajo. Dandanes je družbena veljava škofov malenkostna. Kdo se še zmeni za njihove želje in navodila? Nihče. Kaj nista po zgledu drugih škofov tudi ljubljanski in tržaški škof menda lani ali predlanskim izdala posebno pastirsko pismo proti damski modi in obsodila predrte bluze in prozorne nogavice? Predrte bluze in nogavice so ostale v rabi tudi pri naj- pobožnejših članicah tiste skrivne kongregacije, ki ima svoje zbirališče v jezu- vitski cerkvi ... Za enkrat je tango v modi ... Tako gotovo kakor nosijo v Ljubljani predrte bluze in prozorne nogavice in so dame tudi na plesih kato­ liških frakarjev v Unionu dekoltirane, tako gotovo je, da pride tango tudi v Ljubljano, seveda v skromnejši obliki, kakor ga plešejo po velikomestnih zabaviščih, toda zabraniti ga ni mogoče, take sile ni.”2 9 7 Slovenec je o tangu pisal čisto drugače. O njem je podal zelo neugodno mnenje argentinskega poslanca v Parizu don Enrica Lorettija: “Ta evropska ples­ na novost oziroma norost je jako nečastnega izvora. V Argentini ga plešejo le najbolj izvrženi izvržki mestnega prebivalstva. Pravi Argentinec bi svoji ženi raje zabodel nož sredi srca, nego bi jo pustil plesati ta grdi, nemoralni ples. Tango je izvržek najnižjih ljudskih strasti po mestih in se drži le po najgrših javnih brlogih. Seveda so v Evropi ostudne kretnje in gibe tega plesa omilili z ele­ ganco, toda tango ostane tango." Na koncu je Slovenec primaknil še svoje mnenje: “Tolaži to, da bo tudi tango postal dolgočasen ter prebedast ter ga bodo zavrgli kakor marsikatero drugo modno norost.”2 9 8 Do tanga, ki je očitno razburil vse in vsakogar, je jasno stališče zavzela tudi vojska - ob koncu leta so vsem častnikom avstrijske armade prepovedali plesati tango v uniformi na javnih mestih. To ni veljalo za privatne zabave.299 Društva so v decembru že začenjala z “agitacijo” za svoje zabave, ki so jih napovedovala za mesec januar. Med temi npr. Društvo avstrijskih državnih uslužbencev, Avstrijsko mornariško društvo, ki je tudi pozivalo članstvo, naj pridobi čimveč novih članov, pevsko društvo Slavec, Sokol in mnoga druga. Po pestrem decembru se je obetal še bolj razigran januar. 296 L.Z., 2. 12. 1913. 297 S.n., 6. 12. 1913. 298 Sl., 19. 12. 1913. 299 S.n., 31. 12. 1913. Tango: Veliki počep. K’- ' - Tango: Kolo. Tango: Škarje. društvene prireditve - december 1913: 37 predavanja 10 kuiturno-umetniške prireditve 4 kulturno-zabavne prireditve 10 družabno-zabavne prireditve 13 liberalci 14 klerikalci 18 Nemci 2 socialdemokrati 1 ostali 2 II INSTITUCIONALNE PRIREDITVE Ц/1 GLEDALIŠKE PREDSTAVE Nemško gledališče je mesec začelo z slavnostno predstavo v čast 65-letnice vladanja cesarja Franca Jožefa. V praznično razsvetljenem gledališču so 2. 12. uprizorili Ascherjevo opereto “Hoheit tanzt Walzer” (“Visokost pleše valček”). Večer se je začel z počastitvijo njegovega veličanstva - zaigrali so himno, ob tem se je dvignila zavesa in na odru so belo oblečeni otroci uprizorili alegorijo: na sredi je bila skupina klečečih otrok, desno in levo od nje sta stala dečka, oblečena v avstrijsko in ogrsko narodno nošo. Visoko dvignjena zastava in palmove veje so krasile doprsni kip cesarja, ovenčan z lovorjevim vencem. Držali so ga trije geniji na stopničastem podstavku. Vesela opereta, ki je vsebovala zdrav humor, je bila občinstvu dobro znana, vendar je bila tokratna uprizoritev najboljša doslej. Od solistov sta se najbolj izkazala gdč. Ehrenfeld z svežim, mladim, zvočnim glasom in g. Walden, ki je bil “sproščen v kretnjah in prisrčen v sentimentalnem delu.” Publika je bila seveda navdušena.300 Gledališka predstava “Der Kardinal” (“Kardinal”), uprizorjena 4. 12. na nem­ škem odru, ni izpolnila pričakovanj. Dogajanje naj bi se v odvijalo v Rimu pod papežem Julijem II., v barvitem času visoke renesanse, v okolju, obdanem s krvjo, zlatom, purpurom in hermelinom - tudi v palači Medicijev. “Gledalci so bili razočarani. Veličina je padla na raven povprečnosti, iz bogastva izkušenj smo porinjeni v kvazi sentimentalnost.”3 0 1 Hrvaška opera je 6. 12. gostovala v Deželnem gledališču z opero “Madam Butterfly". Gledališče je bilo spet natlačeno polno in navdušeno, v ospredju pa je bil zopet Vuškovič v glavni moški vlogi. Slovenec predstav tokrat ni ne na­ javil ne komentiral - morda se mu je “Madam Butterfly” zdela preveč nespo­ dobna.302 Istega dne (6. 12.) so v nemškem gledališču ponovili enodejanke “Der Kam­ mersänger”, “Der Tor und Tod”, “Satans Maske” (“Komorni pevec”, “Norec in smrt” ter “Satanova maska”).303 V nedeljo, 7. 12., je hrvaški operni ansambel v Deželnem gledališču uprizoril dve operi. Popoldne je bila na vrsti ponovitev Zajčeve junaške opere “Zrinski”, zvečer pa je bila na sporedu Delibesova opera “Lakme”. Zrinski je spet nav­ dušil, “Lakme” pa je bila “lahka in za uho prijetna, polna melodijoznosti, nima pa dramatske sile.” Predstavo sta obiskala najvidnejša deželna politika Schwarz in Šušteršič. (L.Z.)3 0 4 Lahkotni zvoki so to nedeljo (7. 12.) doneli tudi po nemškem odru. Izvedli so dve ponovitvi - popoldne ob precej znižanih cenah Straussovo opereto "Die Fledermaus” (“Netopir”), zvečer pa Ascherjevo opereto “Hoheit tanzt Walzer” (“Visokost pleše valček”).305 Naslednjega dne, 8. 12., je bil praznik, tako da sta imeli obe gledališči spet na programu po dve predstavi. Nemški gledališčniki so popoldne uprizorili 300 L.Z., 2. 12. 1913; Slovenska izvedba je imela kasneje naslov “Visokost pleše". 301 L.Z., 4. in 5. 12. 1913. 302 L.Z. in S.n., 5. 12. in 9. 12. 1913. 303 L.Z., 5. 12. 1913. 304 S.n., 5. in 9. 12. 1914; L.Z., 1. in 9. 12. 1914. 305 L.Z., 5. 12. 1913. otroško igro “Klein Rottkäpchen" (“Rdeča kapica”), zvečer pa ponovili opereto “Susi - der kleine Graf’ (“Mali grof Susi”).306 Slovensko Deželno gledališče je to nedeljo najprej popoldne ponovilo narodno igro “Brat Martin”, pri kateri je igral LDO, zvečer pa so odigrali Schönthanovo burko “Ugrabljene Sabinke”. Z njo je zopet po besedah S.n. “prišla na dan dremajoča drama, ob kateri so se smejali in krohotali že naši dedje.”. Po­ ročevalec v L.Z. je bil mnenja, da je neokusno, če se krajevna imena zamenja z lokalnimi, osebna imena pa se pusti enaka kot v nemški izvedbi.3 0 7 Nemško gledališče je tudi naslednjega dne - 9. 12., imelo predstavo. Na sporedu je bila igra Hermanna Sudermanna “Die Ehre” (“Čast”), ki je bila polna humorja in samoironije. Ta je v prvi vrsti karikirala obnašanje in govor denarnih mogotcev oz. plutokracije. Občinstvu je igra izjemno ugajala in je igralce nagradilo z dolgim aplavzom.308 Po štirih zaporednih dneh igranja, v katerih so uprizorili šest predstav, so si v nemškem gledališču privoščili le dan oddiha. Že 11. 12. so nastopili z “naj­ boljšim glasbenim delom” mojstra poskočnih valčkov Leharja - opereto “Eva - das Fabriksmädl” (“Eva - dekle iz tovarne”).309 Čez dva dni (13. 12.) so se v nemškem gledališču vidno “zresnili”, saj so se odločili, da ob 50-letnici smrti Fridericha Helbela uprizorijo njegovo mogočno delo - “Gyges und sein Ring" (“Gyges in njegov prstan”). Predstava je skušala združiti antično in moderno atmosfero. “Uprizoritev je vzorno uspela, po mnogih praznih sedežih je bilo mogoče presoditi, da ima del obiskovalcev Gygesov pr­ stan nataknjen.” (L.Z.)310 14. 12. je bila nedelja in spet so imeli v obeh ljubljanskih gledališčih na sporedu po dve predstavi. V Deželnem gledališču so ob treh popoldne ponovili burko “Ugrabljene Sabinke”, zvečer pa je bila prvič na ljubljanskem odru upri­ zorjena komedija srbskega pisatelja Branislava Nušiča “Svet”. Prav dobro pri­ pravljena in zelo vestno režirana premiera je bila deležna slabega obiska.3 1 1 V nemškem gledališču so tega dne (14. 12.) popoldne ponovili opereto “Hoheit tanzt Walzer” (“Visokost pleše valček"), zvečer pa so uprizorili M il- löckerjevo “sijajno” opereto “Das verwunschene Schloß“ (“Zakleti grad”).312 16. 12. so na nemškem odru izvedli zadnjo večerno ponovitev operete “Susi - der kleine Graf’ (“Mali grof Susi”).313 18. 12. je Deželno gledališče prvič ponovilo Nušičevo komedijo “Svet”. Hiša je bila prazna kot ob premieri.314 306 L.Z., 5. 12. 1913. 307 S.n., 8. in 9. 12. in L.Z., 8. in 10. 12. 1913. 308 L.Z., 9. 12. in 10. 12. 1913. 309 L.Z., 11. in 12. 12. 1913. 310 L.Z., 12. in 13. 12. 1913. 311 Sl., 12. in 17. 12. 1913; L.Z., 13. in 16. 12. 1913; S.n., 2., 19. in 21. 12. 1913. 312 L.Z., 13. in 27. 12. 1913. 313 L.Z., 16. 12. 1913. 314 Sl. in S.n., 17. 12. 1913; S.n., 19. 12. 1913. 1 1 V I. Vodja Ignacij Borštnik. M Predstava 25. Gled. predstava 2 4 5 5 . N o v ite ta ! V nedeljo, dne 14. decembra 1913 zvečer. Začetek ob 'kB. zvečer. P r v ik r a t n a s lo v e n s k e m o d r u i H o v iteta l SVET Komedija v ju: ih dcjanjili. — Srtvtki spisal Mi.imsl.ik' N'n i.e. - /л sioecitski ode» pcircdila C. ü. in I" t. Kohal. — Reiner Л. Danilo. OSEBE: Manja Рлгспм. uradnik v pokoju — Ana. njegova iena • • Nada (M >«). | J t t o ( ! i Ici). I “l" ,u Gaipar Srebotnjak, uradnik v pokoju Gospa /idanova G Ospa Jeranova — - Danilo. Hiikiekota. (ijftrifirvivVv.i. Gof|U(xiia nil. J'ovllé. Juvanova. Winicruva. Stojan Go>;ia Mariu, njegov .1 Ida Glasbeni ufilelj Tetka Kalu Marjana, slufkiiijii pri Porcuiovili - Dekle d modne Irçovmc Dva nosaču sedanjo*!. Dirnovcc Gorjupov a st. Seal. Hakaijcva. - — KranjicvA. ..... Vrliuntevo. ----------n--- ■ B A LK O N I Sedeli J. vrile I K 70 v . H..................I . 40 . . IU.................. 1 . 20 . G A L E R IJ Al Sedcii I. vri»«.......... - K M > . II.— V............... — . «J . SlojiK*...................— . 20 . Vstopnice se dobivajo v Čdirkovi trafiki in zvečer na dan predstave pri blagajal v (ledaliitu. P A R T E R i Sedet I .— IU. vritc........ . IV— V I . ......... . VII.— IX. .......... . X,— XI................. Partcrno stojiMe.......... Dij&Jko WojiWe......... 2 K 60 v 2 . 30 . 2 . 1 0 . I . »0 . I . 10 . — . 40 , LO Ž Ei Loia v parterju in I. redu ia 4 o»eb e ............. IU K — v Lois v II. redu za 4 ovebe 0 , — . L etal n i i t v parU rJu ia I. N i a ................................ a . M . L etal »•<«* v IL r«4u . . 1 . >0 . B la g ajn ica s e o dpre o b 7 . Z a č e te k o b '/,8. K o n e c o b 1 0 . Pripravljajo s e : „Zemlja“ , „Svetinova hči“ , „Navihanci“, „Nervozne žene“ in „Mllljonarček“. : К Т В : Istega dne (18. 12.) so v nemškem gledališču igrali za svojo igralko - prvo pevko operet - Hermo Hart. Izkupiček je šel namreč v njeno korist. Na spo­ redu je bila komedija Daria Niccodemija “Der Reiherbusch” (“Perjanica”). Nicco- demi je bil tipičen komediograf buržoazne publike, ki je izražal njeno hlastanje po modnih novostih in površnem hedonizmu.315 Tega se je zavedal tudi kritik v Laibacher Zeitungu, ki je zapisal, da gre za delo brez literarne vrednosti.316 20. 12. so na nemškem odru predstavili operetno novost Heinricha Rein­ hardta “Napoleon und die Frauen” (“Napoleon in ženske”). “Živahna in življenja polna izvedba” je naletela na prijazen sprejem publike. Že naslednjega dne, v nedeljo, 21. 12. zvečer, so opereto ponovili, pred tem pa so popoldne uprizorili predstavo za otroke “Kristkinds Allmacht” (“Ježuščkova vsemogočnost”).3 1 7 Naslednjega dne (21. 12.) popoldne so v Deželnem gledališču ponovili Nu- šičev “Svet”, zvečer pa tridejanski igrokaz - ljudsko predstavo A. Willibrandta “Svetinova hči”, katero je S. n. označil kot popolnoma neprimerno in zastarelo: “Nikogar ni bilo, ki se ne bi veselil Borštnika v Ljubljani. Vsakdo pa je imel pred očmi dobre drame, zanimiv repertoar. Zdaj naenkrat vidimo, da se je zarila drama nekam nazaj v tisti naivni repertoar, ki je navduševal pred 20-30 leti. V letošnji sezoni se vrstijo premiere okostelnelih burk in glum, ki ne privabijo v gledališče ne navadne publike ne višjih slojev. Zdaj bi bil morda še čas, da se prične z delom in dvigne repertoar, ali kmalu bo prepozno, dramska sezija bo končala z Borštnikom na čelu tako žalostno in tako brez spomina kakor še nobena na našem odru. Svetinova hči je stara genljiva šara, neprimerna za večerno predstavo. Igralci so bili dobri, obisk slab.”318 22. in 23. 12. so v Ljubljani spet gostovali člani zagrebške opere. Obakrat so nastopili z Massenetovo opero “Madonin žongler” in se zaradi primernega libreta - gre za priredbo mirakla iz 12. stoletja - prikupili predvsem kritiku Slovenca. Ta jo je iskreno priporočal: “Na sejmu bodo osli, krave, gosi in druge domače živali. Starši privedite svoje odraščajoče otroke s seboj.” in ugo­ dno ocenil: “Besedilo ni ne naivno ne brutalno; prožeto je s francoskim humor­ jem in živahnostjo, opera je brez erotike, zato je priporočljiva tudi duhovnim krogom, ženski organizaciji SLS in odrasli mladini.” Tudi S.n. se je ta izvedba zdela zanimiva sprememba, “ker v operi ponavadi prevladuje zgodba o roman­ tični ljubezni in strasti, ki iz nje izvira. Občinstvo je napolnilo vse prostore in ni štedilo s pohvalo.” (S.n.)319 Laibacher Zeitung je imel proti koncu decembra zaradi štrajka tiskarskih delavcev težave z izhajanjem. Odpustil je celotno tiskarsko osebje. Tako so od 22. do 27. 12. izhajali le službeni oklici. Zaradi tega je bilo tudi njegovo po­ ročanje o kulturnih prireditvah pomanjkljivo. Od gledaliških prireditev dnevnik pobliže omenja samo variete pozo Antonya “Das haben die Mädchen so gern“ (“To imajo dekleta zelo rada”), ki so jo uprizorili na božič. V njej je bilo obilo 315 Opča enciklopedija jugoslavenskog leksikografskog zavoda, Zg., 1979, 5. del: L - Nigh, str. 744, geslo Niccodem i Dario. 316 L.Z., 27. 12. 1913. 317 L.Z., 16. in 21. 12. 1913. 318 S.n. in Sl., 21. 12. 1913; S.n., 22. 12. 1913. 319 Sl., 16. 12. in 20. 12. 1913. živahnega in veselega plesa ter petja. Večino plesov so morali na zahtevo občinstva ponavljati.320 Na srečo pa je program nemškega gledališča razviden iz gledaliških plakatov, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani. 23. 12. so v nemškem gledališču uprizorili opereto "Das verwunschene SchloJ3” (“Zakleti grad”), 25. 12. opereti “Susi der kleine Graf’ (“Mali grof Susi”) in “Das haben die Mädchen so gern" (“To imajo dekleta zelo rada” - V tej opereti sta Luise Ehrenfeld in Jac Walden v nekem aktu plesala tango, kar je bilo na gledališkem plakatu posebej izpostavljeno.). 26. 12. je bil popoldne spet na sporedu “Das verwunschene Schloß” (“Zakleti grad"), zvečer pa opereta “Eva - das Fabriksmädl” (“Eva - dekle iz tovarne"). 25. 12. so v Deželnem gledališču ponovili “Svetinovo hči”, 26. 12. pa popoldne nastopili z igro “Brat Martin”, zvečer pa z burko za smeh - "Nervozne ženske”.3 2 1 Nemško gledališče je do konca leta uprizorilo še 27. 12. pozo “Ihr Kor­ poral” (“Njen korporal”), 28. 12. popoldne opereto “Napoleon und die Frauen” (“Napoleon in ženske"), zvečer pa opereto “Das haben die Mädchen so gern” (“To imajo dekleta zelo rada”) in 30. 12. Nesslerjevo opereto “Der Trompeter von Saekkingen” (“Trobentač iz Saekkingena”).322 Prva predstava je doživela “ne- videno velik obisk in navdušenje občinstva”323, Nesslerjeva opereta pa se je 30. 12. izkazala kot obrabljeno delo.324 28. 12. so v Deželnem gledališču še zadnjič nastopili v starem letu. Popoldne so tretjič ponavljali Morretovo narodno igro “Revček Andrejček”, zvečer pa ponovili “Sladkosti rodbinskega življenja”. Obisk je bil spet slab. “Kje naj igralec najde ognja za svojo igro, ko vidi, da ga gleda prazna dvorana. Ni čudno, da Povhe išče efekta s pretiravanjem, ker večina obiskovalcev želi sme­ ha, bodisi še tako votel in nesmiselen."325 gledališke predstave: 43 nemško gledališče 26 (18 operet, 4 drame, 1 komedija, 2 otroški predstavi, 1 veseloigra/burka) slovensko gledališče 17 (5 oper, 3 komedije, 9 veseloiger/burk/nar. iger) Hrvaška opera je še naprej uspešno opravljala kulturno misijonarstvo v Ljubljani, Zveza dramatičnih društev pa je na svojem občnem zboru 9. 12. sprejela novo obupano resolucijo. V njej je pozivala vse merodajne faktorje, “naj nemudoma potrebno ukrenejo, da se zagotovi obstoj in razvoj slovenskega gle­ dališča v Ljubljani. Zgodovina slovenskega gledališča kaže, da se je slovenska dramatika pod tujim deželnim gospodarjem mirneje in uspešneje razvijala, kakor 320 L.Z., 27. 12. 1913. 321 Sl. in S.n., 26. 12. 1913. 322 Nemški gledališki listi; Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. 323 L.Z., 31. 12. 1913. 324 L.Z., 2. 1. 1914. 325 Sl., 3. 1. 1914. se to godi danes. Ako slovenski deželni odbor že nima denarja za kulturne po­ trebe, ki jih drugi narodi z veliko požrtvovalnostjo zmagujejo, naj bi vsaj upo­ števal požrtvovalnost onih, ki imajo dobro voljo ter jim ne zapiral iz malen­ kostnih vzrokov hrama prosvete.”326 Resolucija je seveda ostala brez učinka. II/2 KINEMATOGRAFSKE PREDSTAVE Filmski spored kinematografa Ideal je bil meseca decembra manj zanimiv kot v prejšnjih treh mesecih. Zdi se, da je še največ uspeha požel “kriminalni roman “Kriv”, ki je pri predstavah dosegel najlepši uspeh.” Dejanje je tako tragično, da ni bilo obis­ kovalca, ki ne bi imel solznih oči. So trenotki umetniške višine, pri katerih nas pretrese do srca. Zelo simpatična je trpeča soproga Lehra, dva krasna tipa sta sin Karl in hčerka Julija, občudovanja vreden tip dobrosrčnega Bergerja, ki povzdigne Julijo iz blata in moralne propalosti k sebi. Na koncu nas razveseli krasna in dovtipna veseloigra "Mesečniki".” (S.n.) Predstave so bile na sporedu ob treh, petih, sedmih in devetih od 13. do 18. 12.3 2 7 V mesecu decembru so lahko Ljubljančani videli tango tudi na filmu: “Ples tango v kinu Ideal, ko se ves svet zanima za tango in vse obiskuje tango te­ čaje, tedaj ni čuda, če tango gledamo tudi na filmu.”328 11/3 KONCERTI V decembru je imel LDO naslednje samostojne koncerte: - 2. 12. v restavraciji pri Auerju v Wolfovi ulici; - 3. 12. je bil II. članski koncert v hotelu Lloyd ; - 4. 12. v restavraciji Krapš; - 8. 12. v Schreyevi restavraciji na glavnem kolodvoru; - 9. 12. v kavarni Evropa; - 11. 12. v kavarni Evropa; - 13. 12. v kavarni Krapš; - 20. 12. je sekstet LDO-ja koncertiral v kavarni Egia.3 2 9 Koncerti so bili navadno ob osmih oz. devetih zvečer, vstopnina je znašala od 40 do 60 v, včasih - npr. v kavarni Egia ali Evropi - pa je ni bilo. Sicer pa je LDO nastopal še na raznih društvenih prireditvah, kjer so potrebovali godbo. Godba 27. reg. je zaradi slabega vremena v decembru izpeljala le dva promenadna koncerta v Zvezdi - 14. 12.330 in 29. 12. 1913,3 3 1 svoj koncert pa 326 S.n., 20. 12. r è l3 . 327 S.n., 13. 12. in L.Z., 15. 12. 1913. 328 S.n., 20. 12. 1913. 329 S.n., Sl. in L.Z., na dan koncertov ali dan poprej. 330 Spored: 1. Zanetti: G raf Erembault Marsch je tudi imela ob silvestrovanju v restavraciji Južni kolodvor.332 Med umetniško vrednejšimi glasbenimi dogodki meseca decembra lahko naj­ prej zabeležimo koncert tenorista - opernega pevca bivše ljubljanske opere Stanislava Orzelskega. Priredil ga je 2. 12. v Veliki dvorani Narodnega doma ob spremljavi pianista Štritofa. Poslušalce je v uživanju koncerta motilo pre­ skakovanje in prasketanje plošče (očitno Orzelskega ni spremljal samo Štritof), pač pa je, če odmislimo akustične slabosti dvorane, večer uspel. Ob tem je kritike zaskrbel "malo razveseljiv pojav" - samo 150 poslušalcev.333 Lepo je uspel cerkveni koncert Cecilijinega društva 3. 12. v stolnici. (Čeprav gre v tem primeru formalno gledano za društveno prireditev, je bila raven kon­ certov Cecilijinega društva nedvomno na nivoju profesionalnih institucij. - op. a.) Glavna točka sporeda, sestavljenega iz šestih skladb, izvajanega v čast Kon­ stantinovega jubileja, je bil misterij “Adoratio Crucis” avtorja G. Erlemona, na­ pisan za solista, mešani zbor in orkester. Na orgle so igrali Weiss-Ostborn, Hladnik in Premrl. Občinstvo je dodobra napolnilo svetišče, izvajanja pa so po­ žela najboljše kritike.334 Podobna koncerta Cecilijinega društva sta bila na spo­ redu tudi 8. in 9. 12.335 “Večer pesmi ob lutnji - svojevrstna umetnost” je bil naslov koncerta mojstra lutnje dr. Franza Molla, ki je potekal 5. 12. v Filharmonični dvorani. Nasto­ pajoči je zanimivo in barvito podal posamezna vzdušja, humor, ljudske pesmi in pobožne pesmi. Lep večer je bil vreden boljšega obiska.336 15. 12. so pod vodstvom Rudolfa Weiss-Ostborna priredili III. članski koncert Filharmoničnega društva. Koncert je bil posvečen 65-letnici vladavine cesarja Franca Jožefa. Najvrednejši del sporeda je bila Brucknerjeva simfonija št. 3, ki je dokazala zmožnosti orkestra in dirigenta Weiss-Ostborna. Koncert je obiskal tudi deželni predsednik Schwarz.3 3 7 2. Lehar: “ Er und Sie” - Walzer 3. Gounod: Vorspiel zur Oper “ Faust” 4. Puccini: Phantasie aus der Oper “Madam Butterfly" 5. Verdi: Präludium aus der Operette “ Rigoletto" 6. Lehar: Potpourri aus der Operette “Graf Luxemburg” 331 L.Z. in S l„ 14. in 29. 12. 1913. 332 S.n., 19. 12. 1913. 333 S.n. in L.Z., 3. 12. 1913. 334 S.n., 6. 12. 1913. 335 S l„ 8. 12. 1913. 336 L.Z., 4. in 6. 12. 1913. 337 L.Z., 12. in 16. 12. 1913. Spored koncerta: 1. A. Dvorak: "In der Natur", Konzert Ouvertüre op. 91 für großes Orchester 2. F. Liszt: "Orpheus", Sinfonische Dichtung für großes Orchester 3. A. Bruckner: III. Sim fonie in d-m oll für großes Orchester koncerti: 173 38 27. reg. 3 FD 1 LDO 8 solo nastopi 2 (1 nemški, 1 slovenski) Cecilijino društvo 3 11/4 OSTALO Pouk v dramatski šoli Deželnega gledališča se je začel 1. 12. in je bil brezplačen. Poučeval je režiser Skrbinšek.339 Institucionalne prireditve - december 1913: 60 gledališke predstave 43 koncerti 17 slovenske institucije 26 nemške institucije 28 ostalo (Cecilijino društvo in voj. godba) 6 1914 JANUAR (Zaradi poplave predpustnic se zmanjša število gledaliških predstav.) Ob polnoči je topovski strel z realke Ljubljančanom naznanil prihod novega leta, ki v dogajanje na ljubljanskem kulturno-političnem prizorišču ni prineslo bistvenih sprememb. Tako je že 3. 1. obsodba vodiške Johance pomenila povod za novo ofen­ zivo na klerikalce. Ti so se še naprej na vse kriplje skušali otresti kakršnekoli odgovornosti oz. sodelovanja pri tej slepariji. Na dolgo in široko so razlagali “pravi” potek dogodkov v “pravi” luči. Trdili so, da je Johanca sleparila na last­ 338 V rubriko institucionalne prireditve sta uvrščena tudi koncerta dveh posameznikov - Orzelskega in Molla. Čeprav sta ju organizirala samostojno, sta bila povezana z institucijam i (Orzelski je bil član nekdanje slovenske opere, M oll pa je priredil koncert v dvorani Filharm oničnega društva). no pest, da škof ni bil obveščen, za kaj gre in je želel, “da se stvar strogo preišče in doseže resnica. Dotlej je pa čakal. Edina njegova slabost je bila prevelika dobrota. Dekle je imel za prepošteno, kakor da bi mogla take stvari inscenirati.” (Sl.) Slovenec je tudi priznaval lahko vero in neprevidnost Vo­ diškega župnika, ki je Johanci nasedel, kot tudi to, da se je “premalo ener­ gično poseglo vmes.” Bolj kot sleparijo, pa je obsodil liberalno časopisje, “ki na silno umazan način napada predstavnike SLS in cerkve, v tujini zasramuje slo­ venski narod in skuša iz afere kovati politični dobiček."340 Slovenski narod, Dan in Zarja so opisovali potek sojenja in navajali Joha- nčine izpovedi, po katerih je baje “sama z povzdignjenimi rokami prosila škofa, če lahko neha trpeti, a je škof odvrnil, da ne sme.” Slovenski narod je celo trdil, da ima priče, ki so videle škofa, kako je ob Johančini postelji navdušen vzklikal: “Ljudje božji, ali ste že videli kdaj tak čudež!”3 4 1 Ivana Jerovškova, 2 9 let stara dekla - vodiška Johanca 340 Sl., 5. 1. in 17. 1. 1914. 341 S.n., 7. 1. 1914. Vsekakor je bilo za klerikalce neprijetno dejstvo, da je škof Johanco - potem ko sta jo v škofiji pregledala zdravnik dr. Volšak in dr. Ušeničnik (ki seveda ni bil zdravnik) ter označila za bolno - poslal v vodiško župnišče, kjer je ob pod­ pori vodiškega župnika nadaljevala s svojimi aktivnostmi. Slovenec je prav tako razlagal, kako ni imel nič krivde pri razpustu Slo­ vanskega kluba in je vsako zvezo z Grazer Tagblattom v tej zadevi zanikal. Poudarjal je, da je bil Slovanski klub sestavljen enostrankarsko in da je bil raz­ puščen le zaradi lastnih bedastih komunikejev.342 I DRUŠTVENE PRIREDITVE l/la PREDAVANJA 6. 1. in 8. 1. (ponovitev) je bilo v Veliki dvorani Ljudskega doma skioptično predavanje nenavedenega organizatorja (verjetno SKSZ) z naslovom “Bodočnost katoliške vere na Balkanu”. Dopisniki Bonev, Hristov in (Jstičkov so pripo­ vedovali o svojih doživetjih med balkanskima vojnama in trpljenju balkanskih katoličanov. Predavanje je bilo obogateno “s krasnimi in izvirnimi slikami”, tra­ jalo pa je dve uri in pol.3 4 3 Liberalno Splošno žensko društvo je v Mestnem domu 9. 1. priredilo pre­ davanje dr. Ilešiča “O črnogorskem kralju Nikiti kot pesniku” (črnogorski kralj Nikola - op. a.). Obisk je bil velik, predavanju, ki ga je S.n. zelo hvalil, pa je prisostvovala tudi g. Tavčarjeva. Policija je na predavanje poslala stražnika s “pikelhaubo”, kar se do takrat še nikoli ni zgodilo. S.n. je menil, da bi lahko poslali vsaj kakšnega izobraženca.3 4 4 15. 1. so klerikalna društva organizirala kar tri predavanja: - znanstveni večer Leonove družbe v Ljudskem domu na temo: “Diskusija o varstvu domačije"; - sestanek Slomškove zveze za Ljubljano, v Katoliški tiskarni, kjer je Ivan Grafenuer predaval učiteljstvu; - predavanje učitelja Stupice v organizaciji Šentpetrskega prosvetnega društva, v njegovih društvenih prostorih z naslovom: “Moderno poganstvo in naš boj proti njemu”.345 16. 1. je imela Krščanska ženska zveza v Ljudskem domu redno preda­ vanje.346 18. 1. je Šentjakobsko prosvetno društvo vabilo k predavanju v svoje društ­ vene prostore, obenem pa pozivalo članstvo, naj pripelje nove člane s pri­ 342 Npr. Sl., 4. 1. 1914. 343 Sl., 5. in 7. 1. 1914. 344 9. in 10. 1. 1914. 345 Sl., vsa tri predavanja 14. 1. 1914. 346 Sl., 14. 1. 1914. pombo, da je somišljenikov, ki še niso člani društva, v Šentjakobski fari dosti.3 4 7 SKSZ je imela 19. 1. v Ljudskem domu v okviru svojega "socijalno-poli- tičnega tečaja" redno predavanje g. Krhneta z naslovom: “Zgodovina in pomen kulturnega boja na Slovenskem”.348 21. 1. je dr. Schissel predaval o alpinističnih podvigih. Predavanje, ki je po­ tekalo na nemškem področju - v stekleni dvorani Kazine, so popestrile slike.349 Klerikalno Slovensko gospodarsko izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo je 22. 1. v svojih društvenih prostorih v Cerkveni ul. 11 organiziralo predavanje dr. Jeršeta.350 Istega večera (22. 1.) je bil spet na vrsti znanstveni večer Leonove družbe na verandi hotela tlnion, na katerem je dr. J. Adlešič predaval o poroti.3 5 1 Liberalno društvo Akademija je 23. 1. v Mestni dom povabilo dr. Grošlja, ki je imel predavanje “Na grobišču prirode - iz preteklosti zemlje”.3 5 2 Na javno skioptično predavanje dr. V. Šarabona o potopisnih znamenitostih, ki je potekalo 25. 1. v Rokodelskem domu, je Slovenec vabil z nekoliko kon­ tradiktorno - absurdno reklamo: “O največjih naravnih čudih v vseh delih sveta, ki jih je ustvaril človeški um.” Poročilo v Slovencu je bilo polno navdušenja.353 Klerikalno Šentjakobsko prosvetno društvo je istega večera (25. 1.) v svojih prostorih pripravilo predavanje dr. J. Valjavca. Tema ni bila navedena, pre­ davanje pa so 29. 1. ponovili.3 5 4 26. 1. je SKSZ spet priredila predavanje v okviru socialno-političnega tečaja v Ljudskem domu, na katerem je Fran Terseglav govoril o socialnem redu in krščanski pravičnosti.3 5 5 Zadnje predavanje v januarju je pripravila Leonova družba. Njen znanstveni večer je potekal 29. 1. v posebni sobi točilnice hotela Union - “Rožce”. Pre­ davatelj je bil kanonik Gruden, ki je imel referat o srednjeveških županih.356 predavanja: 17 liberalci 2 klerikalci 14 Nemci 1 347 Sl., 17. 1. 1914. 348 Sl., 21. 1.1914. 349 L.Z., 21. 1.1914. 350 Sl., 22. 1. 1914. 351 S l„ 21. 1.1914. 352 S.n., 24. 1. 1914. 353 Sl., 23., 24. in 26. 1. 1914. 354 Sl., 24. in 28. 1. 1914. 355 SL, 31. 1. 1914. 356 Sl., 28. 1. 1914. j / l KÜLTÜRNO-UM ETNIŠKE PRIREDITVE Tudi v novem letu so se s pretenzijami za čisto resno umetnost ukvarjala skoraj samo klerikalna društva. Društvo rokodelskih pomočnikov je na novega leta dan zvečer priredilo v svojem domu proslavo ob 100-letnici rojstva utemeljitelja katoliških društev Adol­ fa Kolpinga. Program je bil sestavljen iz pesmi, ki jih je izvajal društveni zbor in pa gledališke predstave “Pod Marijinim varstvom”, označene za ljudsko igro.35 7 Katoliško mladeniško društvo je imelo svojo božičnico 5. 1. v Rokodelskem domu. Spored je bi sestavljen iz tamburanjanja, petja in igre z naslovom “Oče­ tova kletev”. “Dvajset mladih igralcev je popolnoma uspelo in nas navdušilo za življenje po sv. veri in za boj za vero. Krasen je bil jezik prireditelja igre, g. Izidora Cankarja.” V poročilu se je poudarilo, da gre za društvo, ki je za druga društva vzgojilo mnogo dobrih članov, množico poštenih mojstrov in pomoč­ nikov ter kulturnih delavcev.358 Katoliško društvo za delavke je svojo prireditev, poimenovano “zabaven ve­ čer”, priredilo 11. 1. v - recimo temu kar - kulturnem centru Rokodelski dom. Seveda nikakor ni šlo za kako veselico, pač pa je bil program čisto spodoben. Na sporedu je bilo petje ter gledališki predstavi - “Jeza nad petelinom” (veseloigra v dveh dejanjih) in “Gostilna pri zlati goski” (burka v enem dejanju).359 kulturno-umetniške prireditve: 3 klerikalci 3 1/2 KÜLTÜRNO-ZABAVNE PRIREDITVE Tako kot kulturno-umetniških je bilo tudi kulturno-zabavnih prireditev v me­ secu januarju zelo malo. Društva so svojo aktivnost usmerjala bolj v predpustne družabno-zabavne prireditve. 11. 1. je pevsko društvo Slavec priredilo svoj II. društveni koncert v Narod­ nem domu. Na sporedu je bilo petje zborov, solospevi, komični prizori ... Kon­ cert je zelo uspel, vsi prostori so bili prepolni.360 18. 1. je imelo društvo Jugoslovanskih železniških uradnikov ob štirih po­ poldne svoj IV. redni občni zbor. Nato je ob osmih zvečer sledil koncert v Mestnem domu. Igral je LDO, pel pa Adamič.3 6 1 Koncertu je sledila veselica s 357 Sl. in L.Z., 3. 1. 1914. 358 Sl., 5. 1. in 8. 1. 1914. 359 Sl., 10. 1. 1914. 360 S.n., 13. 1. 1914. 361 Na sporedu so bila dela Smetane, Zajca, Ipavca, Puccinija, Pavčiča, Deva, Leoncavalla, Offenbacha ... plesom, ki je trajala do jutranjih ur. Udeležila sta se je tudi župan Tavčar in podžupan Triller.3 62 kulturno-zabavne prireditve: 2 liberalci 2 1/3 DRUŽABNO-ZABAVNE PRIREDITVE V mesecu januarju - posebej v njegovem prvem delu - je prišlo do “eks­ plozije” zabavnih prireditev. V soboto, 3. 1., je v veliki dvorani Mestnega doma potekal “Velik sokolski ples Sokola I ” . Obleka je bila promenadna, vstopnina je znašala 2 K - gar- dedame so je bile proste. Pri prvi četvorki je nastopilo 50 parov. V krasno de- korirani dvorani je igral LDO.3 6 3 Ob istem času je potekal članski zabavni večer liberalne Narodnosocialne zveze v dvorani in restavraciji hotela Ilirija v Kolodvorski ulici. Na sporedu sta bila dva komična prizora in tombola, nato pa se je ob desetih začel ples, ki je trajal do poznih ur.364 Isto soboto je za častni večer izbrala tudi liberalna Krajevna zveza škontistov v Ljubljani. Priredili so ga v gostilni Gorše ob 25-letnici službovanja njenega predsednika - g. Kurenta. Prisostvovali so predstavniki različnih stanovskih zvez: deželnih uslužbencev, poduradniških slug, magistratnih uslužbencev, poštnih in brzojavnih uslužbencev. Po napitnicah in izročitvi darila - z zlatom okovane palice - sta se razvila “prost razgovor in prosta zabava”.365 V nedeljo, 4. 1., ob pol sedmih zvečer je Sentpetrski Orel priredil svojo prvo javno telovadbo v veliki dvorani hotela Union. Tej je sledil družinski večer. Pri­ reditev sta s svojo prisotnostjo počastila prečastiti g. knezoškof Jeglič in deželni odbornik in kanonik Lampe.366 5. 1. je potekal prvi družabni večer Narodne čitalnice v novem letu. Ob pol devetih se je v Narodnem domu zbralo lepo število udeležencev, med njimi tudi mnogo oficirjev. Osrednji dogodek večera je bila tekma v valčku - žirija neplesalcev je na podlagi glasovanja podelila nagrade trem gospodičnam - gdč. Florjančič iz Kranja, Vidi Knez in Pipi Tavčar.3 6 7 V Mestnem domu je ob istem času (5. 1.) potekala veselica Društva nižjih mestnih uslužbencev v korist podpornega sklada LDO. Zelo uspelo veselico so obiskali župan Tavčar, državni poslanec Ravnikar, deželna poslanca Reisner in 362 S.n., 9. in 19. 1. 1914. 363 S.n. in L.Z., 3. in 5. 1. 1914. 364 S.n., 2. 1. 1914. 365 S.n., 3. 1. in 7. 1. 1914. 366 Sl., 3. in 10. 1. 1914. 367 S.n., 3. 1. 1914 in L.Z., 4. 1. in 8. 1. 1914. Mazzele, napredni občinski svetniki ter mnogi magistratni uradniki.3 6 8 8. 1. je spet imel na verandi hotela (Jnion svoj zabavni večer klerikalni Dru­ žabni klub.369 V soboto, 10. 1., so v Ljubljani priredili štiri zabavne prireditve. Vzdušje nam najlaže pričara poročilo iz časopisa: “V soboto zvečer po sedmi uri so se napolnile ulice, ljudje so na vse strani hiteli na ples, vmes pa so letale kočije. Najlepši ples tega večera je bil Merkurjev ples v Narodnem domu, najbolj živahen pa je bil ples poštnih uslužbencev v Mestnem domu. Poleg tega je bil ples v tlnionu in še cel kup domačih plesov po raznih gostilnah. Pred- pust se je komaj začel - in vse pleše.”370 Za plesno veselico Društva poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mestnem do­ mu, ki se je začela ob pol devetih zvečer, so objavili reklamne notice vsi dnev­ niki. Zelo značilno je bilo tudi, da so jo obiskali tako klerikalni kot liberalni politiki in nemški odličniki. Tako se med obiskovalci omenjajo župan Tavčar, policijski ravnatelj Künigl ter poslanci različnih strank - Gregorič, Pegan, Reisner, Turk ... Društvo politično očitno ni bilo opredeljeno oz. so bili v njem včlanjeni predstavniki vseh treh kulturno-političnih krogov. Kljub temu da so bile ta večer še tri podobne prireditve, je bila ta najbolje obiskana. Vstopnina je veljala 1 K, družinska pa 2 K.3 7 1 Ples slovenskega trgovskega društva Merkur, ki je to soboto potekal v veliki dvorani Narodnega doma, je bil liberalno obarvan. Po navedbah Slovenskega naroda je šlo za “najfinejšo prireditev pred pustom”, Dan pa je poudaril, da je bil to “eliten ples”, na katerem so prišle do veljave lepe damske toalete, udeležili pa so se ga predvsem zastopniki meščanskih in kupčijskih krogov. Igral je LDO, pri prvi četvorki pa je nastopilo 71 parov. Prireditev so obiskali libe­ ralni politiki in veljaki: župan dr. Tavčar, podžupan dr. Triller, deželni poslanci Mazelle, Suklje, Turk, predsednik trgovske in obrtniške zbornice Knez in pred­ sednik Merkurja Lilleg. Vstopnina je znašala 2 K.3 7 2 Tudi v CInionu je bilo to soboto živahno. Podružnica Društva avstrijskih državnih uradnikov Ljubljana I je tam priredila svojo predpustnico, katere so se prav tako udeležili ugledni gosti - dvorni svetnik Chorinsky, državni pravdnik - vitez Laschan, policijski nadkomisar Skubl, ravnatelj državne policije Künigl ... Na predpustnico so pohiteli tudi nekateri uradniki iz Novega mesta in Šentvida. Slovenec med gosti omenja - sicer nekoliko bolj proti koncu seznama - tudi župana Tavčarja. Očitno je društvo le imelo neko težo, saj ga kljub njegovi klerikalnosti liberalni prvak Tavčar ni ignoriral. Slovenec je ob koncu poročila z zadovoljstvom ugotovil, da je “predpustnica izborno uspela kljub nečastni protiagitaciji nekih - tudi državnih uslužbencev.“3 7 3 To soboto so se zabavali tudi Nemci. Schulverein - krajevna skupina Šiška, je priredil družinski večer v stekleni dvorani Kazine, ki je bil ob zanimivem pro­ 368 S.n., 3. in 7. 1. 1914. 369 Sl., 7. 1. 1914. 370 Dan, 12. 1. 1914. 371 Sl., 7. 1. 1914; S.n., 9. 1. in 13. 1. 1914; L.Z., 9. in 12. 1. 1914. 372 S.n., 10. in 13. 1. 1914; L.Z., 10. in 12. 1. 1914. 373 Sl., 7. in 16. 1. 1914; L.Z., 10. in 17. 1. 1914. gramu tudi dobro obiskan. Igral je nemški salonski orkester, nastopilo je moško pevsko društvo Vorwärts, na sporedu pa so bili tudi humoristični prispevki. Večer je kronal živahen ples, ki je trajal do jutra.374 Vsekakor je bila plesna sobota precej naporna za župana Tavčarja, ki je obiskal vse tri slovenske prireditve. Tudi strankarska prvaka Gregorič, Pegan ter policijski ravnatelj Künigl se omenjajo kot gostje na dveh prireditvah. Kar je bila za večino obiskovalcev zabava, je bilo za uglednike tudi dolžnost. Prva zabavna prireditev v tretjem tednu januarja je bil redni zabavni večer klerikalnega Družabnega kluba, ki so ga v sredo, 14. 1. 1914, ob osmih zvečer priredili na verandi hotela Union.3 7 5 Istega dne (14. 1.) je liberalno Društvo inženirjev priredilo damski večer v gostilni “Pri roži".376 In spet je bila tu sobota - 17. 1. Meščani Ljubljane in tudi podeželani so tokrat lahko izbirali med tremi veselimi prireditvami. VI. družinski večer Narodne čitalnice je kot “Čajev večer” potekal v veliki dvorani Narodnega doma. Za bife in čaj iz samovarjev so poskrbele članice, LDO je igral "neumorno", plese pa je vodil plesni učitelj Morterra. Največ odobravanja je požel elegantni tango. Prireditev so obiskali župan Tavčar, dvorni svetnik in predsednik gospodarske zbornice Knez, deželni poslanec Mazelle. 374 L.Z., 7. in 12. 1. 1914. 375 SL, 13. 1. 1914. 376 S.n., 14. 1. 1914. Izjemno dobro so ga obiskali tudi oficirji - Belgijci in domobranci.3 7 7 Podporno delavsko društvo tobačnih delavcev je svojo predpustnico priredilo v klerikalnem oporišču - hotelu Union. Klerikalni delavci niti na predpustnici niso zamudili izkazati svoje vdanosti Avstriji in dinastiji. “Prostor unionske dvo­ rane je bil okrašen s cesarskimi podobami, zastavami in zelenjem ... Ljudje so se drenjali in je bilo komaj dovolj prostora za ples. Pri prvi četvorki je nastopilo 140 parov. Zvečer so z obiskom počastili veselico: deželni poslanci Dermastja, dr. Gregorič in dr. Zajec. Številna je bila tudi akademična mladina kot tudi trgovci in obrtništvo.” (L.Z.) Slovenec je svojo prireditev seveda na moč hvalil, obenem pa napadal uradništvo tobačne tovarne, ki ni imelo čuta za razlikovanje med “dobrim” in “slabim” delavstvom. “Dekoracije so bile izredno lepe in so izražale patriotično mišljenje. Gospodje uradniki c. kr. tobačne tovarne se izgo­ varjajo, da niso prišli na zabavo češ, da jim zato k socialdemokratom ne bo treba. Ob tem bi se vsaj morda naučili, da je precej razlike med delavstvom, ki se ne ogiba črno-žoltih barv in delavstvom, ki mu je rdeča zastava edino spoštovanja vredna.”378 Tretja in najmanjša zabava te sobote je bil “Veliki valčkov večer” Ljub­ ljanskega društvenega orkestra, ki je že po tradiciji in angažmajih gravitiral k liberalcem. Večer je potekal v veliki dvorani Mestnega doma. Po navedbah S.n. je bila dvorana popolnoma polna “kljub drugim javnim in domačim prire­ ditvam.” “Pri prvi četvorki je nastopilo 44 parov, prireditev je z obiskom počastil tudi dr. Tavčar." (L.Z.). “Dan” je pripomnil: “Mladi pari so se vrteli celo noč kot omamljeni.”379 Spet beležimo marljivost župana Tavčarja, ki je ta sobotni večer obiskal dve prireditvi. Predpustne zabave so potekale tudi v organizaciji gostilničarjev - na plesnem venčku hotela Lloyd je npr. v nedeljo, 18. 1., plesalo nad 40 parov.380 Verigo predpustniških zabav je nadaljeval “souper” Kranjskega avtomobilskega kluba, ki so ga priredili 20. 1. v srebrni dvorani hotela Union. To je bila eks­ kluzivna zabava, nedostopna navadnim smrtnikom. Udeležili so se je lahko le društveni člani in pa častni gostje iz vrst najvišjih deželnih uglednikov - "kranj­ ska smetana" torej. Predsednik društva, baron Karl Bom in podpredsednika ba­ ron Lichtenturn in veleindustrijalec Majdič s soprogami so sprejemali goste, med katerimi so bili najbolj ugledni: deželni predsednik Schwarz, župan dr. Tavčar, dvorni svetnik Chorinsky, graščak - vitez Gutmannsthal-Benvenutti, svetnik de­ želne vlade Gustav Karl Kukavitcs, dr. Demeter vitez Bleiweis - Trsteniški, baron Bâillon in ostali s svojimi soprogami. Predsednik Avstrijskega avtomobilskega kluba, mejni grof Pallavicini, je zbranim poslal pozdravno brzojavko. Vodstvo hotela Union je pripravilo izboren soupe, koncertirala je voj. godba 27. reg. - ples je trajal do jutra. O prireditvi so časopisi poročali takoj naslednji 377 S.n., 14. 1. 1914; L.Z., 17. in 19. 1. 1914. 378 SL, 14., 16. in 22. 1. 1914; L.Z., 17. in 19. 1. 1914. 379 S.n., 8 „ 17. in 19. 1. 1914; L.Z., 17. in 19. 1. 1914; Dan, 19. 1. 1914. 380 S.n., 20. 1. 1914. dan, kar v primeru “navadnih” prireditev nikakor ni bilo nujno.3 8 1 Naslednji dan - 21. 1. - se je ob devetih zvečer v Kazini začel društveni ples Kasinovereina oz. “Kasinoball”. V društvenih prostrih se je vesela družba za­ bavala do jutranjih ur.382 Sobota, 24. 1., je kazala znake prehodnega umirjanja plesne mrzlice. V Ljub­ ljani je od zabavnih prireditev potekal le družabni večer Avstrijskega morna­ riškega društva v hotelu Union, ki je bil tudi ekskluzivne narave. Sicer ni bil povsem nedostopen navadnim ljudem - kot je to bila zabava Kranjskega avto­ mobilskega kluba - ampak so nanj poleg njegovih članov lahko prišli še njihovi sorodniki in prijatelji, za katere pa so morali člani priskrbeli vstopnice v društ­ venih prostorih. Tam so tudi sprejemali nove člane. Kart v prosti prodaji ni bilo mogoče kupiti, saj je bila prireditev brez vstopnine. Večer je potekal v vseh prostorih Uniona. Igrala sta godba 27. reg. in Drescherjev kvartet. “Mno­ goštevilna “distinguirana in elegantna” publika je zasedla vse prostore. Nadvse okusno dekorirana dvorana je bila odeta v belo in rdečo barvo. Na estradi bo- noracije smo videli fin aranžma vrtnih meblov. Večer je potekal animirano in neprisiljeno in ga je šteti med najlepše predpustne prireditve. Cela vojaška god­ ba je bila razdeljena v dva dela; ko je ena jenjala, je druga pričela brez pavze.” Glede števila plešočih pri edini četvorki (kar je bilo merilo obiska - op. a.) so bile ocene različne: 80 parov - SI., 70 parov - L.Z. in 35 parov - S.n. Častni gostje so bili: deželni predsednik Schwarz, deželni glavar Šušteršič, župan Tav­ čar, dvorni svetnik Chorinsky, predsednik trgovske zbornice Knez, predsednik hranilnice Bamberg in mnogi drugi civilni in vojaški odličniki. Tudi ta večer ni bil politično enoznačen, pač pa le avstrijskopatriotsko obarvan.3 8 3 Zadnjič v mesecu januarju so se člani Družabnega kluba zbrali 28. 1. ob osmih zvečer na verandi hotela Union. Zabava se je zaključila že ob enajsti uri.3 8 4 Na zadnjo soboto v januarju, 31. 1., so bile organizirane štiri družabno-za- bavne prireditve. Na fantovski ples pri Češnovarju na Dolenjski cesti je bilo vabljeno “narodno občinstvo v kar največjem obsegu.” Vstopnina je znašala 40 v.3 8 5 Podporno društvo uslužbencev električne železnice je priredilo v hotelu Lloyd na sv. Petra c. 27 predpustno zabavo v korist svojih bolnih članov. Glede na insérât, ki je bil objavljen le v Slovencu, sklepamo o klerikalni usmerjenosti tega društva.3 8 6 X. mednarodno maškarado je v zgornji veliki dvorani Narodnega doma pri­ redila socialdemokratska delavska zveza Svoboda - Ljubljana s sodelovanjem Strokovne zveze tobačnih delavk in delavcev. V prenapolnjeni dvorani je igral 381 SL, S.n. in L.Z., 21. 1. 1914. 382 L.Z., 20. in 24. 1. 1914. 383 SL, 23. in 26. 1. 1914; L.Z., 24. in 26. 1. 1914; S.n., 24. in 27. 1. 1914. 384 SL, 26. 1. 1914. 385 S.n., 19. 1. 1914. 386 SL, 30. 1. 1914. LDO, izkupiček pa je šel v dobrodelne namene. “Občinstva je bilo vseh slojev, zlasti pa delavcev in delavk. Zastopan je bil občinski svet ljubljanski, bolj skromno pa uradništvo tobačne tovarne.” (S.n.)3 8 7 Najbolj razvpita predpustnica - predpustnica Meščanskega kluba, ki je pov­ zročila kar nekaj besednih dvobojev med Slovencem in Slovenskim narodom oz. časopisom Dan, se je zgodila 31. 1. v hotelu Union. (O tem bo več besede v rubriki 1/4 - ostalo.) Po veliki reklami, ki jo je za predpustnico že dlje časa delal Slovenec, je o njenem poteku poročal takole: “Odlična je bila tako po bajni dekoraciji kot po odličnem mnogoštevilnem obisku in elegantnih toa­ letah.” Poleg deželnega glavarja Šušteršiča jo je obiskalo tudi mnogo drugih uglednih klerikalcev - med njimi župnikov z dežele, posestnikov, obrtnikov in trgovcev. Godba 27. reg. je igrala na odru, spremenjenem v velik log dra­ gocenih palm, iz katerih so blestele zeleno-bele žarnice. Pri prvi četvorki je so­ delovalo nad 100 parov.388 O “Burgerballu” je poročal tudi L.Z., vendar veliko bolj umirjeno. Pri prvi četvorki je naštel le 56 parov, obisk je sicer bil “vorzüglich”, vendar je v po­ ročilu bistveno manj superlativov, bolj nadrobno pa so navedeni obiskovalci - poleg dr. Šušteršiča še: dež. odbornik dr. Pegan, dež. odbornik dr. Gregorič, direktor dež. banke Pollak, direktor gimnazije Štritof, višji poštni upravitelj Flere, vodja planinske zveze Tominšek, mnogoštevilni občinski svetniki, industrijalci, trgovci, gospodarstveniki, razen teh pa še dosti oficirjev.3 8 9 Ob vseh teh prireditvah je bila v Ljubljani seveda še vedno prisotna ka­ varniška družabno-zabavna ponudba, saj so dosti predpustnih plesov organizirali posamezni gostilničarji. V kavarni Central npr., ki je bila seveda odprta vso noč, je v mesecu januarju vsak večer nastopal damski orkester “Zlata”.390 družabno-zabavne prireditve: 24 liberalci 10 klerikalci 8 Nemci 2 socialdemokrati 1 ostalo 3 Prireditve so bile po velikosti - to je po številu udeležencev - zelo različne, saj je res težko primerjati npr. redne tedenske zabave Družabnega kluba, kate­ remu je zadostovala veranda hotela Union, z velikimi predpustnicami, na katerih se je zbralo tudi po tisoč in več ljudi. Predpustnice so pomenile bistveno novost - pojav društvenih zabav, ki niso spadale pod protektorat ene od strank. V mesecu januarju beležimo tri tovrstne prireditve, ki vsaka na svoj način izraža 387 Zarja, 15. 1. 1914; S.n., 3. 2. 1914. 388 Sl., več inseratov npr. 24., 29. in 30. 1.; poročilo 3. 2. 1914. 389 L.Z., 3. 2. 1914. 390 Več reklam nih inseratov v mesecu januarju tako v L.Z., kot S.n. (npr. S.n., 8. 1. 1914 ali L.Z., 20. 1. 1914). svoje nestrankarstvo. Društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev je ostalo stanovsko društvo brez ideološkega predznaka. To je dokazalo z reklamo v vseh dnevnikih ter z obis­ kom ne samo nasprotnih, ampak naravnost sovražnih si politikov, ki so se v deželnem zboru in prek časopisov neusmiljeno klevetali in psovali. Kranjski avtomobilski klub je bilo društvo premožnega plemstva, veleposest­ nikov, najvišjih politikov, veleindustrijalcev in ostalih magnatov, ki so bili nad dnevno politiko v precejšnji meri vzvišeni. To je bil svet, ki je bil popolnoma drugačen od običajnega pritlehnega društvenega in tudi siceršnjega življenja, svet, v katerem so veljala povsem druga pravila. Tudi “politika” je imela tu ver­ jetno nek drug pomen in se je izživljala na drugačni ravni. Avstrijsko mornariško društvo (je zaradi izrazito monarhično-patriotičnega na­ boja) na svojih prireditvah “združevalo” predstavnike vseh treh kulturno-političnih taborov, ki so se z njegovim “sporočilom” seveda morali strinjati. To se kaže že v tem, da je to edina društvena prireditev, ki je “uspela” zbrati najvidnejše prva­ ke treh političnih skupin: deželnega predsednika Schwarza, deželnega glavarja Šušteršiča in ljubljanskega župana Tavčarja. Politične enoznačnosti posamezne društvene prireditve torej niso imele tam, kjer: - se je politika “potuhnila” zaradi nedokončanega boja za vpliv oz. “ravno­ težje” (Društvo brzojavnih in poštnih uslužbencev); - ni imela nobenega vpliva ne pomena (Kranjski avtomobilski klub); - je prevladala skupna “višja” ideja zvestobe cesarstvu in dinastiji (Avstrijsko mornariško društvo). 1/4 OSTALO V času predpustnic se je razvijala tudi žolčna propaganda in antipropaganda v zvezi z društvenimi prireditvami in dejavnostmi. Predpustno “meščansko za­ bavo” je Slovenec reklamiral že od decembra. Glede na to reklamo je 23. 1. Slovenski narod svoje bralce pozval: “Za 31. 1. je napovedan klerikalen ples v tlnionu pod naslovom meščanskega plesa. Blagoslovil naj bi ga tudi škof Jeg­ lič, ki sicer vse plese na kmetih pošilja na dno pekla. Pozivajo se vsi napred­ njaki, naj ne hodijo na ta ples, ki bo tako gotovo doživel fijasko.” Slovenec je dan kasneje (24. 1.) ostro reagiral: “Slovenski narod se je zaletel v meščansko predpustno zabavo v CInionu, kakor se zaletava v vsako priredbo, ki obeta biti dostojna. Večkratne blamaže ga ne odvadijo, da bi sem ter tja še vedno ne poizkušal komandirati celotne Ljubljane. Sicer pa mirno povedano, mi nobene dostojne prireditve v Ljubljani še nismo napadli, da, priobčili smo celo naznanilo o priredbi, ki prav rada kot nestrankarska slovi, dasi ima vedno pro­ tektorat gospa dr. Tavčarjeva in se vrši vedno v “Narodnem domu”. (Verjetno so mislili na Vil. planinsko predpustnico, ki jo je za 1. 2. napovedovala Pla­ ninska zveza. - op. a.) Mi se pa nismo v to nič zaleteli in tudi nismo nič vpra­ šali, če bo na tisti priredbi skakal okolu dr. Tavčarja njegov okrogli “dvorni no­ rec” ali kak drugi. Zato je pa navadna prostaščina, da je Slov. narod napadel meščansko predpustnico v Unionu.” V Slovenskem narodu so nato 26. 1. objavili lakonično kratko notico: “V tlnionu se vrši, kakor smo že zabeležili, 31. t. m. meščanski ples.” Vendar tudi to nevtralno sporočilo ni pomirilo novinarjev Slovenca, ki so poudarjali uglednost družbe, katera se kani zabavati v Unionu: “Na meščansko pred- pustnico je vabljena dostojna ugledna družba, ki ima medsebojno družabne ali gospodarske zveze, in si jih ne da pokvariti po par nestrpnežih, ki gledajo vse le s svojega omejenega horizonta.”3 9 1 Verjetno je Slovenca najbolj vznemirjala in k zgoraj omenjenim komunikejem spodbujala antipropaganda skrajnoliberalnega dnevnika Dan. Ta je meščansko predpustnico napadal z zagrizenim fanatizmom in bil obenem razočaran nad mlačnostjo določenih naprednjakov. Ti so očitno “popuščali” in se ob raznih družabnih prireditvah zabavali tudi med klerikalci. Pravi propagandni vojni, ki nam razkriva precej podrobnosti družabnega življenja, lahko v dnevniku Dan sle­ dimo od 21. 1. do 3. 2.: “Nova vaba! Klerikalci že ne vedo, pod kakimi pretvezami bi pridobili zase ljubljansko prebivalstvo. Pod njihovo uradno firmo naravnost to ne gre. Treba je ovinkov, ljudi treba privaditi za klerikalno stvar stopnjema, tako da niti sami ne zapazijo, kdaj so pravzaprav postali častilci dr. Šušteršiča in sploh klerikalci. V to svrho se poslužujejo klerikalci tudi plesa, četudi je njihov vrhovni voditelj škof Jeglič že tolikokrat preklel ples kot rafinirano iznajdbo samega hudiča in ga na kmetih župniki po škofovem nalogu strogo zabranjujejo. Taka vaba za neza- pažen prestop v klerikalno stranko je nekak klub, ki ima svoje prireditve v (Uni­ onu in kamor zahaja več takih, ki so še naprednjaki. (Misli na Družabni klub. op. a.) Taka vaba je tudi nekak meščanski ples, ki se ima prirediti v Unionu in za katerega dela Slovenec veliko reklamo. Škofov list in reklama za ples! Torej kmetom je ples zabranjen, oni bi se pri njem pohujšali, ampak Ljubljančani smejo plesati, ker mislijo klerikalci, da bodo vsi ljubljanski naprednjaki priplesali v njihovo stranko. Pa se bodo zmotili.”392 “Zavedni Slovenci smo radovedni, kdo izmed naprednjakov se bode temu plesu odzval ter se podal med klerikalce v Union? Katera zgubljena duša se bode hotela s klerikalnimi plesalci na tem plesu tako pomešati, kakor se po­ mešajo npr. v Družabnem klubu. Ali so naprednjaki že pozabili, koliko krivic so jim klerikalci prizadejali? Ali je nežni spol tudi že pozabil, kaj vse je Slovenec o njem pisal? Ali je res že vse pozabljeno? Resnično zaveden Slovenec in Slo­ venka se ne bodeta na tem plesu s klerikalci družila. Denite roko na srce, premislite vse krivice, prizadete od klerikalnih hijen, ter recite potem: “Ne, srce in moja vest mi ne dopuščata s klerikalci družiti se. Kakor je rekel nekoč požlindrani Janez (Ivan Šušteršič - op. a.), da z naprednjaki noče niti pri eni mizi skupno sedeti. Tako tudi mi s klerikalci ne moremo plesati skupaj."393 “Zegnan bal - ta žegnan ples je le za žegnano gospodo, za kulisami je namreč odbor “Ljubljane” in “Krščansko socialne zveze”. Škof Bonaventura je prepovedal ples, ker je isti pohujšljiv in vzbuja “mesenost”. Seveda pa ta pre­ 391 Sl., 29. 1. 1914. 392 Dan, 21. 1. 1914. 393 Dan, 24. 1. 1914. poved velja le za preprosto ljudstvo, katoliška gospoda pa sme plesati, čeprav so tudi (mogoče še bolj) podvrženi mesenosti.”3 9 4 “Pozivljemo že sedaj vse, da gredo na vse druge plese, ki jih bo v soboto cel kup. Samo v (Jnion naj ne gredo med klerikalce, ker je to nečastno vsa­ kega Slovenca.”395 “Pod patronatom Šušteršičeve gospe bo klerikalna elita (uf!) in “inteligenca” (brrr) plesala, tam bodo klerikalci slabotne naprednjake (nekaj jih bo itak zašlo tje) na zvit način obdelovali in tudi obdelali za klerikalni - politični ples. Radi bi vjeli nekaj naprednih meščanov, posestnikov, obrtnikov in zasebnikov."396 Podobni člančiči so se vrstili vse do 31. 1. Temu je sledila še zlobna ocena plesa: “Koritarji so plesali! Da si upajo klerikalci, ki so najhujši sovražniki me­ ščanov, prirejati meščanske plese, je od sile in da pri tem delajo nekako ne­ dolžen obraz, je hinavščina. Prišli so koritarji, štrebarji, klerikalni vodje in polo- vičarji. Oni polovičarji, ki bi radi do klerikalnih korit, so se klerikalcem globoko klanjali. Na ples so prihajale same debele, dobro rejene postave, za njimi pa dolgi suhi štrebarji hrepenečih oči.”3 9 7 Liberalni skrajneži v dnevniku Dan so torej izpostavljali politično plat vsake prireditve in pozivali k puritanstvu. Podobno kot njihovi ideološki antipodi so zagovarjali dosledna načela apartheida oz. “ločitve duhov”. Teh pa se klerikalci v praksi, na področjih, kjer so bili šibkejši, niso mogli tako dosledno držati. Z Družabnim klubom in s posameznimi prireditvami so poskusili na družabno- zabavnem področju, ki je bilo za njih dokaj “deficitarno”, doseči vsaj določeno ravnotežje. Pozornost zasluži tudi navedba o tem, da so se plesne predpustnice Meščanskega kluba udeležili tudi župniki z dežele. Ti so v svojem domačem okolju nastopali v bistveno drugačni vlogi - kot izganjalci plesa. Plesalce so duhovniki - vsaj “načeloma” - obravnavali kot grešnike, zaradi greha plesanja se je bilo treba na deželi celo izpovedati. Sam škof Jeglič je v svojem dnevniku, v odlomkih, ki jih posveča vtisom z vizitacij po podeželskih župnijah, pregreho plesanja navajal poleg pijanstva, “kletvine”, iger na srečo, brezbrižnosti do verskih obredov ipn., torej med negativnimi pojavi, ki so bili ljudstvu najbolj škodljivi. V mestu, kjer “pošasti”, imenovane ples ni bilo mogoče vehementno zatirati, je bil kler pripravljen zatisniti na obe očesi. To je bilo očitno - po mnenju vodilnih klerikalnih politikov in vsaj določenega števila cerkvenih dosto­ janstvenikov - bogu manj neprijetno, kot pa da bi pobožno meščanstvo povsem prebegnilo na liberalne plese.398 394 Dan, 25. 1. 1914. 395 Dan, 26. 1. 1914. 396 Dan, 27. 1. 1914. 397 Dan, 3. 2. 1914. 398 O tem več - glej v D. Matič, “ Plesne prireditve v Ljubljani pred prvo svetovno vojno” , Kronika 3/94, str. 67-76. Platonska zabava. Kristjani, to je res platonsko čisti ples! fandango in kankan nam sicer ni prav znan, ob polki in četvorki potimo mi se gorki, se prav nič ne dotikamo, vsak zase se pomikamo, spodobno poskakujemo, vsak zase se radujemo .. . Kristjani, to je res edino pravi ples! Ašanti. Karikatura na račun škofa Jegliča, ki je bi! velik nasprotnik pohujšljivega plesa. Dan je napadal tudi “mešanje” zmernih liberalcev z Nemci: “Kakor slišimo, bo v soboto flotenferajnski ples v Ljubljani. Če bi šli Tržačani, Celjani ali Mari­ borčani na flotenferajnski ples, bi jim očitali, da so slabi Slovenci, češ naj bi raje plesali za CMD. Rodoljubi v Ljubljani pa mislijo, da jim ni treba narodnosti in slovenska inteligenca bo zopet enkrat srečno v nemški družbi.”3 9 9 Dan se je vztrajno zavzemal za Ciril-Metodovo družbo. V članku, ki ute­ meljuje potrebo po veselici v njeno korist, izvemo tudi, kakšni sloji so obiskovali prireditve v Narodnem in Mestnem domu: “V Ljubljani imamo sedaj vse polno raznih veselic. Te so kar zaporedoma druga za drugo. Kdaj bodo časopisi po­ ročali o kaki veselici na korist CM družbe. Ali se ne bi gotovi krogi zavzeli za to stvar. Ista bi se lahko priredila v začetku meseca npr. 2. ali 8. svečana, ko je občinstvo bolj denarno. Taka veselica pa bi se morala prirediti ne v Na­ rodnem domu, temveč v Mestnem domu, da bi jo potemkam lahko obiskali tudi nižji sloji. Zakaj prepričani smo, da bi ista v Mestnem domu in ob tem času dobro uspela, česar pa v Narodnem domu ni pričakovati. V Ljubljani imamo mnogo ljudi srednjih in nižjih slojev, ki bi radi potrošili primerno vsoto, samo da bi se enkrat pošteno zabavali. Ti se pa često zgovarjajo, da si ne upajo v Narodni dom, ker na take veselice prihajajo le boljši in premožnejši ljudje. V Mestnem domu bi pa taki izgovori vsi odpadli.”400 Kot pozoren opazovalec društvenega življenja je Dan opozarjal tudi na stop­ njevanje boja na tem področju oz. na “mračne sile”, ki se pripravljajo na uni­ čenje Sokola - posebej onega v Sentpetrskemu okraju. Pri tem je novinar upo­ rabljal docela vojaški besednjak: “Proti Sokolu I v Ljubljani delajo velike sov­ ražne načrte. Zbirajo Orle, bogomile, marinarice oborožujejo svojo armado s srditim sovraštvom proti Sokolu - še nekaj mesecev in armada bo pripravljena za boj. Sentpetrski fajmošter je zgradil na svojem vrtu veliko dvorano - tu se bodo spopolnili veliki načrti. V arsenalu dobi križarska vojska potreben pogum, laži in obrekovanja se bodo sula na Sokole. Ta boj so pričeli misijonarji v pretekli pomladi v Sentpetrski cerkvi, danes so že posvetnjaki v službi sovražne bojne parole. Letajo k gospodarjem, obrtnikom, trgovcem itd., moledavajo za mladino, da naj jim je starši izroče v vzgojo. Kdor pa je od njih gospodarsko odvisen, ta jim mora hčere in sinove brezpogojno odstopiti, če ne, gorje mu.” V nadaljevanju članka poudarja, da se je ravno zaradi teh razlogov “Sokol I” razvil v tako močno društvo, ki goji z velikimi uspehi svojo vsestransko nalogo. Nato je poučil bralce, kako se je treba boriti proti sovražnim nakanam: z vsto­ panjem v društva, denarnimi darili in z darovanjem knjig za društvene knjižnice. Članek se je zaključil z opozorilom: “Napredna društva, spominjajte se bojnega položaja, spomnite se potreb Sokola I.”4 0 1 Posamezna društva pa so kljub očitni strankarski obarvanosti raje slovela kot nestrankarska. Tako so se v S.n. 26. 1. jezili na socialdemokratsko Zarjo: “Zarja imenuje v eni svojih zadnjih številk slovensko pevsko društvo “Ljubljanski zvon” liberalno. Bodi ji s tem potom prijazno povedano, da je “Ljubljanski zvon” nestrankarsko in le pevsko društvo. Pevska društva ne smejo biti udinjana političnim strankam. Prepričanja in mišljenja posameznim članom pa seveda društvo ne more diktirati.” 400 Dan, 17. 1. 1914. 401 Dan, 25. 1. 1914. Kdo uničuje sokola in njegov naraščaj« Sovražnik na delu. Društvenega boja za novo članstvo, vpliv in prestiž pa ni bilo dosti le v časopisih, plesnih in športnih dvoranah, gostilnah, predavalnicah in po ulicah (slavnostni mimohodi in procesije). Tovrstna strast je našla svoj prostor tudi v cerkvah. O tem govori npr. “pismo starega Sokola", objavljeno 16. 1. v S.n., v rubriki dnevne vesti. “Stari Sokol" se je zgražal nad očitki šentpetrskega župnika Petriča. Ta se je pri pridigi spraševal, kako se morejo kristjani vpisovati med Sokole, saj teh ni nikoli pri procesijah, niti se nikoli skupno ne udeležujejo sv. maše, obenem pa je hvalil Orle. Pisec je poudaril, da so v polpreteklem času Sokoli prisostvovali mašam in da so takrat v svojih vrstah imeli tudi dva duhovnika - "kanonika Kljuna in dr. Žitnika; toda rodila se je era Missija - Mahničeva, ki je proglasila narodnost za poganstvo in napovedala boj Sokolstvu na nož.” (S.n.) Človek, ki je sredi tega dogajanja preživel lepo vrsto let - plesni učitelj Morterra, je januarja obhajal 15-letnico svojega delovanja v Ljubljani. Pridobil si je simpatije “najboljših krogov”.4 0 2 Vesti o njegovi obletnici pa ni predočil Slovenec - morda zaradi tega, ker je Morterra poučeval tango. Ples - posebej tango - je slej ko prej ostajal zelo občutljiva točka klerikalcev. S.n. je 30. 1. objavil zbadljivo-“spravljivi" članek o “papeževem plesu”. V njem je povzemal članek iz časopisa Corriere della sera, ki je prinašal poročilo, “ki bo marsikoga razveselilo in zna morda postati še pomembno za naše družabno življenje.” Tekst je govoril o obisku nekega kneza in njegove sestrične pri papežu, kjer je pogovor nanesel tudi na “tango”, nakar sta gosta papežu na njegovo prošnjo ta ples tudi demonstrirala. “Ko je videl pri tem plesu običajne kretnje, je rekel: Razumem, da ljubite ples. Primeren je vaši starosti. Bilo je vedno tako in bo vedno. Plešite, ker vas veseli - a namesto plesa s takimi smešnimi in barbarskimi kretnjami raje kak drug ples. Na primer tistega, ki sem ga v svoji mladosti dostikrat videl in ki je tako eleganten, distingviran in latinski “la Furlana”...” V nadaljevanju je pisec v S.n. predlagal: “Morda bi ta ples celo pomagal premostiti neko nasprotje. Naj se torej vpelje “la Furlana”. Imamo za uvedbo tega plesa uprav, kakor nalašč po­ klicano družbo, ki se že itak na precej katoliški podlagi zbira v srebrni dvorani Uniona, (verjetno Družabni klub - op. a.) Naj se iz te dvorane raznese slava “la Furlane” po slovenski domovini, da se bomo zbližali vsaj na tem polju in da naši duhovniki vsaj v veselem predpustnem času ne bodo le jezni samevali, žolč kuhali in se dolgočasili po svojih župniščih, ampak postali zopet prijazni ljudje med prijaznimi ljudmi. Avanti "la Furlana!"”4 0 3 Na to temo je sledilo še nekaj člankov, pobuda pa pri klerikalcih ni naletela na ravno prijazen sprejem. Sicer pa je imela večina društev v mesecu januarju na sporedu občne zbore. Na njih so potrjevali zaključne račune, volili in razreševali odbore, se pogovarjali o doseženih rezultatih in postavljali načrte za novo leto. Tako je imelo občne zbore v januarju čez 30 stanovskih, kulturnih in družabnih društev vseh kulturno-političnih krogov v Ljubljani. društvene prireditve - januar 1914: 46 predavanja 17 kuiturno-umetniške prireditve 3 kulturno-zabavne prireditve 2 družabno-zabavne prireditve 24 liberalci 14 klerikalci 25 Nemci 3 socialdemokrati 1 ostali 3 V januarju je zelo naraslo število predavanj in družabno-zabavnih prireditev, medtem ko so kulturno-zabavne prireditve doživele precejšen padec. Porast šte­ vila “čistih” zabav je razumljiv, saj so se začele predpustnice, v katere društva niso tlačila nepotrebne resne navlake. Bolj nenavaden je porast predavanj kle­ rikalnih društev za več kot 100 %. II INSTITU C IO N A LN E PRIREDITVE II/l GLEDALIŠKE PREDSTAVE V novem letu so po starem nadaljevali tudi v obeh ljubljanskih gledališčih. Na novega leta dan so v Deželnem gledališču popoldne nastopili z veselo­ igro “Nervozne ženske”, zvečer pa z “Navihanci” - “finejšo veseloigro” (S.n.), ki pa se je izkazala kot navadna poza. (L.Z.) Prvi akt je obljubljal dosti, potem pa se je vse izživelo v šablonsko poziranje.404 1. 1. so v nemškem gledališču prav tako igrali dve predstavi: popoldne pozo “Ihr Korporal” (“Njen korporal”), zvečer pa opereto “Frauenfresser” (“Požiralec žensk”).4 0 5 Hrvaška opera je Ljubljano obiskala že takoj po novem letu. V soboto, 3. 1., so občinstvo očarali z Verdijevo “Aido”, ki je v Ljubljani niso uprizorili že nekaj let. Pri predstavi sta se najbolj izkazala dirigent Sachs in mezzospranistka Horvatova v vlogi Amneris. Glede na poročila časopisov je težko presoditi, kaj je bilo večje - naklonjenost kritikov ali navdušenje občinstva, ki se je v de­ želnem gledališču kar gnetlo. V operi sta uživala tudi deželni predsednik Schwarz in deželni glavar Šušteršič.406 3. 1. so v nemškem gledališču spet izvedli opereto “Das haben die Mäd­ chen so gern” (“To imajo dekleta zelo rada”).4 0 7 V nedeljo, 4. 1., so umetnosti lačne Ljubljančane zagrebški umetniki osrečili z dvema operama. Popoldne so ponavljali “Madoninega žonglerja”, zvečer pa nastopili z Bizetovo “Carmen” - obakrat pred prepolno hišo. Carmen si je ogledal tudi deželni predsednik Schwarz.4 0 8 Medtem ko so srečneži, ki so dobili karte, uživali v Deželnem gledališču ob “Carmen”, so se istega večera ljubitelji “lahke hrane” zabavali ob duhovitostih nemških gledališčnikov. Ti so igrali delo francoskega avtorja Reimarja “Frau Präsidentin” (“Gospa predsednica"), katero je L.Z. označil kot pozo, “ki ne preide mej pikantne gracioznosti.”4 0 9 Pred tem so istega dne popoldne ponovili 404 S.n., 30. 12. 1913 in L.Z., 2. 1. 1914. 405 L.Z., 31. 12. 1913. 406 Sl., 2. in 7. 1. 1914; L.Z., 3. in 5. 1. 1914; S.n., 2. in 5. 1. 1914. 407 Nemški gledališki listi; Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. 408 Sl., 2. in 7. 1.; S.n., 2. in 5. 1.; L.Z., 5. 1. 1914. 409 L.Z., 5. 1. 1914. opereto “Eva das Fabriksmädl” (“Eva - dekle iz tovarne”).410 6. 1. je bila v slovenskem Deželnem gledališču na sporedu Schönherrjeva drama “Zemlja”, ki si jo je ogledalo manj kot 100 gledalcev. ”V sezoni burk in glum in praznih večerov lepa izjema, častna prilika, ko je prišla slovenska drama menda prvič v letošnji sezoni do svoje veljave. Gledališče je bilo zelo slabo obiskano, a kolikor nas je bilo, smo imeli lep večer.” (S.n.) “Pri nas so zavohali strogo literaturo in zato se je publika skrila kot ščurek po luknjah”(Sl.). L. Z. se je že neštetokratič spraševal, kakšen smisel sploh ima ohranjati gle­ dališče, če je publika prihaja gledat le burke.4 1 1 Istega dne popoldne so v nemškem gledališču izvedli Fuldino veseloigro “Die Jugendfreunde” (“Mladostni prijatelji”), zvečer pa opereto “Die Landstreicher” (“Potepuhi”).412 S.n. je 9. 1. prinesel notico o tem, da je hotel Borštnik uprizoriti dve burki - ki sta bili v Zagrebu že dostikrat na sporedu - a jih je cenzura deželnega odbora prepovedala in bila bolj policijska od policije. Pri tem se je S.n. spraševal, “kako se pri tem odijoznem delu počuti dr. Zbašnik - deželni cenzor, ki je vendar tudi literat.“4 1 3 V soboto, 10. 1., je bila v nemškem gledališču na sporedu Eyslerjeva ope­ reta “Die Künstlerblut” (“Umetniška kri”), v korist prvega komičnega tenorja Tor- relija. Mnogoštevilno navdušeno občinstvo je nastopajoče nagradilo s klici na oder in častnimi znamenji.414 Naslednjega dne - v nedeljo, 11. 1., so imeli na nemškem odru dve pred­ stavi: popoldne ponovitev variete poze “Das haben die Mädchen so gern" (“To imajo dekleta zelo rada”), zvečer pa pozo “Frau Präsidentin” (“Gospa predsed­ nica"). Ob obeh “nekoliko preveč karikiranih pozah” se je dobro obiskana hiša solidno zabavala in zelo ploskala.4 1 5 Podobna umetnost se je tega dne dogajala tudi v Deželnem gledališču. Prav tako so imeli na sporedu dve burki - ob treh popoldne “Navihance” in zvečer ob pol osmih “Oj ti tasti”. “Vloge niso bile dobro razdeljene, igralci pa so karikirali preko mere. Maloštevilna publika se je dobro zabavala.” (S.n.)4 1 6 Prav tako, ali še bolj kot do bedastih burk, je bil Slovenčev kritik strog do Schnitzlerjeve drame “Ljubimkanje”, ki je bila na sporedu 15. 1. Z “naturalistom Schnitzlerjem” je nekoliko podcenjujoče obračunal: “Dominanta njegove umet­ niške potence je Eros - Tanatos, kostum sentiment, trdozvok njegove akcije ironija, melanhonija in spolnost.” Prvo dejanje je Slovenčev kritik ocenil kot “bi­ ser intimne umetniške potence Schnitzlerjeve stroke”, drugo dejanje je označil za “banalno”, za tretjega pa ugotovil, da “steče kot jetika”. Za vse skupaj je upo­ 410 Glej op. 165. 411 S.n., 6. in 7. 1. 1914; Sl., 3. in 12. 1. 1914; L.Z., 6. 1. 1914. 412 Nemški gledališki listi, Knjižnica Narodnega muzeja. 413 S.n., 9. 1. 1914. 414 L.Z., 10. in 13. 1. 1914. 415 L.Z., 11. in 13. 1. 1913. 416 S.n., 11. in 12. 1. 1914; Sl., 8. in 17. 1. 1914. rabil izraz “solzava omaka" in zlobno pripomnil, da je “ugajalo tistim 70-im lju­ dem, ki od pol osmih do enajstih niso bili v kinu.” Tudi igralci Deželnega gle­ dališča so bili deležni strožje kritike kot običajno - morda zato, ker so sode­ lovali pri uprizoritvi tega moralno dekadentnega dela. “V gledališču je bil mraz,” je uničujoče mrzlo zaključil neprizanesljivi ocenjevalec. V S.n. so ugotovili naslednje: "Mi nimamo letos primernih igralcev in igralk, a moramo se zahvaliti, da sploh kaj imamo. Pravi in edini mojster je g. Borštnik.”4 1 7 V nemškem gledališču se niso ukvarjali s podobnimi nedonosnimi izleti v resno umetnost. Raje so stregli okusu Ljubljančanov in svojemu žepu. 13. 1. so ponovili opereto “Der Frauenfresser” (“Požiralec žensk”).4 1 8 15. 1. je bila na sporedu novost - Bernardova veseloigra “Der kleine Cafe” (“Mala kavarna”), spet kot benefična predstava, tokrat v korist “velezabavnega” člana igralske družine - Siegfrieda Holgerja. Prepolna dvorana navdušene in hvaležne publike je potrdila, da je Holger v polni meri prišel na svoj račun.4 1 9 17. 1. so v nemškem gledališču prvič nastopili z Jarnovo opereto “Das Far­ mermädchen” (“Farmarsko dekle”).4 2 0 V nedeljo, 18. 1., so v Deželnem gledališču popoldne ponovili burko “Oj ti tasti”, zvečer pa premierno uprizorili veseloigro J. Štolbe “Na letovišču”. Kritike slednje so se spet razlikovale. Sl. je poročal o tem, da “igra ne vsebuje ne duhovitosti, ne humorja, je brez tempa, anime, plavalna šola, coklanje ... katastrofalna maska ...” in pozval Borštnika, naj uvede šolo maskiranja. S.n. je nasprotno ocenil, da je bila igra na splošno zadovoljstvo publike odigrana prav dobro in da je bila tudi za “inteligentnega gledalca” smešna.4 2 1 To nedeljo (18. 1.) so v nemškem gledališču popoldne vnovič ponovili ope­ reto “Das haben die Mädchen so gern" (“To imajo dekleta zelo rada"), zvečer pa prvič ponovili Jarnovo opereto “Das Farmermädchen” (“Farmarsko dekle”), ki je bila kot večina predstav v nemškem gledališču bedasta, z dosti plesa in živahne igre.4 2 2 20. 1. so v nemškem gledališču ponovili opereto “tlmetniška kri” (“Künstler­ blut”).4 2 3 Medtem slovensko gledališče še naprej ni našlo pravega načina, da bi zva­ bilo gledalce k svojim predstavam. Borštnik, obupani vodja tistega gledališča, ki mu je deželna oblast metala polena pod noge, gledalci pa pustili na cedilu, je v časopisih opominjal, da se bo v Deželnem gledališču začelo z odpusti oz. z ustavitvijo plač, če bo obisk še naprej tako maloštevilen, kot je bil v prvi po­ 417 Sl., 14. in 17. 1. 1914; S.n., 14. in 16. 1. 1914; L.Z., 14. in 17. 1. 1914. 418 Nemški gledališki listi; Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. 419 L.Z., 15. in 17. 1. 1914. 420 L.Z., 15. in 17. 1. 1914. 421 SL, 18. in 21. 1.1914; 17. in 19. 1. 1914; L.Z., 18. in 20. 1. 1914. 422 L.Z., 20. 1. 1914. 423 Nemški gledališki listi; Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. lovici januarja.424 Deželno gledališče je 22. 1. ponovilo “Zemljo”,425 istega dne so na nem­ škem odru igrali veseloigro “Hofgunst" (“Naklonjenost dvora”), katere izkupiček je šel v korist igralke Ehrenfeld.4 2 6 24. 1. je nemško gledališče predstavilo novost - opereto “Die Dollarprin­ zessin” (“Dolarska princesa”), ki jo je uglasbil Leo Fali.4 2 7 25. 1. sta bili v nemškem gledališču na sporedu ponovitvi dveh operet. Po­ poldne so uprizorili “Der Frauenfresser” (“Požiralca žensk”), zvečer pa “Das Far­ mermädchen” (“Farmarsko dekle”).4 2 8 V Deželnem gledališču so to nedeljo (25. 1.) prvič v tekoči sezoni uprizorili velezabavno vojaško burko “Tretji eskadron”. “Gledalci so se prav dobro zabavali in smejali, bilo jih je mnogo več kot navadno.” (S.n.) Predhodno so popoldne ponovili veseloigro “Na letovišču”.429 Zadnji teden meseca januarja je v nemškem gledališču potekal v znamenju dveh gostovanj. 26. 1. je na ljubljanskem nemškem odru gostoval “Novi dunaj­ ski oder” z Briuxovo dramo “Die Schiffbrüchigen” (“Brodolomci”), ki je obravna­ vala “socialno-higienična vprašanja” oziroma spolne bolezni. O drami se je dosti govorilo in mnogo prerekalo, v Ljubljani pa je na številno publiko pustila velik vtis.4 3 0 Naslednjega dne - 27. 1. je v ljubljanskem nemškem gledališču gostovala sestrska celovška opera z Verdijevim “Othellom”. L.Z. je bil spet poln pohval za vrle Celovčane.4 3 1 27. in 28. 1. je hrvaška opera znova prinesla življenje v hirajoče Deželno gledališče. 27. 1. je nastopila z opereto O. Nedbala “Poljska kri”, za katero je tekst napisal L. Stein. Pravico za njeno izvajanje je direktor nemškega gledališča Schramm “kulantno” odstopil. Plesalo se je z okusom in temperamentom. (L.Z.) Predstavi je prisostvoval tudi baron Schwarz. 28. 1. so nastopili z Verdijevim “Rigolettom”. Predstava je “kazala na glad- kočo in zaokroženost" (S.n.), kot vojvoda je blestel Lowczynski, Strozzijeva kot Gilda, Vuškovič pa je triumfiral v vlogi norca. Obe predstavi sta bili že nekaj dni vnaprej razprodani.4 3 2 29. 1. so v nemškem gledališču spet igrali (“Das Farmermädchen”) “Farmar­ sko dekle”, 31. 1. pa igro (“Die Frau Präsidentin”) “Gospa predsednica”.4 3 3 424 Npr. - Sl., 20. 1. 1914. 425 Sl., 20. 1. 1914; S.n. in L.Z., 22. 1. 1914. 426 L.Z., 21. in 24. 1. 1914. 427 L.Z., 20. 1. 1914. 428 L.Z., 21. in 26. 1. 1914. 429 S.n., 24. in 26. 1. 1914; Sl., 24. 1. 1914; L.Z., 24. in 27. 1. 1914 in zbirka gledaliških letakov v Slovenskem gledališkem muzeju. 430 L.Z., 26. in 27. 1. 1914. 431 L.Z., 27. in 28. 1. 1914. 432 S.n., 23. in 29. 1. 1914; L.Z., 3. 2. 1914; Sl., 19. 1. in 26. 1. 1914. 433 Nemški gledališki listi, Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. Prizor iz Nedbalove operete "Poljska kri" - Irma Polakova in Aleksander Binički gledališke predstave - januar 1914: 41 slovensko gledališče 16 (3 drame, 4 opere, 1 opereta, 8 poz/ burk/veseloiger/ljudskih iger) nemško gledališče 25 (1 drama, 1 opera , 16 operet, 7 poz/burk/veseloiger/ljudskih iger) Zanimiva je opazka kritika v Slovencu, ki v svojem komentarju o Schnit- zlerjevem ljubimkanju govori o gledaliških gledalcih kot izjemah, ki niso bili v kinu, kamor je večina očitno zahajala. Kinematograf Ideal in nemško gledališče puhlic sta za Deželno gledališče očitno pomenila premočno konkurenco. II/2 KINEMATOGRAFSKE PREDSTAVE Največjo senzacijo v filmskem sporedu meseca januarja, ki so jo najavljali že sredi decembra, je predstavljala “Vladarica Nila”, ki naj bi bila “dosedaj največje umetniško delo kinematografije”. Trajala je dve uri in obsegala pet delov. Slo je za zgodovinski film, “spektakel” o Antoniju in Kleopatri, polnem razkošja, bojev, množičnih scen. Do tedaj naj bi si jo ogledalo že 15.000 ljudi. Predstave so potekale ob treh, petih, sedmih in devetih, kot predfilm pa so vrteli veseloigro “V zastopstvu". Na sporedu je bila od sobote, 3. 1., do četrtka, 7. 1. Sicer pa so na sporedu kot običajno prevladovale veseloigre, komedije, kriminalke in filmski žurnali. Tu in tam se je lahko videlo kak naravni ali znanstveni posnetek. Posebno poslastico so seveda predstavljale pretresljive “življenjske slike". Tako so rahločutne obiskovalce kinematografa “Ideal” od 23. do 26. 1. pretresali prizori dveh “dram”: “Druga mati” - karakterne slike v šestih dejanjih in “Otrok iz Pariza”. Razen “Vladarice” se torej ni dalo videti nič neobičajnega. II/3 KONCERTI Zaradi mnogoštevilnih društvenih prireditev sta imela tudi LDO in godba 27. reg. dosti dela oz. angažmajev. Neugodne vremenske razmere so preprečile običajne promenadne koncerte, tako da je imela godba 27. reg. le en samo­ stojen koncert. Od koncertov LDO-ja pa beležimo le dva nedeljska koncerta na mestnem drsališču “pod Tivolijem” 11. in 25. 1. 1914434 ter koncert 21. 1. v kavami Krapš.435 Prve koncerte v novem letu je pripravila GM 5. in 6. 1. v veliki dvorani hotela (Jnion. Priredila ga je na čast Ipavcem in k sodelovanju pritegnila LDO in godbo 27. reg., ki so skupaj z nekaterimi učenci šole GM tvorili orkester. Med sodelujočimi solisti so bili: Irma Polak, Josip Križaj, Josip Rijavec, Leopold Kovač, Pipa Tavčar, Ivanka Hrast in Cenka Sever. Program je vključeval zbo­ rovske pesmi in solospeve Gustava in Benjamina Ipavca, ter tri odlomke iz ope­ rete Josipa Ipavca “Princesa Vrtoglavka”. Pri izvedbi prvega odlomka je dirigiral avtor sam.436 L.Z. je ocenil, da je bil obisk prvega večera precej dober, drugi dan pa bi si bilo želeti boljšega. Tudi v S.n. so ugotovili, da slabo obiskana večera publike nista mogla ogreti.4 3 7 Koncert orkestra 27. reg. je 12 1. v filharmonični dvorani potekal z naj­ 434 S.n., 10. in 24. 1. 1914. 435 Dan, 20. 1. 1914. 436 Izvajani so bili naslednji odlom ki: 1. orkestrska predigra k II. dejanju (dirigiral avtor sam); 2. krasna rom anca oz. pravljica vile ob spremljavi velikega orkestra - pela Polakova; 3. veliki finale II. dejanja, zložen za soliste, mešani zbor in orkester (izvajan ob sklepu prvega koncertnega dne). 437 Zarja, 3. 1. 1914; S.n., 4. in 7. 1. 1914; Sl., 4. 1. 1914; L.Z., 8. 1. 1914. večjim uspehom. Poleg del Berlioza, Smetane in Čajkovskega so igrali uvod k Wagnerjevi operi “Lohengrin”. Koncert so obiskali dež. predsednik Schwarz z ženo in mnogi častivredni civilni in vojaški obiskovalci.438 Komorni koncert FD, ki je potekal 19. 1. v filharmonični dvorani, je bil pravi “praznik komorne glasbe”. Izvajali so dela Mozarta, Schuberta, Wolfa, Mar- xa in Brahmsa za godalni orkester, pianista in vokal. Med mnogoštevilnim občinstvom je bil tudi deželni predsednik Schwarz s soprogo.4 3 9 30. 1. se je na izrednem koncertu FD predstavil dunajski pianist Paul Witt­ genstein, ki je s polno drznosti in energije ter z barvito in moderno tehniko izvajal dela Griega, Liszta, Webra, Schumanna in Chopina.4 4 0 koncerti: 8 LDO 3 27. reg 1 GM 2 FD 2 11/4 OSTALO Brezplačna dramatska šola, ki jo je v Deželnem gledališču vodil Borštnik, se je po božičnih praznikih nadaljevala. Tečajniki so bili razporejeni v tri skupine, vsaka pa je imela pouk dvakrat tedensko po dve uri.4 4 1 O likovnih prireditvah oz. razstavah v Ljubljani ni bilo poročil. Tu in tam zasledimo kako notico, kot npr.: “Znani slikar M. Gaspari je v Šventnerjevi iz­ ložbi razstavil zelo uspel akvarel - trije kmetje sredi zimske pokrajine stojijo pred kapelico.”4 4 2 institucionalne prireditve - januar 1914: 49 gledališke predstave 41 koncerti 8 slovenske institucije 21 nemške institucije 27 ostali (voj. godba) 1 Za manjše število institucionalnih prireditev v januarju je v precejšnji meri iskati razlog v predpustnih društvenih prireditvah (LDO in orkester 27. reg. sta 438 L.Z., 12. in 14. 1. 1914. 439 L.Z., 19. in 22. 1. 1914. 440 L.Z., 31. 1.1914. 441 Zarja, 3. 1. 1914. 442 L.Z., 17. 1. 1914. v njih aktivno sodelovala in zato nista organizirala svojih koncertov). Zaradi predpusta se je zmanjšalo tudi število predstav nemškega gledališča. Društvene in institucionalne prireditve so medsebojno vplivale ene na drugo. Na ljub­ ljanskem prizorišču je vsekakor obstajal nek tolerančni prag, kar zadeva število prireditev, katerega se ni dalo prekoračiti. Ljubljansko občinstvo je bilo namreč sposobno “prebaviti” le določen obseg družabno-kulturnega dogajanja. O tem priča npr. notica, ki se nanaša na predstavo “Zemlja”, uprizorjeno v Deželnem gledališču: “Da je bilo gledališče bolj slabo obiskano, ne pripisujemo igri, ampak dejstvu, da se je prav zdaj nabralo nekoliko več glasbenih in gledaliških prireditev, nego jih Ljubljana prenese.”4 4 3 FEBRUAR (Največji plesi in zabave v letu - sezona društvenih prireditev doseže vrhunec.) Februarske prireditve so, podobno kot tiste v januarju, potekale v znamenju predpustnega časa. Predpustnicam so se - še bolj izrazito kot v januarju - prilagajale institucionalne, posebno gledališke prireditve. Na področju medstrankarskih bojev vnema seveda ni popuščala. Zasedanja deželnega zbora so bila precej živahna - klerikalci so s svojevrstno razlago volilnega reda (priključevanje okoliških vasi mestnim volilnim okrajem) razveljavili dva liberalna mandata. V razpravah, do katerih je v deželnem zboru ob tej priliki prihajalo, je bilo mogoče z liberalne strani slišati gnevne obsodbe: "Smo sedaj že tri tedne tukaj in ... vse tri tedne niste delali prav za prav nič drugega, kakor to, da ste premišljevali, kako bi ubili dva prokleta liberalca. Drugega dela niste pokazali. Vse vaše mišljenje in nehanje je prežeto z načrti, kako ubijati liberalce in liberalizem, kako zaradi fantoma, izrodka Vaših možganov ubijati rodnega brata.” Ob teh ogorčenih obsodbah se je liberalni prvak Ravnihar hvalil tudi z liberalnimi zaslugami za slovenski kulturni razvoj. Pravzaprav je v kratkem predstavil liberalno varianto geneze slovenske kulture, kateri so bili slovenski klerikalci baje največji sovražniki: “Gospodje, boj na nož se ni obnesel. To zadnje volitve čisto jasno dokazujejo. Naša moč je zrasla, o tem govore številke. Boj proti gasilstvu, boj proti učiteljstvu, proti našim kulturnim napravam, proti Deželnemu gledališču, proti sokolstvu, Glasbeni Matici, Cirii-Metodovi družbi je doživel fiasko. Posrečilo se Vam bo morda za nekaj časa ustaviti delo v enem ali drugem teh društev, ali rečem Vam, vzbudili ste novega življenja in novega navdušenja za delo. Gospoda moja, naše delo za narod, ki je nosi idealizem naših očetov, je bilo pravilno. S tem idealizmom prepojeno delo je ustvarilo podlago kulturnemu življenju narodovemu. Ljudstvo gre za nami in da je bilo to delo pravilno, nam dokazuje dejstvo, da ste po 40. letih začeli posnemati to delo in da ste začeli tisto delati, kar smo mi bili započeli že pred 40 leti. Sedaj imate Orle, imate pevska in izobraževalna društva, katerih prej niste poznali.”444 Kulturni boj je bil torej tudi po besedah poslanca Ravniharja v polnem razmahu. I DRUŠTVENE PRIREDITVE l/la PREDAVANJA Prvo predavanje v mesecu februarju so pripravili v nedeljo, 1. 2., v kle­ rikalnem Šentpetrskem prosvetnem društvu. Predaval je kaplan Peter Janc, tema pa se je nadaljevala še iz januarskih predavanj - “O spiritizmu”.4 4 5 4. 2. je liberalno Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov - kra­ jevna skupina v Ljubljani, priredilo v restavraciji Schmidt na Gradišču prijateljski sestanek. Na njem je predaval tovariš Škerbinc “O prometu in trgovini v Iliriji za časa francoske okupacije”.446 Šentpetrsko prosvetno društvo je spet imelo predavanje 5. 2. ob pol osmih zvečer. Tokrat je bil predavatelj g. Franc Kerhne.4 4 7 Liberalno izobraževalno društvo Akademija je istega dne (5. 2.) v Mestnem domu priredilo predavanje prof. R. Kende - “Ilirija oživljena - Francozi na Slo­ venskem”. Občinstvo je predavanju sledilo z največjim zanimanjem, saj ni bilo suhoparno, čeprav je vsebovalo dosti zgodovinskih podatkov. Prvič se je zgodilo, da je k predavanju Akademije policija poslala komisarja. “Predavatelju je uspelo temo izvrstno podati, aplavz je bil obilen.” (L.Z)448 5. 2. je klerikalno Gospodarsko izobraževalno društvo v Trnovem v svojih društvenih prostorih pripravilo predavanje dr. L. Pogačnika.4 4 9 V nedeljo, 8. 2., je imel predavanje v Šentjakobskem prosvetnem društvu dr. Valjavec.4 5 0 11. 2. je protestantski pastor, dr. Hegemann v dvorani evangeličanske ob­ čine - ul. Marije Terezije 9 - predaval o osebnosti Napoleona I.4 5 1 Isti večer je Akademija spet priredila predavanje v Mestnem domu. Tokrat je pred mnogoštevilnimi poslušalci predaval prof. Ilešič o odnosu Slovakov do Cehov in drugih sosednjih narodov. Predavatelj je govoril o pomoči Čehov bratskim Slovakom, ki so na kulturno nižji ravni. Poudaril je, da je edina možnost za kulturno napredovanje Slovakov enotnost jezika s Cehi: “En edin 444 Obravnave deželnega zbora Kranjskega - 1914, V. seja, dne 24. 2. 1914, str. 132 - 133, govor poslanca dr. Vladim irja Ravniharja. 445 Sl., 31. 1. 1914. 446 S.n., 3. 2. 1914. 447 Sl., 4. 2. 1914. 448 L.Z., 5. in 7. 2. 1914; S.n., 6. in 7. 2. 1914. 449 Sl., 4. 2. 1914. 450 Sl., 7. 2. 1914. 451 L.Z., 10. 2. 1914. knjižni jezik med Čehi in Slovaki - visoko razvit češki jezik.” Predavatelj je tudi grajal Slovence, ki trmoglavijo, namesto da bi se zgledovali po Slovakih, saj imajo “proti sebi dosti bolj opasnega sovraga kot Slovaki samo; kulturna skup­ nost z našimi sobrati nam bodi pred očmi.” Predavanje je bilo po poročilu L.Z. odlično obiskano, predavatelj je za svojo zanimivo upodobitev slovaških odnosov z sosednjimi narodi požel “vroč” aplavz, “Češkoslovaška jednota” pa je na predavanje poslala svoj pozdravni telegram.4 5 2 12. 2. so v klerikalnem Trnovskem prosvetnem društvu priredili predavanje dr. Vinka Šarabona. Notica, ki je obveščala o predavanju, je bila “zabeljena” z vzklikom “Somišljeniki, pridite zanesljivo!” Istega večera so predavanje dr. Šara­ bona poslušali tudi v sestrskem Šentpeterskem prosvetnem društvu.45 3 Istega dne je potekal znanstveni večer Leonove družbe v sobi “Rožce” hotela Union. O teorijah romantike in moderni literaturi je predaval dr. I. Pregelj.454 Tudi turnarji v Kazini so se radi ukvarjali s poezijo. 13. 2. so imeli v svoji članski sobi sestanek, na katerem jim je dr. von Schöppl govoril o domo­ vinskem pesniku F. Goltschu.4 5 5 15. 2. so v Rokodelskem domu priredili zgodovinsko predavanje muzealskega adjunkta dr. Josipa Mala. Najavljeno je bilo kot “ javno predavanje”, čeprav se po kraju predavanja zdi, da ga je organizirala SKSZ. Predavatelj je govoril o “Turkih pred Dunajem v 1 . 1683” in prikazal 50 skioptičnih slik. Razložil je po­ tek dogodkov, pomen in pomoč poljskega kralja Jana Sobieskega ter pape­ ževega odposlanca Marka Avianskega.4 5 6 19. 2. sta bili v organizaciji klerikalnih društev dve predavanji. Na znan­ stvenem večeru Leonove družbe je dr. Mal predaval o pripadnosti Istre in Reke h Kranjski, Gospodarsko izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo pa je v svojih društvenih prostorih gostilo predavatelja Kerhneta.4 5 7 20. 2. je imela Krščanska ženska zveza svoje redno predavanje v Ljudskem domu.4 5 8 Josip Mal je svoje zgodovinsko predavanje “O pripadnosti Istre in Reke k Kranjski” nadaljeval na naslednjem večeru Leonove družbe. Ta je potekal 26. 2. ob osmih zvečer v Unionu “v Rožcah".4 5 9 Šentpetrsko prosvetno društvo je imelo svoje predavanje istega večera v društvenih prostorih. Govoril je dr. Vinko Šarabon.4 6 0 27. 2. so imeli svoj sestanek v Kazini turnarji. Teme podrobneje niso bile najavljene.4 6 1 28. 2. je v prostorih Sokola I - Tabor 2, br. Stane Vidmar predaval o 452 Sl., 7. in 12. 2. 1914; L.Z., 11. in 12. 2. 1914. 453 Za obe predavanji - Sl., 11. 2. 1914. 454 Sl., 10. 2. 1914. 455 L.Z., 13. 2. 1914. 456 Sl., 12. in 18. 2. 1914; L.Z., 13. 2. 1914. 457 Sl., 18. 2. 1914. 458 Sl., 18. 2. 1914. 459 Sl., 25. 2. 1914. 460 Sl., 25. 2. 1914. 461 L.Z., 25. 2. 1914. mednarodnih tekmah. predavanja: 20 liberalci 4 klerikalci 13 Nemci 3 Kvaliteta zgoraj omenjenih predavanj je bila zelo različna. Vsekakor so bila predavanja Leonove družbe in Akademije v primerjavi z drugimi razred zase. Ker podrobneje o predavanjih klerikalnih društev Slovenec ni pisal, je o njih dragocen vsak podatek - tudi navedba iz poročila Sentpetrskega prosvetnega društva ob njegovem občnem zboru, ki govori o rednih tedenskih predavanjih “ob povprečni udeležbi 60 do 150 članov.”4 6 2 1/1 KULTCIRNO-UMETNIŠKE PRIREDITVE 2. 2. je na praznik - svečnico - Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov priredilo dve burki: “Lumpacij Vagabund” in “Dva postopača”. Privabili sta toliko občinstva, da je bil Ljudski dom natlačen do zadnjega kotička: “Ne moremo bolje ocenjevati, kot da se pridružimo viharnemu odobravanju.” (Sl.)4 63 Šentpetrsko okrožje Orla je v nedeljo, 8. 2., v Ljudskem domu priredilo gledališko predstavo “Oderuštvo in dobrota”. Poleg 20 nastopajočih sta sodelovala tudi moški in mešani pevski zbor Sentpetrskega prosvetnega društva, med odmori pa je igrala godba na lok. Ozadje igre je predstavljalo provincialno mesto v času po napoleonskih vojnah, v katerem so oderuhi pokupili žito. V igri so najbolj navdušili zbori, delo konzervatorja Zdešarja, zbor koscev s pes­ mijo “Zdaj veseli vsi bodimo”, zbor menihov s pesmijo “Zaupaj v gospoda” in veliko drugih skupin. Polnoštevilno občinstvo je bilo polno hvale.4 6 4 Naslednjo nedeljo - 15. 2., so ob sedmih zvečer v Ljudskem domu z igro “Turški križ” nastopili člani Prosvetnega društva tldmat - Moste. “Slika je predstavljala dogodek iz časov, ko so imeli naši pradedje braniti rodno grudo in najdražje svetinje naroda proti dvema sovražnikoma - razširjevalcem Lutrove krive vere in proti roparskim Turkom. Igrokaz je poučen in zanimiv, podžiga že igralce same, pa tudi pri občinstvu ne more izgrešiti lepih učinkov.”4 6 5 Liberalno društvo za vzgojo mladenk - Mladika, je 21. 2. v svojih prostorih priredilo “akademijo” oz. kulturni program gojenk - na sporedu so bili gledališki nastopi (npr. opereta “Semenj Seviljski”, pripravljena s pomočjo učitelja dra- matske šole Skrbinška), plesi, petje, deklamacije, balet. Po zaključku programa je bil ponujen "buffet", ki so ga prav tako pripravile gojenke Mladike. Akademiji 462 Sl., 23. 2. 1914. 463 Sl., 4. 2. 1914. 464 Sl., 4. in 10. 2. 1914. 465 Sl., 15. 2. 1914. so prisostvovali nekateri ugledni gostje: župan Tavčar z ženo, dvorni svetnik grof Chorinsky, šolski nadzornik Hubad, dv. svetnik Kaltenegger, ravnatelj dekliškega liceja g. Machen, dež. poslanec Mazzele, podžupan Triller.4 6 6 Železnemu repertoarju iger klerikalnih prosvetnih društev, ki so vzpodbujale gorečnost za “življenje po veri”, so se pridružile tudi burke. Občinstvo je bilo nad njimi vsaj toliko navdušeno kot nad moralno poučnimi komadi. Kot pri­ zorišče se v februarju pojavlja izključno Ljudski dom na Streliški c., medtem ko v Rokodelskem domu predstav ni bilo. kuiturno-umetniške prireditve: 4 liberalci 1 klerikalci 3 1/2 KtILTURNO-ZABAVNE PRIREDITVE Društvo nižjih mestnih uslužbencev je v čast 40-letnice službovanja svojega člana Nikolaja Rusa 7. 2 ob osmih zvečer pri Lloydu priredilo družinski večer. Na družabnem večeru je nastopil tudi pevski kvartet Lumbar, Pip, Rus in Jež.4 6 7 50-letnico bitke pri Overseeju je 27. regiment proslavljal v Unionu. Na slavju 9. 2. so bili prisotni seveda tudi oficirji Belgijcev in ostalih polkov s svojimi damami. Dvorana je bila zato nabito polna moštva in “njemu blizu stoječih krogov”. Osrednja točka programa so bile slike iz življenja cesarja Franca Jo ­ žefa. Sledile so točke polkovne godbe, zborovske pesmi, telovadne vaje in komični prizori. Na koncu se je razvil živahen ples, ki je trajal do jutra. Veselo dogajanje je po sodbi Slovenca skalil incident: “Z Uniona je do opoldne pla­ polala poleg cesarske zastave tudi deželna trobojnica, ki je pa popoldne morala naenkrat izginiti.”468 Velika garnizijska veselica oz. garnizijski družinski večer v hotelu Union 18. 2. je bila tudi kulturno-zabavno obarvana. Velika dvorana je bila okrašena z ze­ lenjem in zastavami. Najprej je bil na vrsti koncertni del godbe Belgijcev, nato pa se je začel ples. Orkester se je razdelil v dva dela in menjaje igral. Mnogo je bilo uglednih civilnih obiskovalcev in vojakov.469 “Merkurjev večer” je potekal 19. 2. v gostilni društvenega člana Mraka na Rimski cesti - poleg zabavnega dela je nastopil tudi polnoštevilen Merkurjev pevski zbor.4 7 0 Socialdemokratske “Združene organizacije kolodvorskega okraja” so 21. 2. priredile 1 . družabni večer v prostorih hotela Union.4 7 1 466 S.n., 23. 2. 1914, Dan, 24. 2. 1914. 467 S.n., 7. in 10. 2. 1914. 468 Sl., 9. in 11. 2. 1914; L.Z., 9. in 10. 2. 1914. 469 L.Z., 19. 2. 1914; SL, 14. 2. 1914. 470 S.n., 18. in 20. 2. 1914. 471 Zarja, 19. 2. 1914. Na pustno nedeljo, 22. 2., je Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v svojem Rokodelskem domu pripravilo “predpustno veselico”. Seveda se je kle­ rikalna predpustnica bistveno razlikovala od nebrzdanih liberalnih veselic, polnih plesa in grešnosti. Začela se je ob spodobni uri - šestih zvečer. Najprej je bil na programu kulturni del, združen z moralnim poukom in šele na koncu je bila na vrsti “prosta zabava”. Med programom, sestavljenim iz pevskih in tam- buraških nastopov ter veseloigre seveda ni manjkala najvažnejša točka - govor prečastitega dr. Josipa Jeršeta - “izrednega govornika, ki je opisal moderne družabne napake, ter s tem prijetni zabavi, ki jo je imelo občinstvo, dodal času primernih koristnih naukov.”472 O kakemu plesu seveda ni bilo govora. Pojmi o veselici so se v Ljubljani res bistveno razlikovali. kulturno-zabavne prireditve: 6 liberalci 2 klerikalci 1 socialdemokrati 1 ostali 2 1/3 DROŽABNO-ZABAVNE PRIREDITVE Februar se je začel z največjo predpustnico in največjo zabavno prireditvijo te sezone nasploh. VII. Planinski ples je Slovensko planinsko društvo organiziralo v nedeljo, 1. 2., v vseh prostorih Narodnega doma. Prireditev se je sicer dekla­ rirala kot nestrankarska, vendar je bil liberalni vpliv očiten. Na ples niso prišli samo Ljubljančani, pač pa tudi obiskovalci z dežele. Reklamo za ples je bilo najti po časopisih že od decembra, ples pa je potekal pod naslovom “Otvoritev gorskega hotela”. Damski frizerji so 1. 2. - na dan plesa - dobili posebno dovoljenje, da so lahko imeli odprto vse do pol devetih zvečer. To je bilo posebej “prikladno za dame z dežele” (Dan), saj so lahko svoje frizure pred velikim razkazovanjem spravile v red.47 3 Vsi prostori Narodnega doma so bili že v prvih urah - začelo se je ob devetih - do zadnjega napolnjeni. Obiskovalcev je bilo okrog 3000 - toliko je bilo namreč prodanih kart. Vzdušje je bilo res gorniško: “Po stopinišču, okra­ šenem s smrekami, si prispel v veliko dvorano, okrašeno z zelenjem, cepini, palicami, nahrbtniki, smučmi in raznim gorskim orodjem. V ozadju se je dvigalo visoko pod strop skalovje, prepreženo z bršljanom in mahom, na levi je ždel z visoke skale orel na plesalke in plesalce in Zlatorog se je oziral po gorskem raju. Na levi je stopila divja koza izza smrek na prosto skalo in začudeno zrla v mladi svet. Ob vhodu v veliko dvorano, v stranskih prostorih, mali dvorani in telovadnici ter na galeriji telovadnice so bili postavljeni lični paviljoni, ki so 472 Sl., 19. in 23. 2. 1914; L.Z., 19. 2. 1914. 473 L.Z. in Dan, 29. 1. 1914. skrbeli za okrepčilo došlih gostov. Okrog teh paviljonov se je vedno trlo ljud­ stva, da je bilo včasih težko napraviti si pot.” (S.n.) Nad 150 dam je streglo po paviljonih in razpečevalo srečke. V veliki dvorani je igral salonski orkester Sokola 1 . Tam je pri prvi četvorki nastopilo 260 parov. V telovadnici je igral LDO - prve četvorke se je udeležilo 80 parov. V mali dvorani in po četrti uri zjutraj v telovadnici je za godbo poskrbela domača harmonika. Mnogo obis­ kovalcev je bilo oblečenih v narodno nošo in planinsko opravo, vendar so bili gorski čevlji prepovedani. Med ugledniki, ki so obiskali ples, so prevladovali liberalci, prisotni pa so bili tudi nekateri Nemci in klerikalci. Med drugimi so bili navzoči: župan Tavčar, drž. in dež. poslanec Ravnihar, deželni poslanci Reisner, Mazzele, Lavrenčič, Pegan, dvorni svetnik Kliment, ravnatelj in prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda Senekovič, mnogo uglednih ljubljanskih in izven- ljubljanskih mož, skoraj vsi napredni ljubljanski občinski svetniki in veliko število častnikov vseh ljubljanskih polkov, na čelu z majorjem Löserjem. “Med ne­ umorno sprehajajočo se množico smo opazili precej odličnikov obeh nacio­ nalnosti iz mesta, dežele in sosednjih dežel.” (L.Z.) Slovenec je prireditev sicer najavil, a o njenem poteku ni poročal.4 7 4 Puritanski Dan spet ni bil zadovoljen s premajhno narodno zavednostjo na slovenskih plesih: “Tujci na naših plesih ... Da prihajajo na naše plese tudi Nemci, je precej razumljivo. Ples je po bistvu nekaj mednarodnega in nihče ne bo nevoščljiv Nemcu, če se med nami veselo napleše. Posebno na tak ples kot je planinski, pridejo tudi Nemci, ker planince po kočah večkrat združi usoda. Toda od naših Nemcev lahko zahtevamo, če pridejo na naše prireditve, da govore slovensko, pa nečejo govoriti, ker, no, ker naše gospodične ž njimi itak rade nemško govore. Sploh se opaža zadnje čase med našim ženstvom velika vnema za Švabe in švabščino. Mislimo, da vsaka res narodna gospodična, če gre že plesat z Nemcem lahko zahteva od svojega kavalirja, da govori ž njo slovensko. Če ne zna, naj se pa nauči.”4 7 5 Vsekakor je pri novinarju časopisa Dan očiten rahlo shizofreničen odnos do Ljubljančanov in Kranjcev nemške narodnosti. V naslovu jih opredeli kot tujce, ki se med “nami” veselo naplešejo, potem pa govori o “naših Nemcih” (Nem­ cev iz drugih dežel na ljubljanskih plesih verjetno res ni bilo dosti), od katerih se lahko zahteva, da govorijo slovensko, če pridejo na “naše prireditve.” Manj elitna družba se je tega večera zbrala v gostilni pri Babiču na Do­ lenjski cesti. Tam je liberalno Slovensko zidarsko in tesarsko društvo ob šestih zvečer priredilo domačo plesno veselico ob zvokih amerikanske godbe.476 Predpustnico so imeli tudi mestni policaji: “Moštvo c. kr. policijske straže je priredilo bolj v ožjem krogu, en oddelek snoči en pa danes zvečer v prostorih Steinerjeve gostilne na Opekarski cesti svojo plesno veselico. Dva dni med ted­ nom so si morali izbrati zaradi drugih enakih prireditev ob sobotah in ne­ deljah."4 7 7 474 S.n. in L.Z., 3. 2. 1914; Sl., 31. 1. 1914. 475 Dan, 8. 2. 1914. 476 S.n., 31. 1. 1914. 477 S.n., 5. 2. 1914. Kopališče v Koleziji ali ljubljansko nemškutarjenje. RisalMaksim Gaspari. Takih „prizorov za bogove“ je v Ljubljani še polno. Le da bi se še zlodej zjokal nad njimi — če bi ne imel toliko humorja. V soboto, 7. 2., so bile v Ljubljani naslednje zabavne društvene prireditve: - Zabavni družinski večer Sokola 1 v gostilni brata Pavška na Martinovi cesti; na sporedu so bili komični nastopi, srečelov, maček v Žaklju in drugo.4 7 8 - Češka “obec“ je priredila ob pol osmih zvečer plesni venček v hotelu Tivoli. Toaleta je bila promenadna, “slovanski gostje dobrodošli.“4 7 9 - Družabni klub je imel svojo zabavo pod naslovom “večer Družabnega kluba” v hotelu Union. Vstop je bil mogoč le z vabilom.480 Poleg policajev so se v predpustnem času veselili tudi vojaki. 11. 2. je v Unionu potekal garnizijski podčastniški večer ob polni godbi 27. reg.4 8 1 14. 2. je bila spet sobota - tokrat so bile na sporedu tri predpustne zabave: - Predpustni ples Sokola II v gostilniških prostorih brata Kavčiča na Privozu se je začel ob devetih zvečer; zabavali so se ob godbi, solo petju, “amerikanski licitaciji zelo zdivjanega petelina” ...4 8 2 - Ljubljanski boljši družbi je bila namenjena reduta mask Avstrijskega morna- ričnega društva, za katero je Sl. zapisal, da “zbuja veliko zanimanja in obeta biti elitna veselica.” Gospodje so morali priti v fraku ali smokingu, maskiranje ni bilo obvezno. Dvorana hotela Union je bila okrašena s pomorskimi zastavami in emblemi, čez vso široko steno pa je bila obešena slika parnika “Martha Was­ hington”, s katerim so člani društva nameravali 15. maja oditi na izlet v Dal­ macijo. Maškerade se je udeležilo okoli 800 oseb, plesalo se je brez odmora - v dve skupini razdeljena vojaška kapela je menjaje se neprestano igrala. Prisot­ no je bilo nad 50 mask - Kitajke v pravi kitajski obleki, ribičke, Turkinja, graci­ ozna Čerkezinja, Indijanka, ljudski tipi ... Razen ene četvorke, ob kateri je zaple­ salo 90 parov, so plesali izključno valčke. Na galeriji se je zbrala cela vrsta radovednežev, ki so se pojavili že dve uri pred začetkom - v še temni dvorani - da bi pričakali prihod visokosti. “Tako ljubitelji plesa kot prodajalci zijal so prišli na svoj račun.” (L.Z.) S.n. je sicer poročal, da je prireditev uspela, vendar da ni bilo opaziti predstavnikov korporacij in uradov, ki so bili ta večer na neki drugi zabavi.483 Dan je spet nergal: “Ni se čuditi, ako je prireditev Flotten- vereina tako dobro obiskana - saj neki slovenski listi delajo tako reklamo za to neslovensko društvo, kakor bi bila v njem rešitev slovenskega naroda.” Iz Dano- vega komentarja izvemo, da se je sezona veselic delila na predpustno in po­ letno. “Upamo, da je letošnja veselična sezona zadnja brez velike Ciril-Metodove prireditve. Lahko pa bi imeli v Ljubljani tako prireditev že letos - v poletni ve­ selični sezoni.”4 8 4 Ples pevskega zbora Glasbene matice je bila verjetno tista prireditev, kamor so zašli po poročilih S.n. tisti ugledniki, ki so manjkali na reduti Mornaričnega društva. Potekal je v veliki dvorani Narodnega doma s sodelovanjem LDO-ja. Pri 478 S.n., 7. 2. 1914. 479 S.n., 7. 2. 1914. 480 SL, 6. 2. 1914. 481 SL, 5. 2. 1914. 482 S.n., 12. in 16. 2. 1914. 483 S.n., 14. in 16. 2. 1914; L.Z., 13. in 16. 2. 1914; SL, 13. 2. 1914. 484 Dan, 17. 2. 1914. Kmečki strah. Nalholj slav en m ed Junaki !c gotovo polica) •— vlada kot Ung nad ohlakt, in posega v položaj. P o lk ija v vsak em m esti, za m oralo poskrbi, ni);i d ela ret! na cesti, da sc k aj no pripeti. V tistih čaMh iz D erlinn. prišlo sporočilo »e, da je. i/. k letk ušla zvefin a, fk e r odprt«i bilo )<;). S edem groznih fcivih levov, (tako v e st sc ta glasi) K * uslo iz svojih hlevov in planilo met! ljudi. V hifce so ljudje bežali, v seh polotil se k* stra h — ftolkaii lc (»stali. so na praznih ulicah. !>a so re s junaki prav i, tak ra l pokazali so — sedetu lev o v po p«»stavi — h itro postreljali so. P a Je slav a bolj velika, poskrbeli so za to. da priSla je v liste sirka, > sedem levov - vse m rtvo.* K n na 1 ’tntaju so brali, iz B erlinu te v e sti: z lavam i so zm ajevali. It7no stiskal» pesti. ’Г а ш so p ostrelili hk rati, sedem levov k a r na m ah, p ri nas pa ne zna u gnati nihče en sstiu - km ečki strah T a k ra t tudi v na*ih krajih, sl* ie zgodil lak slučaj, toda k a k o r v več slučajih, m anjkal nafc K' policaj. T am nekje iz z verinjaku, ra z n e so ušle zveri, Viikler liilo ni jitnaka. da nu*/.»I tih zapodi. /.dat tako so vsi sodili, da }e v K«*zd priftla ta zv er, ce ne bom o ie vstrelili, \ a r u o več ne Ho nikjer. 2 e iK)slati policijo, so hoteli na Kore, d a z a tre m enažerijo. k jer »strahov? se rode. T a k ra t pa so na planini, zasledili novo sled. stra h podoben ni zverini, to Je ro p a r črnogled. O n uäel je kje iz. Ječe, in se sk riv al sre d gozdov, in dozdaj b re z v se nesreče, hodil h km etom Je na lov. Ko so I m etje to spoznali, m islili so si tak o : >Mi m u bom o pokazati, km alu v naših rokah bo. »Naj za roparja nupravi, k posebne v rs te p a st. in čez noC naj sc n a sta v i k o p riie l bo ro p ar krast.« Kes so tako f>ast zložili in nastavili lepo a za m ejo so pazili, kdaj da stra h prilezel bo. Več d e n arja v past so djaH, nekaj vina in m esa, k e r v ten» Času so spoznali, kaj -s tra h km ečki i ra d im a. Ko so /ju t ra i se zbudili, slišali so : ah. ah, ah . . . koga v pasti so dobili? Tukaj HI h* km ečki strah*. T o je bil naš stari znanec, ki se je v to past ujel — klerikalni nas poslanec . . . Kmet je palVo v roke v z e l. . . Liberalci so imeli seveda svojo teorijo o tem, kdo je pravzaprav "kmečki strah". prvi četvorki je plesalo 60 parov.4 8 5 Ples GM pa ni bil edina zabava te sobote v Narodnem domu. V mali dvo­ rani Narodnega doma je istočasno potekal - ob zaključku Slavčevih plesnih vaj - Slavcev zaključni venček. Vabljeni so bili “vsi gojenci in po njih vpeljani gostje.”486 Družabni večer Narodne čitalnice je potekal v Narodnem domu 18. 2. kot maškarada. Ob množici ostalih prireditev je elitna zabava izstopala manj opazno kot običajno.487 Presenečenja “Maček v vreči” - plesna igra, “Kmečki strah” in “Zeppelin” so bila deležna velikega odobravanja.4 8 8 Vesel predpustni tempo so pri Slovenskem narodu težko dohajali. 21. 2. so objavili obupano sporočilo: “Različna društva nas bombardirajo z reklamnimi no­ ticami in reklamnimi poročili, da je kar groza, to naj omejijo na najnujnejše, če ne bomo prisiljeni uvesti plačevanje za te oglase.” V soboto, 21. 2., je v Narodnem domu potekal veliki ples narodno- naprednega delavstva, ki ga je priredila Narodno-socialna zveza skupaj z ljub­ ljansko podružnico Društva jugoslovanskih železničarjev. Vsa dekoracija je izražala delavsko-antiklerikalno usmeritev zabave - “v peklu bode najzabavnejši oddelek na pustno soboto v Narodnem domu - že vhod bo primerno prirejen za v poset k hudičevim krasoticam. Že pri vstopu v stopnjišče te pozdravita prijazno zelenje in dve veliki očesi lokomotive sta ti žareli nasproti, da je jemalo vid.” (S.n.) Igral je LDO, pri prvi četvorki je nastopilo 70 parov, na ples pa so prišli tudi liberalni politiki - župan Tavčar in podžupan Triller, državni in deželni po­ slanec Ravnihar, deželna poslanca Reisner in Turk.489 Delavski ples je bil seveda čisto nekaj drugega, kot elitne zabave boljših krogov - Dan je v svojem vabilu poudarjal: “Ples narodnega delavstva - obleka navadna - ni potrebno imeti nobenih pomislekov radi tega."4 9 0 Na pustno nedeljo, 22. 2., je potekala velika Slavčeva maškarada, ki je bila - tako po številu mask kot po številu obiskovalcev - največja maškarada te se­ zone v Ljubljani. S.n. je zakasnelo poročilo objavil šele 26. 2. - že v “žalostnem postnem času, da bi si priklicali v spomin veselo predpustno življenje.” Orga­ nizatorji so si maškerado zamislili kot “Velik pusten korzo”, na katerem so igrale promenadne koncerte tri godbe: LDO, skozi Ljubljano potujoči “Salonski ciganski orkester” in “Goriška narodna godba”. Ciganska godba je z velikim pompom prispela v Ljubljano ob petih popoldne in se v petih vozovih odpeljala s kolodvora v hotel Union po že vnaprej naznanjenih ulicah. “Velika dvorana je bila bogato, bahavo, predpustniškemu korzu primerno obložena. Občinstvo je prišlo v velikem številu - vsi srednji in boljši sloji so bili zastopani, ne le iz Ljubljane pač pa iz bližnjih krajev; celo Čehi iz Prage, Kralovih Vinogradov in 485 L.Z., 14. in 16. 2. 1914; S.n., 14. in 17. 2. 1914. 486 S.n., 12. 2. 1914. 487 S.n., 17. 2. 1914. 488 L.Z., 20. 2. 1914. Bauernschreck - km ečki strah, skrivnostna zver, ki je v tem času poklala obilico dom ačih živali na zgornjem Štajerskem; na koncu se je izkazalo da je šlo za zelo velikega volka. - op. a. 489 S.n., 11. in 23. 2. 1914. 490 Dan, 21. 2. 1914. Višehrada. Trst, Gorica in več sosednih mest je bilo zastopanih.” Na maškaradi je bilo tudi dosti častnikov, posebno domobrancev. Pri prvi četvorki je nastopilo 118 parov, pri drugi 196 in pri tretji - že zjutraj 114. Videti je bilo naj­ različnejše maske - češke, italijanske, indijske noše, razne harlekine, klovne, vite­ ze, hudiče, nagajive satanele, albanski stolček (aktualno) ... Med godbo in pet­ jem se je sprehajala družba na korzu do jutra.4 9 1 23. 2. so svojo maškarado priredili turnvereinovski Nemci. V Kazini so priredili poslovilno slavje za princa Karnevala, ki “za eno leto odhaja v pokoj.” Za ne- maskirane je bila obvezna plesna obleka oz. frak ali smoking. Steklena dvorana Kazine - dekorirana z zastavami in obeski - je bila zasedena do zadnjega pro­ storčka. Razvil se je živahen ples, četvorko je plesalo okrog 100 parov. Ljub­ ljanski nemški salonski orkester je nastopil v kitajskih maskah kot “prekomorska glasbena kapela”. Njim je šla posebna zahvala, saj so se nesebično odrekli lastnemu rajanju. Bilo je mnogo mask - dosti pozornosti je izzvala vesela sku­ pina pivskih steklenic, kakor tudi skrivnostni menih ... Po krajšem premoru je bila na vrsti “opera” Rensko zlato, ki jo je izvedla domača “operna” skupina “Dreisaus”... Nastopajoče osebe - bogovi Wotan, Thor, Freya ... so bile brez­ hibno uprizorjene, komična inscenacija pa je bila na visoki ravni. V glavnih vlo­ gah so igrali turnarji: ing. Dobrowny, M. Berdnik, F. Hrieber. Delo, za katerega je napisal partituro in ga odrsko postavil Fritz Klauertz, je bilo deležno vihar­ nega odobravanja. Adamitsch je igro spremljal na klavirju, Klementschitsch je zelo dobro vodil režijo. K izvrstnemu razpoloženju večera sta pripomogla še bit­ ka s konfeti in šaljiva pošta. Plesa željni so se vrteli do jutra. Večer je bil pri­ stopen le turnarjem, “obiskale so ga družine iz najboljše družbe”. (L.Z.)492 Pri­ imki sodelujočih v šaljivi operi, dopuščajo dvom v pristno arijstvo velikega šte­ vila turnarjev. Istega večera je imel Družabni klub v tlnionu svojo običajno zabavo.4 9 3 Na pustni torek, 24. 2., je Sokol z maškarado v Narodnem domu obhajal 50-letnico prve maškarade Južnega Sokola. Zbralo se je veliko število mask - do polnoči 600 - pri prvi četvorki pa je nastopilo 100 parov. Prišla je množica zanimivih mask - dva potepuha sta npr. prikazovala bedo proletariata, dve vreči milijonov pa blišč zgornjih deset tisoč ,..4 9 4 Tega večera je bilo živahno tudi v veliki dvorani Mestnega doma. Tam se je zbrala nekoliko manj elitna družba - potekal je veliki ples I. skupine mesarjev. “Občinstva iz zavednih mesarskih krogov je bilo toliko, da je žal le premalo prostora ostalo za plesa željne.” Da napredni mesarji uživajo ugled, so pričali častni obiskovalci - državni in deželni poslanec prof. Ravnikar, deželna poslanca prof. Reisner in g. Turk, občinski svetniki, predsednik planinskeqa društva dr. Tominšek.4 9 5 Po pustnem torku se je plaz predpustnih zabav, ki se je začel takoj po no­ vem letu, ustavil, kot bi odrezal. Predpust je dodobra izpraznil denarnice rajanja 491 S.n., 11. in 26. 2. 1914; L.Z., 19. in 24. 2. 1914. 492 L.Z., 16. in 27. 2. 1914. 493 Sl., 21. 2. 1914. 494 S.n., 24. 2. 1914; L.Z., 25. 2. 1914. 495 S.n., 24. in 25. 2. 1914. željnih, polnil društvene blagajne in utrujal politike. Ti so zabave pridno obis­ kovali - da se ne bi zamerili volilcem, pripadajočim posameznemu stanu oz. te­ mu ali onemu društvu. Poleg vsega navedenega je bilo še veliko zabav v organizaciji posameznikov - hotelirjev in gostilničarjev: npr. v hotelu Lloyd, Pri Auerju, v gostilni Leon, Pri Flegarju na Dolenjski cesti in še na mnogih drugih krajih v Ljubljani in okolici. družabno-zabavne prireditve: 19 liberalci 12 klerikalci 2 Nemci 1 ostali 4 Število zabav je - če vzamemo v ozir, da je v februarju sezona zabav zaradi nastopa posta trajala le tri tedne - bilo na isti ravni kot januarja. 1/4 OSTALO Slovenca veselo predpustno vzdušje ni odvrnilo od ogorčenega pisanja: “Kakšni so naši liberalci ... Zadnje čase so se liberalci vrgli na naše ljudi, kateri so v službah pri njihovih podjetjih, trgovinah ali delavnicah. Posebno so jim pri srcu naši Orli in telovadkinje. Ni dovolj, da jih šikanirajo in zasramujejo včasih celo vpričo gostov, še to se je primerilo v dveh slučajih pred kratkim, da se jim odločno prepoveduje udeleževanje telovadbe pri Orlih, sicer so odpuščeni iz službe! V enem slučaju so eno telovadkinjo proti njeni volji vpisali k Sokolom.” V članku so klerikalci grozili še s protiukrepi, če se šikaniranje ne bo končalo, saj je po njihovih besedah dosti Sokolov gnezdilo po klerikalnih trgovinah. Po­ zvali so vse somišljenike, naj se uprejo in jim o pritiskih poročajo.496 Slovenec se je tudi zgražal nad barbarstvom Sokolov, ki so si pri pogrebu nadsvetnika Višnikarja drznili korakati pred križem.4 9 7 O delovanju dobro znanega Šentpetrskega prosvetnega društva in njegovih rezultatih je Slovenec nadrobno poročal z njegovega občnega zbora 19. 2. V okviru društva je obstajalo šest odsekov: damski, dramatični, tamburaški, pevski, fantovski in dekliški telovadni odsek. Društvo je štelo 155 članov, 164 članic, 11 podpornih in dva častna člana. V zadnji sezoni je pripravilo dve predstavi, božičnico in 15 predavanj; pevski zbor je štel 40 članov, igralski odsek 25, tamburaški odsek 8-9 fantov. V imenu igralskega odseka je poročal kaplan Podbevšek, ki je omenjal pomanjkanje dobrih iger ter priporočal posebno oprez­ nost pri izbiri, “ki mora biti pri nas tem večja, če pomislimo, da je obisk od strani otrok pri naših predstavah vedno jako številen.” Kaplan je tudi izražal svoje veselje nad tem, “da so naše igre večinoma resne vsebine vedno dobro obiskane - kar kaže, da imajo naši ljudje veliko zmisla za resno in pravo stvar.”4 9 8 Ples tango, ki se mu je sedaj pridružila tudi la Furlana, je še vedno zelo razburjal časnikarje v Slovencu: “Slovenska liberalna kultura ... Slovenski narod v notici “La Furlana zmaguje nad tangom” cinično piše: “Papež je lahko zado­ voljen, kajti še nikoli ni bil tako popularen, kakor sedaj. Ni si zastonj ohranil v spominu veselih uric, ko je še dijak ali mlad kaplan polnoprse Furlanke sukal v brezskrbnem plesu. Njegov nasvet naj se namesto tanga pleše Furlana je vzbu­ dil pozornost posebno po latinskem mestu.” To je torej milje, v katerem živi slovenska liberalna stranka. Tako lažnjivo surovo in podlo bi ne pisali o cer­ kvenih dostojanstvenikih niti afriški divjaki. Naravnost škandal je, da ima slo­ venski narod tak list.”499 Liberalci pa se niso pustili motiti in so dalje gonili svojo zgodbo o la Fur­ lani. V svoji reklami za sokolsko maškarado so poudarjali: “Dasi je bilo name­ ravano pri maškeradi plesati tango, se je namen opustil in že se pripravlja novi 496 SL, 7. 2. 1914. 497 SL, 9. 2. 1914. 498 SL, 23. 2. 1914. 499 SL, 11. 2. 1914 - citira S.n. z dne 10. 2. 1914 moderen ples “la Furlana”. V zgornjih prostorih Narodnega doma bo videti tudi oni ples, za katerega je celo sv. oče papež trdil, da je dostojen in pri­ poročljiv.”500 Da pa predpust - na veliko zadovoljstvo klerikalcev - ni bil tisto, kar je bil nekoč, je zatrjeval Slovenec v članku o pustovanju v Ljubljani: “Sedaj vse peša. Nihče se več ne zmeni za to; celo v Ljubljani je bila pred leti Zvezda in Kon­ gresni trg pravi “eldorado” maškar in tudi vozovi so bili lepo okinčani. Pešci so se obmetavali s konfetijem, z voz in kazinskega balkona pa je deževalo slad­ korja, bonbon, jabolk, pomaranč in tudi obilo krajcarjev. Šole, tovarne, delav­ nice, celo nekateri uradi so bili zaradi “korza” pustni torek popoldne zaprti. Vse je vrelo v Zvezdo, mlado in staro, siromaki in bogati. In sedaj? Kakor druge dni vse pusto in prazno! Nekaj predpustnih veselic pa je konec vsega in pa pogreb pusta po vojašnicah.” Pisec je še nadalje razlagal, kako tudi na deželi ni dosti drugače, čeprav so včasih tam ta praznik na veliko proslavljali. Končna sodba je bila: “Bili so to stari časi, ki so pokvarjali moralo in popolnoma praznili žepe.”5 0 1 Na brezskrbno predpustno vzdušje pa je že legala senca. Pošast srbofilstva je čedalje bolj plašila avstrijske oblastnike. V prvi polovici meseca je prišlo do več hišnih preiskav, katere je med drugimi sprožila tudi znana gospa Theimer. Ta je obtožila podžupana dr. Trillerja in dr. Oražna, da sta srbofila in da sta Srbom v slučaju avstrijsko-srbske vojne obljubila pomoč Sokolov. Tako so hišo premetali tudi pri dr. Oražnu. Preiskava je bila ustavljena 16. 2., Theimeričina ovadba pa je bila označena kot plod bolnih živcev.5 0 2 Postajalo je tudi vse bolj pomembno, kaj se govori v sproščenih družbah. Dan je svaril: “Pozor na ovaduhe - z raznih strani smo bili opozorjeni na to, da se v zadnjih časih v slovenskih družbah po javnih lokalih vrivajo neznanci; zlasti tedaj, ko postane družba bolj vesela. Ti se kažejo navadno silno narodni, slo­ venski, hrvaški, srbski in sploh jugoslovanski in slovanski narodnjaki ter skušajo družbo na vsak način zaplesti v pogovor o jugoslovanskem vprašanju, pri čemer na vso moč udrihajo po vladi in nesposobnih avstrijskih diplomatih. Najeli so jih taki, ki hočejo Slovencem pritisniti pečat izdajalca.”503 Zanimivo je, da je skoraj identično svarilo istega dne objavil tudi Slovenec. društvene prireditve: 49 predavanja 20 kuiturno-umetniške prireditve 4 kulturno-zabavne prireditve 6 družabno-zabavne prireditve 19 500 S.n., 12. 2. 1914. 501 Sl., 24. 2. 1914. 502 Sl., 11., 13. in 16. 2. 1914. 503 Dan, 18. 2. 1914. liberalci 19 klerikalci 19 Nemci 4 socialdemokrati 1 ostali 6 II IN STITU CIO N ALN E PRIREDITVE Il/l GLEDALIŠKE PREDSTAVE V mesecu februarju je ljubljanska publika ostala brez gostovanja zagrebške opere. Ta je bila namreč zaradi lastnih obveznosti zadržana doma. Domača drama je čedalje bolj pešala - število njenih predstav se je občutno manjšalo. Prve predstave v mesecu februarju so izvedli v nedeljo, 1. 2. Nemško gle­ dališče je popoldne ponovilo opereto “Künstlerblut” (“CJmetniška kri”), zvečer pa tri krepke enodejanke: “Die G’schamige” (“Sramežljivka”) - dialog Neihardta, Österreicherjevo “Das Bett Napoleons” (“Napoleonovo posteljo”) in “Das starke Stück” (“Močni komad”) Juliusa Horsta. Enodejanke so bile precej drzne, vendar jih je ljubezniva uprizoritev dam Hartove, Linhartove in Reimarjeve kot tudi g. Ferstla in g. Holgerja prikazala v blažji luči.504 Tega dne so v Deželnem gle­ dališču uprizorili burki “Naši bahači” in “Tretji eskadron”.5 0 5 Naslednjega dne, 2. 2., so zvečer na nemškem odru nastopili s Schendlovo opereto “Zigeunerprimas" (“Ciganski primas”), pred tem pa so že popoldne ponovili veseloigro “Hofgunst” (“Naklonjenost dvora”).506 V Deželnem gledališču so ta dan ponovili burki “Tretji eskadron” in “Naši bahači”.5 0 7 Ponovitev že tolikokrat ponovljene operete “Der lachende Ehemann” (“Nasmejani soprog”), 3. 2. - v kateri je kot gost nastopil H. Roche v vlogi na­ ivnega in dobrosrčnega moža - “zaradi prezasičenosti publike ni bila dobro ob­ iskana.” (L.Z.)50 8 5. 2. so na nemškem odru prvič izvedli Thomovo ljudsko igro “Magdalena”. Predstavljeni so bili resnični ljudski tipi iz zgornje Bavarske. Občinstva je bilo vse polno, Kopalova režija pa je doživela velik uspeh. Kopal je bil uspešen tudi v vlogi očeta propadlega dekleta, ki jo je zaigrala Hartova. Z naivno ome­ jenostjo je uspešno odigrala lahkomiselno dekle, ki se svoje propalosti niti ne zaveda.5 0 9 7. 2. so imeli v nemškem gledališču spet benefično predstavo, najavljeno 504 L.Z., 3. 2. 1914 in Nemški gledališki listi; Narodni muzej v Ljubljani. 505 Zbirka fotografij gledaliških letakov in fond Dram atično društvo - Blagajniška knjiga za sezono 1913/14 (392/m apa 72-197); oboje v Slovenskem gledališkem muzeju v Ljubljani. 506 L.Z., 4. 2. 1914 in Nemški gledališki listi. 507 Prav tam. 508 L.Z., 5. 2. 1914. 509 L.Z., 7. 2. 1914. kot komedijo “Charakter” (“Karakterji”) - tokrat v korist vodje igralcev in igralca Kopala. Kopal je v tej igri nastopil v trojni vlogi, kot avtor, režiser in igralec. Slo je za pozo oz. parodijo na dvoboje, katerim je avtor nasprotoval. Gledalci so Kopala častili, mu vzklikali in ga obmetavali z rožami.510 8. 2. je na odru nemškega gledališča gostovala celovška opera s ponovitvijo “Othella”, pred tem so popoldne ponovili opereto “Das Farmermädchen” (“Far­ marsko dekle”).5 1 1 V nedeljo, 8. 2., je bilo po daljšem času v Deželnem gledališču spet mo­ goče videti dosti gledalcev. Popoldne so ponovili burko “Naši bahači”, zvečer pa Jurčičevo narodno igro s petjem in godbo “Deseti brat”. Vsi igralci so bili zelo dobri, le Povhe je - kot ponavadi - “bil vesten toda njegova komika je sodila v stilizirane burke.”(S.n.) Sl. je bil v svoji oceni še ostrejši in je opozarjal, da Povhe prodaja bedaste štose in išče stik z poceni sedeži in stojišči na galeriji. “Povhe - Krjavelj oz. Krjavelj - Povhe ... sedaj je bilo gledališče dva meseca prazno in seveda galerija tudi. To pot pa je bilo polno in Povhe je našel kon­ takt s sedeži od 1.20 K navzdol. Pri prvem nastopu v drugem dejanju je bil resen, od tu pa je lezel čedalje bolj v kože raznih klovnov. Njegov strah pred Piškavom je bil sijajna cirkuška atrakcija. Pri igri je sodeloval LDO - pa kako ... Takt se je med odrom in orkestrom lovil kot slepe miši, godala so še, a pi­ hala so večkrat hreščala vmes in pretila, da prevrnejo vse.” Sicer pa so bili vsi časopisi vzhičeni nad nepričakovano dobrim obiskom.5 1 2 Nemški igralci so že 10. 2. nastopili z opereto “Zigeunerprimas” (“Ciganski primas”), 12. 2. pa so ponovili tri enodejanke, s katerimi so nastopili že 1. 2. 14. 2. so nemški gledališčniki uprizorili Jonesovo opereto “Geisha”, tokrat v benefic prvega tenorja Aussima. Opereta je bila seveda bogata z mikavnimi melodijami, petjem, plesi in lepo dekoracijo. Gledalci so kot navadno slavili beneficienta z aplavzi, venci in klici na oder.5 1 3 Tudi naslednjega dne, 15. 2., so zvečer uprizorili opereto, primerno za predpustni čas - to je bilo Ziehrerjevo delo: “Fürst Casimir” (“Knez Kazimir”). Lahkotno, veselo delo, polno plesa. Kraljica večera je bila gdč. Tschoyer, sa­ morasla in živahna Dunajčanka. Zgodba sama je bila kot navadno obrabljena: lažni knez Kazimir hoče bogato dekle - hči lastnika tovarne klobas, odpeljati v svojo “domovino", vendar kupleti na račun ljubljanskih krajevnih razmer niso ostali brez učinka. Pred tem so to nedeljo popoldne ponovili tudi burko "Frau Präsidentin" (“Gospa predsednica”).5 1 4 510 L.Z., 6. in 9. 2. 1914. 511 L.Z., 6. 2. 1914. 512 L.Z., 9. 2. 1914; Sl., 6. in 11. 2. 1914; S.n., 9. 2. 1914. 513 L.Z., 16. 2. 1914. 514 L.Z., 16. 2. 1914. Josip Povhe Istega dne so imeli v Deželnem gledališču na sporedu dve predstavi - po­ poldne ponovitev “Desetega brata”, zvečer pa predpustno burko K. Laufa in W. Jacobija “Velika repatica ali konec sveta”. “Repatica” je iskala efekte v vsebini, ki govori o tem, kako se ob napovedani katastrofi sveta značaji oseb spre­ minjajo v čista nasprotja tistega, kar so bili prej. Tudi tokrat so zadeli pravi igri in imeli polno dvorano. S.n. je predstavi spet ocenjeval dokaj naklonjeno, Sl. pa prikazani igri ni prizanašal in se je zgražal predvsem nad ponovitvijo “De­ setega brata”: “Povhe ostal Povhe - imel stik le z galerijo ... Krjavljevi kozi pri­ skrbite še kozla, potem lahko igrate pri polnem gledališču scene v Krjavljevi bajti še celo sezono. To bo atrakcija za velike in male otroke. Naša drama more živeti le ob krjavljevanju in kozjem meketanju. Komet je - brez lož - na­ polnil gledališče; igra je fabrikant brez vsake vrednosti, predpustnega smeha je bilo dosti in preveč.” L.Z. se je spet hudoval, ker je bila lokalizacija igre samo nakazana, ne pa tudi izpeljana.5 1 5 17. 2. so na nemškem odru pred dobro zasedeno dvorano igrali Molnarjevo komedijo “Teufel” (“Hudič”). V naslovni vlogi je nastopil sam direktor Schramm. “Igralo se je hitro, da gledalci večkrat niso mogli niti dojeti odigrane scene. Mnogo je bilo besednih iger in aforizmov Schramma - hudiča.” Te zbadljivke so bile na meji dostojnosti, saj je poročevalec poudaril, “naj bo pripomnjeno, da morajo dame v gledališki dvorani ob sarkastičnih pripombah “Satana” za tre­ nutek pozabiti na oliko in družabno dostojnost.”5 1 6 Od 19. do 21. 2. je provincialna Ljubljana lahko uživala v pravem dunajskem gledališču. Na gostovanje v ljubljansko nemško Jubilejno gledališče je prišel Du­ najski mladinski operetni ansambel. 19. 2. so nastopili z Millöckerjevo opereto “Sieben Schwaben” (“Sedem Švabov”). Najbolj sta blestela subreta Beckova in pevski komik Alexander, katerima je publika dala vso priznanje.5 1 7 20. 2. je bil na sporedu večer gostujočega ansambla z naslednjim pro­ gramom: 1. ob glasbi Bayerja: balet Puppenfee 2. mladinski kabaret (petje, ples in deklamacije) 3. Schneiderjeva enodejanka Picarde in Kurmärker 21. 2. so nastopili z Sullivanovo opereto “Mikado”, kjer so največjo pozor­ nost vzbudili ekscentrični plesi, katere so krasno odplesale v slikovite kustume oblečene dame. Predstava je dosegla sijajen uspeh - bila je razgibana, polna parodije in humorja.518 V nedeljo, 22. 2., je bilo dunajskega “svetovljanstva” že konec in lahke mu­ zike večno lačni Ljubljančani so se morali zadovoljiti s ponovitvami operet - popoldne s “Zigeunerprimasom” (“Ciganskim primasem”), zvečer z “Geisho”.519 Na pustno nedeljo so v Deželnem gledališču ponovili predpustno burko “Ve­ lika repatica ali konec sveta”. Predstava je bila končana že ob petih. Razlog, da so imeli na sporedu samo eno predstavo in da je bilo te tako zgodaj konec, je bil - kot so v inseratu izrecno navedli - v več predpustnicah, ki so se od­ vijale to nedeljo.520 Na pustni torek so v nemškem gledališču uprizorili veseloigro E. Heltaija ’’Die Modistin” (“Modistka”). Šlo je za puhlico - slavna igralka si zaželi nekaj miru in začne življenje na novo kot navadna modistka. Gledalcev je bilo kljub karnevalu zelo dosti.5 2 1 V Deželnem gledališču so istega dne nastopili z igro s petjem in godbo "Lumpacij Vagabund". Igralci so bili ob dobrem obisku deležni dokaj ugodne kritike.5 2 2 26. 2. je na nemškem odru gostovala že nekoliko zastarela oblika gledališke 515 S.n., 16. 2. 1914; Sl., 18. 2. 1914; L.Z., 17. 2. 1914. 516 L.Z., 16. in 18. 2. 1914. 517 L.Z., 20. 2. 1914. 518 L.Z., 24. 2. 1914. 519 L.Z., 21. 2. 1914. 520 S.n., 18. 2. 1914; SL, 19. 2. 1914. 521 L.Z., 24. in 26. 2. 1914. 522 SL, 24. in 26. 2. 1914; L.Z., 24. 2. 1914; S.n., 24. 2. 1914. predstave - melodrama. Šlo je za wagnerjansko delo Humperdincka: “Königs­ kinder” (“Kraljevi otroci”). Izvajali so jo v benefic kapelnega mojstra Adlerja. Zelo težko delo so igralci pripravili z veliko truda in gorečnosti ter dobro izvedli - posebej gdč. Reimar.5 2 3 Medtem ko so Nemci uprizarjali melodramo, so v Deželnem gledališču 26. 2. nastopili z dramo G. Wieda “Stari paviljon”. Drama je po sami zasnovi zahtevala veliko individualnih interpretov - umetnikov, ki jih je imelo slovensko Deželno gledališče v tej sezoni še veliko manj kot običajno. Vendar so storili vse, kar se je v danih razmerah dalo narediti in vodstvo gledališča je to pot nudilo prav resen umetniški večer. Obisk je bil - presenetljivo dober. Nad igro se je navduševal L.Z. in zapisal, da si zasluži ponovitev.5 2 4 V soboto, 28. 2., so v nemškem gledališču uprizorili noviteto - Nedbalovo opero “Polenblut” (“Poljska kri”), ki jo je hrvaška opera na slovenskem odru v tej sezoni že izvajala. Novost je ob polni hiši dosegla sijajen uspeh.5 2 5 gledališke predstave: 34 slovensko gledališče 11 (1 drama, 10 burk/veseloiger/lj. iger) nemško gledališče 23 (2 drami, 14 operet, 4 burke/veseloigre/lj. igre, 1 komedija, 1 opera, 1 pisani večer) Na odru slovenskega Deželnega gledališča se je ob izpadu gostovanj hrvaške opere zvrstilo občutno manj predstav kot mesec poprej. Razen ene so bile vse izbrane tako, da je bila blagajna čimbolj polna. Nemško Jubilejno gledališče se od svojega koncepta ni oddaljilo in je igralo le “na sigurno”. Rahel porast v številu uprizoritev v nemškem gledališču gre na račun gostovanja dunajskega odra. Manjše število v februarju uprizorjenih pred­ stav lahko pripišemo tudi sezoni predpustnic. 11/2 KINEMATOGRAFSKE PREDSTAVE Občinstvo kinematografa Ideal je od torka 10. do petka 13. 2. lahko "uži­ valo" v nečem novem. Na sporedu je bil film “S fotografskim aparatom na bo­ jišču". Prikazovali so se “krvavi, strašni in uničujoči boji med Bolgari in Grki.” Glavni prizori v filmu so bili: “infanterijskih krogel v prsi - strašne rane, ki jih povzročajo dum-dum krogle - streli v stegna - streli v lakti - bajonetni ubodi - ranjenec, ki ga je udarilo osem delov granate - del lobanje odstreljen - pogreb mrtvih - vojni grobovi ...” Reklama v S.n. je obljubljala mnogo: “Kar se je zdaj predstavljalo v kinematografu, je bil le odlomek; danes in pa prihodnjih par dni se pa v kinematografu predstavlja pravi boj razjarjenih sovražnikov ter se s strahovito natančnostjo pokažejo tudi posledice vojne. Na vsak način naj si 523 L.Z., 26. in 27. 2. 1914. 524 L.Z., 27. 2. 1914. 525 L.Z., 4. 3. 1914. vsakdo ogleda to predstavo, ker potem šele bo tozadevno čtivo in popise lahko razumel. Predstave vsak dan ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri.”526 Opis spominja na kak učni film, ki si ga ponavadi ogledujejo medicinci - specializanti na oddelku za sodno medicino. Ironija usode je, da so si ga z zanimanjem ogledovali tudi mnogi izmed tistih, ki so lahko tovrstne “zani­ mivosti” že čez nekaj mesecev preizkusili v živo in na sebi. Preseneča tudi neke vrste brezbrižnost v reklami, ki bi lahko npr. poudarjala protivojno komponento tovrstnega filma. Toda film se je - sodeč po reklami - ponujal le kot možnost zadovoljevanja radovednosti oz. voayerskega opazovanja nečesa groznega, nena­ vadnega, vendar Ljubljančanom docela nenevarnega dogajanja, ki obstaja v dru­ gem svetu in jih nikakor ne more doseči. Kot da se vse skupaj ni dogajalo le nekaj sto kilometrov proč ... Sicer pa je kino Ideal kot ponavadi deloval s psihiatričnega stališča zelo po­ zitivno. Vsak dan je tekel kot gladko namazan stroj za katarzo oz. za sproš­ čanje emocij v enostavni in čisti obliki - žalosti, sočutja, strahu, veselja in sme­ ha. V tem smislu najbolj bodejo v oči reklame kot npr.: “Brez domovine, kras­ na ginljiva drama s predigro in 5. dejanji, je dosegla kar najlepši uspeh. Nobeno pero pa ne more opisati tega mojsterskega dela, ogledati si ga mora vsakdo sam in nedvomno bo zadovoljen. Živa slika nam kaže križev pot ubo­ gega dečka, preganjanega zaradi dediščine. To prekrasno delo se predvaja samo še danes in jutri.”5 2 7 Kino Ideal pri svojih reklamah ni imel nikakršnih skrupulov in je odkrito ponujal glavne adute svojih filmov npr. - “Sin jetnice ... Nordiskdrama je na sporedu v petek, 27. 2. - lahko razumljivo dejanje, pretresujoči momenti, lepi posnetki in prizori."528 Slovensko gledališče v spopadu s tako “močnim” nasprotnikom vsekakor ni imelo nobenih možnosti. Ne samo zato, ker je bil kino nov, moderen in "no­ bel", ampak tudi (ali predvsem?) zato, ker se mu v večini primerov ni bilo treba ozirati na razne umetnostne vrednote in podobno navlako, pač pa je lahko strankam brez ovinkov in zadržkov ponudil tisto, kar so potrebovale. II/3 KONCERTI Filharmonično društvo je 9. 2. priredilo komorni koncert za klavir in godalni kvartet, na katerem je nastopila pianistka Mitzi Rossaneli iz Ptuja. Na sporedu so bila dela Schuberta, Chopina, Bacha, Brahmsa in Dvoraka.5 2 9 19. 2. je bil na sporedu drugi koncert slavne pevke Walborge Swärdströmove. 526 S.n., 10. 2. 1914. 527 S.n., 18. 2. 1914. 528 S.n., 26. 2. 1914. 529 L.Z., 11. 2. 1914; Začeli so s Schubertovim godalnim kvartetom v d-m olu, nato je nastopila gdč. Rossaneli z Brahmsovo rapsodijo op. št. 70 in Chopinovo etudo op. 25, nadaljevala pa z Saint-Saensovo gavoto, ki jo je ta predelal po Bachu, za prisrčen aplavz pa se je zahvalila z nekoliko prehitro odigranim Brahmsom; s sodelovanjem kvarteta je izvedla D vorakov klavirski kvintet op. 81. Nastopila je v veliki dvorani CIniona z obsežnim sporedom skandinavskih in nemških avtorjev in bila spet nepozabna. “Aplavz je bil gorak, močan in iskren, kakor je med mirnimi in hladnimi našimi meščani redka navada, občinstvo je bilo tako zavzeto in zadovoljno, da kar ni hotelo vstati s sedežev, dokler niso pričakali namečka. Ljudi se je trlo, rinili so v gručah zdaj sem zdaj tja.” (Sl.) Koncertu so prisostvovali šolski inšpektor Hubad, deželni glavar Šušteršič in župan Tavčar.530 LDO in godba 27. reg. sta tudi v februarju imela dosti dela s sodelovanjem pri predpustnicah. Tako od samostojnih nastopov beležimo le dva nedeljska koncerta na prostem - LDO-jev na mestnem drsališču v nedeljo, 8. 2., in pa promenadni koncert godbe 27. reg. 22. 2. v Zvezdi.5 3 1 koncerti: 4 FD 1 GM 1 27. reg. 1 LDO 1 11/4 OSTALO Slab obisk Deželnega gledališča je imel za posledico tudi prenehanje delo­ vanja brezplačne dramatske šole, ki se je začela v prvih dneh decembra pre­ teklega leta pod Skrbinškovim vodstvom. Ta se je zdaj ves zagrenjen oglasil v časopisju. Povedal je, da je imel 60 gojencev, razdeljenih v tri skupine. Vsaka je imela po dve uri vaj na teden - več jih pri 60-ih učencih ni bilo možno. Skrbinšek je poudaril, da ni učil šablonsko, pač pa se je posvetil talentom. “Naše občinstvo ne zasluži boljše gledališče, kakor ga ima, saj ne stori nič za njegov procvit. S tem, da je onemogočilo resno slovensko dramatsko šolo takoj ob njenem rojstvu, si je nakopalo nov kulturni greh.” je svoje pisanje gnevno zaključil Milan Skrbinšek.5 3 2 530 SL, 20. 2. 1914. 531 S.n., 7. 2. 1914; L.Z., 21. 2. 1914 - spored: 1. Dostal: "Flieger", Marsch 2. Zajc: "Die Hexe von Boissy" 3. E. Strauss: "Doctrinen" Walzer 4. Puccini: "Madam Butterfly", Phantasie 5. Strauss: "Der tapfere Soldat" - Intermezzo 6. Delibes: Präludium und Walzer aus "Coppelia" 532 S.n., 12. 2. 1914. Milan Skrbinšek institucionalne prireditve - februar 1914: 38 gledališke predstave 34 koncerti 4 slovenske institucije 13 nemške institucije 24 ostalo (voj. godba) 1 Institucionalne prireditve so morale nekoliko stopiti v ozadje, saj se je ob­ činstvo zanimalo predvsem za društvene in gostilniške predpustne zabave. Preostanka slovenskih kulturnih institucij - Deželno gledališče in LDO (bivša Slovenska filharmonija) sta čedalje bolj odmirala. MAREC (Postni čas - žalostni čas, ni plesov in zabav, pozornost občinstva je zopet usmerjena h gledališču.) Mesec marec je bil zaznamovan s petstoto obletnico zadnjega ustoličenja ko­ roškega vojvode na Gosposvetskem polju. Oblasti o kaki uradni proslavi niso hotele nič slišati. Nacionalistično navdahnjeni slovenski srednješolci, povezani v tajno organizacijo Preporod, so pripravili na dan obletnice enodnevno stavko. Najbolj jih je jezilo dejstvo, da so morali proslavljati vse nemške nacionalne praznike, npr. Schillerjev dan, obletnico bitke pri Leipzigu ... ob tem pa nobe­ nega slovenskega nacionalnega praznika. 18. marca - na dan obletnice usto­ ličenja Ernesta Železnega, so tako izostali od pouka in imeli dopoldne pri fran­ čiškanih spominsko mašo. Ljubljanska policija je reagirala zelo panično in je v teh dnevih poslala toliko svojih ljudi na ulice, kot bi po Ljubljani hodile nevarne bande. Strajk se je na­ daljeval 20. 3., ko so na II. državni gimnaziji začeli s preiskavo in dijakom niso hoteli dati garancij, da nihče ne bo kaznovan. Vsa zadeva je v nekaj dneh po­ jenjala, v zvezi z njo pa je bilo izvršeno tudi nekaj aretacij (npr. Zalar, End­ licher), preporodovce pa so kasneje postavili tudi pred sodišče. V tem burnem dogajanju so hoteli klerikalci preprečiti korporativni nastop dijaštva, ga od stavke odvračali, rotili, naj se vrne v šolo, klicali starše naj, svoje otroke peljejo v šolo ... Dan je dijake k stavki še podžigal, Slovenski na­ rod pa jih je zaradi njihove akcije hvalil - “Edino dijaštvo je v svojem narodnem ponosu proslavilo proti višji volji naš skupni praznik.”5 3 3 Vendar jih je tudi S.n. kmalu zaskrbljeno nagovarjal, naj bodo pametni in se po uspeli stavki vrnejo v šole, ker bo oblast naredila red, braniti pa jih bo težko, saj “ni državnega zbora in v državi praktično vlada absolutizem.”5 3 4 28. 3. je S.n. prinesel vest, da so zaprli Zalarja in Endlicherja po čl. 24 tis­ kovnega zakona zaradi razpečevanja dijaške brošure “Klic od Gospe svete” in to kljub temu, da ta člen ni predvideval zaporne kazni. Iz časopisne polemike je razvidno, da so imeli klerikalci odkrit namen liberalce obtožiti za organizacijo stavke in zlorabo mladine. Posebej so napadali skrajno strujo, ki se je oglašala preko časopisov Dan in Jugoslovan.5 3 5 Senca, ki je skalila predpustno veselje, je v postu dobila jasnejše obrise. To pa ni zmotilo zagrizene liberalno-klerikalne vojne na kulturnem področju. Tako se je proces “ločevanja duhov” zaključil v Slovenski matici. Iz njenega odbora so “izginili” vsi klerikalci: “Zadnjo nedeljo je imela v Ljubljani občni zbor Slovenska matica, namesto da bi se ta zbor spomnil duhovnov, ki so “Matico” pomagali ustanoviti in z agitacijo in peresom bolj podpirali, kakor vsak drugi stan, so pometli iz odbora dva duhovna - dr. Debevca in dr. Josipa Grudna ter njuna somišljenika dr. Mantuanija in dr. Tominška, ki so bili proti liberalcem zelo blagi in obzirni, a tudi oni niso našli milosti - pognali so jih za Koblarjem, 533 S.n., 18. 3. 1914. 534 S.n., 20. 3. 1914. 535 Glej npr. Sl., 24. 3. 1914. ker niso bili liberalci ... Namesto, da bi proti grozeči nemški nevarnosti ohranili enotnost, liberalci dajejo vse na dvoje.’’5 3 6 I D R U Š T V E N E P R IR E D IT V E I/la PREDAVANJA V nedeljo, 1. 3., sta bili dve predavanji. V Rokodelskem domu je imel prof. F. Verbič “ javno skioptično predavanje” (verjetno v organizaciji SKSZ - op. a.) o botaniki. Vstopnine ni bilo, predavatelj pa je predstavil tako domače rastline kot tudi bujne rastline tropskega podnebja.5 3 7 V Šentjakobskem prosvetnem društvu so organizirali predavanje dr. Natlačena.5 3 8 Šentpetrsko prosvetno društvo je 5. 3. priredilo poučno predavanje prof. dr. Vinka Šarabona “Križem sveta".53 9 Predavanje z dosti bolj ugledno publiko je 6. 3. organiziralo nemško društvo Kazina - to je bilo “prvo poljudno predavanje društva Kazina”. (L.Z.) Nastopil je Michelangelo baron Zois, ki je govoril o 2000-letni zgodovini Aquileje, tega “umetnostnega in zgodovinskega biserja avstrijskega juga”. Razlagal je o posa­ meznih umetnostnozgodovinskih obdobjih, ki se v Ogleju kažejo že od antike dalje ter potegnil zanimive primerjave z Ravenno, Porečem in drugimi kraji. Pre­ davanje, ki je trajalo uro in četrt, je prišla poslušat sama izbrana družba, med katero sta bila najbolj ugledna deželni predsednik Schwarz in general-major Scotti.540 12. 3. je v društvenih prostorih Šentpetrskega prosvetnega društva predaval ravnatelj slovenske trgovske šole B. Remec.5 4 1 Nemški Turnverein je 13. 3. v svoji članski sobi v Kazini pripravil predavanje dr. G. Sausenga. Shod je potekal ob - za njihove sestanke običajni, zarotniško pozni uri - desetih zvečer. Tema je bila času zelo primerna: “O nemškem zaščitnem delu in naseljevanju” (Über deutsche Schutzarbeit und Besiedelung).5 4 2 Zelo aktualno je bilo tudi predavanje prof. Roberta Kende: “Gosposvetsko polje ob 500-letnici ustoličenja zadnjega koroškega vojvode". Predavanje je 16. 3. - na predvečer dijaškega štrajka - v Mestnem domu priredilo liberalno društvo Akademija. Predavatelja so takoj pri vstopu s ploskanjem pozdravili mnogo­ številni poslušalci, zlasti je bilo dosti srednješolske mladine, tako da je bila dvo­ rana skoraj polna. Občinstvo je sledilo predavanju z največjo pozornostjo in ni skoparilo s pohvalami. (S.n.) L.Z. je poročal, da se je na predavanju Akademije zbralo toliko poslušalstva kot še nikoli. “Predavatelj je opisoval naselitev in zgo­ dovinski razvoj Slovencev v njihovi državi Karantaniji od naselitve pa do zad­ 536 Sl., 21. 3. 1914. 537 Sl., 26. 2. 1914. 538 Prav tam. 539 SL, 5. 3. 1914. 540 L.Z., 9. 3. 1914. 541 SL, 11. 3. 1914. 542 L.Z., 13. 3. 1914. njega samostojnega karantanskega knez Etgarja. Nazadnje je opisal ustoličevanje v slovenskem jeziku kot zadnji znak samostojnosti.” Predavatelj je tudi kritiziral zgodovinarja Puntscharta in Goldmanna, požel pa viharen aplavz. (L.Z.)5 4 3 Zgodovinsko naravnano je bilo tudi predavanje v organizaciji Sokola 1 . 16. 3. je predaval dr. Lah v društvenih prostorih (Tabor 2), naslov pa se je glasil “Ru­ sija v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti”. Obisk je bil dober, dr. Lah pa je razen zgodovinskega pregleda povedal še, kakšne posledice je za Rusijo pri­ nesel njen poraz v rusko-japonski vojni.5 4 4 Seriji zgodovinskih predavanj se je pridružil tudi pastor dr. Hegemann, ki je 18. 3. v farni hiši evangeličanske cerkve predaval o Napoleonu in njegovi dru­ žini.5 4 5 20. 3. je Vojno-znanstvena zveza ob osmih zvečer v Kazini priredila preda­ vanje stotnika A. Kainza o avionih (njihovi konstrukciji in tehniki letenja). Prisos­ tvovala je izbrana družba visokih oficirjev in uglednih civilistov z ženami, v po­ ročilu v L.Z. pa med njimi ni zaslediti slovenskih priimkov.5 4 6 22. 3. je v Šentjakobskem prosvetnem društvu Dr. Valjavec predaval “O skri­ vnostnem delu Črne roke”.5 4 7 Sokol I je 24. 3. vabil k predavanju br. V. Švajgera z naslovom “O Sokol­ stvu do Tyrševe smrti".548 Šentpetrsko prosvetno društvo je svojo sezono predavanj zaključilo v četrtek, 26. 3. Takrat je imel ob pol osmih zvečer predavanje predsednik društva dr. Lovro Pogačnik. Po predavanju je sledil razgovor, kako organizirati delo v “po­ letni seziji”.5 4 9 Istega večera (26. 3.) ob istem času je potekalo tudi predavanje klerikalnega Gospodarskega in izobraževalnega društva za Trnovo in Krakovo. Društvo je imelo očitno probleme s prostori, saj je J. Valjavec o telepatiji predaval kar v gostilni “Pri Zalarju”.550 27. 3. je Krščanska ženska zveza priredila svoje redno predavanje v Ljud­ skem domu.5 5 1 V marcu je bilo organiziranih nadpovprečno dosti predavanj z zgodovinskimi temami (5). 543 S.n., 16. in 17. 3. 1914; L.Z., 16. in 17. 3. 1914. 544 S.n., 16. in 18. 3. 1914. 545 L.Z., 18. 3. 1914. 546 L.Z., 18. in 21. 3. 1914. 547 Sl., 22. 3. 1914. 548 S.n., 24. 3. 1914. 549 Sl., 26. 3. 1914; Lovro Pogačnik - pravnik in politik, Krekov privrženec, predsednik Zveze Orlov, 1 . 1914 izvoljen za drž. poslanca - Mala splošna enciklopedija, 3. del, str. 95, geslo Pogačnik. 550 SL, 25. 3. 1914. 551 SL, 26. 3. 1914. predavanja: 15 liberalci 3 klerikalci 8 Nemci 4 1/1 KÜLTÜRNO-ÜM ETNISKE PRIREDITVE Šentpetrsko prosvetno društvo je v nedeljo, 1. 3., obhajalo petletnico svojega delovanja. V ta namen je na odru Ljudskega doma organiziralo prireditev, na kateri so nastopili vsi društveni odseki. Predvsem sta ugajali dve zborovski pes­ mi V. Parme - “Mladi vojaki’’ in “Amazonke”, še bolj pa je uspela igra “Kjer ljubezen tam bog". Čeprav se je malenkostni kritik Laibacher Zeitunga zmrdoval nad razsvetljavo oz. reflektorjem, ki je begal sem in tja, ter pomanjkljivo kostumografijo, ki je za prizore v daljni Rusiji izbrala kar vipavsko nošo in pol­ hovke, je priznal dejstvo, da je bilo vzdušje v dvorani neskaljeno. Posebej ga je povzdignil navdušeno pozdravljeni govornik dr. Janez Evangelist Krek, ki “ je v vznesenih besedah povdarjal, da je podlaga našim izobraževalnim organizacijam krščanska ljubezen, ki da tudi rada drugemu, kar ima sama na razpolago. Pokazal je liberalno načelo svobodne konkurence v nasprotju s samim seboj v zdaj nastopajočih trustih in kartelih.” (Sl.) Prireditev je počastil z obiskom pre- vzvišeni knezoškof Jeglič, navzoči pa so bili tudi kanonik Gruden, deželni po­ slanec Jarc in mnogi drugi klerikalni ugledniki.552 jgrais« вусјг ..Sîr.lpderskfga prosy, društva Ženski oddelek SKSZ je 8. 3. ob petih popoldne v dvorani Ljudskega doma uprizoril tragedijo “Veronika Deseniška”. To je bila - po navedbah Slovenca - prva uprizoritev tega dela na kakem slovenskem odru. Ženske SKSZ so za svoj finale v sezoni izbrale “krasno viteško igro, v kateri bodo nastopili vitezi v kras­ nih vitežkih oblekah.” Dvorana Ljudskega doma je bila nabito polna, vestno pri­ pravljena igra pa je potekala pod vodstvom “najboljših ljubljanskih igralcev Vran- čiča in Peterlina. Predstava je krasno izpadla, marsikdo si je otrl solzo in sploš­ na sodba naših preprostih ljudi je bila, da kaj takega še nikoli niso videli.”5 5 3 Naslednjo v vrsti “resnih” kulturnih uprizoritev klerikalnih društev je izvedlo Katoliško društvo za delavke. Te so v nedeljo, 15. 3., v Ljudskem domu pri­ pravile gledališko predstavo in nastop pevskega zbora. Najprej je bilo na vrsti petje: 1. Ferjančič - Mati milosti, 2. Volarič - Gospodov dan in 3. Ferjančič - Rožmarin; temu je sledila nabožna igra Silvina Sardenka v VII. slikah “Mater Dolorosa". 5 5 4 Novoustanovljeno nemško pevsko društvo Singverein, ki je stopilo pod okrilje Filharmoničnega društva, je imelo svoj prvi nastop 9. 3. v Filharmonični dvo­ rani. “Zadalo si je nalogo postati nov, polnovreden dejavnik v glasbenem življe­ nju Ljubljane - v službi gojiti družabnost.” Na sporedu so bili moški, ženski in mešani zbori. V desetih točkah je nastopilo 50 pevcev in 50 pevk - in kritik je bil naravnost vzhičen ... Spored je bil popestren z enim klavirskim in enim vi­ linskim solom, katera sta izvajala gdč. Bock in g. Hiittl.5 5 5 Liberalno pevsko društvo Ljubljanski zvon je 18. 3. priredilo “ljudski koncert” v Mestnem domu. Osrednja točka programa je bila balada S. Vilharja “Matija Gubec”, njeno vsebino pa je pred nastopom publiki pojasnil predsednik društva Ilešič. Ocena, ki so si jo nastopajoči prislužili, je bila skromna, poslušalcev je bilo malo.5 5 6 19. 3. je Katoliško mladeniško društvo pred nabito polno dvorano Rokodel­ skega doma uprizorilo zgodovinsko igro Fr. Petronia “Sveti Just”. Slovenec je kritiziral posamezne igralce, ki niso znali teksta - še sreča, da je najmanj znal centurion, kateremu se je podalo, da je bil iz prezira do kristjanov tako red­ kobeseden. Laibacher Zeitung se je spet spotikal ob “malenkostih” - “Rimljanu Justu servirajo kosilo na pladnju z jušnikom in kompletnim jedilnim priborom, 553 SL, 10. 3. 1914. 554 SL, 14. in 16. 3. 1914. 555 L.Z., 7., 10. in 11. 3. 1914; program: 1. Weber: “Männer und Buben" 2. Heger: “Der Trom peter von Gravelotte” 3. Schubert: Psalm 23 "G ott meine Zuversicht" 4. Klaviersolo - izvajala gdč. Edith Bock 5. Plüdermann: "Des Sängers letzter W ünsch” (moški zbor) 6. Loewe: “ In der Marienkirche” (moški zbor) 7. Trije mešani zbori od Jensna 8. Violinski solo R. Hüttla 9. Kriege: “Des Ritters Heimkehre” 556 S.n., 18. 3. 1914; Neznani bralec izvoda S.n., ki ga hranijo v Slovanski knjižnici, je ob po­ ročilu o koncertu načečkal: "Frakarji pa so baš ta dan priredili svojo “ Laterno” in “ Kabaret"!!! 500 let!!!" Slo je za zabavno prireditev Čitalnice, o kateri bo še govora. takim anahronizmom, bi se lahko zlahka izognili.” Posebej je L.Z. pohvalil reži­ serja Vrančiča, ki je z neverjetno energijo ob sobotah režiral že celo vrsto pred­ stav.5 5 7 Tudi klerikalno Društvo trgovskih vajencev - Adria je 22. 3. 1914 darovalo svoj prispevek na oltar kulture. Njihov program, ki so ga ob šestih zvečer začeli izvajati v Rokodelskem domu, je obsegal: 1. tamburanje, 2. govor, 3. "Zloba in zvestoba" - igrokaz v štirih dejanjih.5 5 8 Šentjakobsko prosvetno društvo je zadnjo nedeljo v marcu - 29. 3., nasto­ pilo v Ljudskem domu z igro s petjem: “Iz groba pricvete večno življenje”. De­ janje se je vršilo po letu 67, v času križanja Pavla. S to igro so pod vodstvom kaplana Janca - ki je bil “duša, gibalo in glavni delavec” - kronali “triletno smotrno delo na polju prosvete.” Slovenec je vodjo društva Janca spodbujal, naj se ne ozira na posmehljive opazke nekaterih, “ki nič boljšega ne znajo na­ praviti.”5 5 9 kulturno-umetniške prireditve: 8 liberalci 1 klerikalci 6 Nemci 1 Klerikalna društva oz. njihovi dramatični odseki, so ob koncu sezone očitno hoteli pokazati sadove svojih zimskih vaj. 1/2 KÜLTÜRNO-ZABAVNE PRIREDITVE Sokol I se je odločil, da v soboto, 14. 3., prekine monotonijo postnega časa z družabnim večerom, ki je potekal pod naslovom “Večer na vasi”. “Kdor se hoče v tem času, ko ni po celi Ljubljani nikakih koncertov, veselic in drugih zabav, pošteno pozabavati v neprisiljeni domači družbi, naj ne zamudi prihiteti na to prireditev. S tem pa pomaga graditi za društvo prepotrebni Narodni dom.” Dvorana je bila s kulisami in kmečkim orodjem spremenjena v vas, posebno veselje je zbujal v bife spremenjen svinjak, drugi so bili po “kaščah”... Na sporedu je bilo poleg igranja Salmičevega orkestra še - petje nekega kvarteta, nastop telovadcev in burka. Obisk je bil maloštevilen.5 6 0 Socialdemokratsko turistično društvo Prijatelji narave je to soboto pripravilo v hotelu Ilirija družinski večer s komičnimi prizori, petjem in plesom. Nastopil je kvartet, za smeh pa so poskrbeli tudi sodrugi, ki so nastopali s karakterističnimi maskami. Na koncu je bil na vrsti ples ob godbi Glinške Svobode: “Do jutranjih ur je trajala zabava turistov - proletarcev ...”5 6 1 557 Sl., 19. in 28. 3. 1914; L.Z., 19. in 20. 3. 1914. 558 Sl., 21. 3. 1914. 559 Sl., 29. 3. in 4. 4. 1914. 560 S.n., 14. in 16. 3. 1914; L.Z., 14. in 16. 3. 1914. 561 Zarja, 21. 3. 1914. RRVNRTEUjSTVO m FITCH П Ш Т С Н З Д ћ С О П Р : ORKESTER: niSKIRRNCR d ! r ' igend maestro P fm o Tci-eyow C€L0 P Ö H V W F C V i p p Naslovna stran Vabila na kabare večer Narodne čitalnice - Laterna % ДЧАјЛ AK tö\jC\ivwUL 4g j " А ^ :т а п г а ^ ж 1 Г ' .1 Ј ~ ~ IöX W tW M m JO l W ^tà\ s0^& / * Ш \ V J > Љ М Љ \ ^АДМАЛЛ GaAsK : % v ^^)C >A (voO tX yw v>s '^ÛlaXo w - ------------------- ------------^ _ _ _________________________________________ Y * ___________ ___________________ ., (^Јш хх, ___ _____________________ < \ ^' ^KVA ______ \K 4WV»\L^ )H. & \ k \ A - j№k- o * \ .\ « V K ft. Oyyv'V ^ ( À n ÎU. ^(A- ~ \ ^)С>А \ ч у^АШлк\К yVVuÄsiV 5 iv e o-| eio^i\ W l S A L A A M S A V O . ^Хл^Аалллч A V y Л ш х !м \ < $ \ ^мМЈ^ХД. l A H t B w g t u S t o c V e & п е 1 » HP) ! - S -Y ^vV siX «л '• JLrJ zzzzi g г г х х х ^ - S ^w sjîv MK. Ant 'l^v\Joljs ^УУОСЧ&л 1 " Ш л m î b " ^ОЈШГ ЧД. oA V K М ДЛПО^ЗУАЈ^у ^ ß ^ R IF l^ j! o 1 ^ ® Y Û aVv \ â ЧллМб^М* j^vk\V W C Č ta!)L O ^piX \ \ аШ % лч ^>јал л л^х. W vo^ aama. . i E R s o j i j ^ P u v r i Т ^ < > ^ р д ^ а ч д а ^ ч 5 с [&Ј Ч W G vV tf ћ к - А ’ A'ita^/vuv \ ^ û \ C лхлмлж îV Ч^ААЛ\*М\ /V ^XtA w v ^д'^М\з\ч & > A \ fs W r K .^ fc ^ .V V 4 Ä X s r ^ V v \ À » Zadnja stran Vabila na kabare večer Narodne čitalnice - Laterna Precej prahu je dvignila prireditev elitnega liberalnega društva Narodna čital­ nica (omenjeno tudi v rubriki 1/4 - ostalo) - ki se je odločilo, da 18. 3. v Narodnem domu pripravi kabare večer “Laterna”. Program je bil sestavljen iz množice kratkih večinoma humorističnih nastopov, ki so se igrali hitro in vrstili brez premorov. Poročilo je govorilo o zelo dobrem obisku odličnih gostov: “po- setniki so bili iz prvih ljubljanskih krogov in častniki.” (S.n.) Posebno pozornost so vzbujale kabaretne pesmi, plesi (tudi la Furlana), enodejanka in panto- mimična drama. Med posameznimi točkami je marljivo igral ad hoc sestavljen orkester. Po kabaretnih predstavah je sledil ples, ki je trajal do treh zjutraj. (S.n.) Med predstavo so predvajali tudi “še nikjer cenzuriran film iz pravkar ustanovljene delavnice “Ljubljansk” - filmov.” Film je bil sicer dolg le 10 m, vendar je “posvetil v vse špranje človeške duše.”5 6 2 kulturno-zabavne prireditve: 3 liberalci 2 socialdemokrati 1 1/3 DRCIŽABNO-ZABAVNE PRIREDITVE Društvene zabave so po nastopu posta dobesedno “mrknile”. Častni večer je 4. 3. priredilo uradništvo glavne in kolodvorske pošte svojemu novemu načelniku J. Kuretu. Udeležba je bila mnogoštevilna, zabava pa je ob “lepi slovenski pesmi trajala dolgo v noč". (Sl.)56 3 Čajev večer s srečelovom - spodobno zabavo brez nesramnega plesa - je pripravilo klerikalno Trnovsko prosvetno društvo 8. 3. ob sedmih zvečer v Roko­ delskem domu.564 7. 3. je v hotelu Ilirija potekal zabavni večer liberalne Narodno socialne zveze, ki je bil obenem tudi zaključni večer plesne šole NSZ. Na sporedu so bili komični nastopi, tombola in ples.5 6 5 21. 3. je Zenski odsek telovadnega društva Sokol II priredil zabavni večer v gostilni pri Kavčiču na Prulah. “Svirala je ad hoc sestavljena godba, več pevskih zborov je zapelo nove pesmice, izlicitirala se je kura z jajcem vred.”5 6 6 Klerikalni Družabni klub se je 28. 3. pregrešil glede postne resnosti. Ob os­ mih zvečer je priredil družabni sestanek z glasbenimi točkami in prosto za­ bavo.5 6 7 562 S.n., 14., 18. in 20. 3.; L.Z., 20. 3. 1914. 563 Sl., 5. 3. 1914. 564 Sl., 7. 3. 1914. 565 S.n., 6. 3. 1914. 566 S.n., 24. 3. 1914. 567 S l„ 27. 3. 1914. družabno-zabavne prireditve: 5 /februar - 19!/ klerikalci liberalci ostali 2 2 1 Seveda se teh nekaj majhnih prireditev niti od daleč ne more primerjati s šumnimi zabavami izpred nekaj tednov. Dan je ugotavljal, da je Ljubljana po deveti uri kakor mrtva, medtem ko je drugod po mestnih ulicah zvečer živahno.5 6 8 1/4 OSTALO Ob pomanjkanju društvenih zabav so bile toliko bolj pomembne kavarniške. V kavarni Central je vsak dan brez izjeme nastopal novoprispeli tamburaški zbor Po kavarnah se je - podobno kot na odru nemškega gledališča - širilo melanholično hrepenenje po svetovljanskem Dunaju. Tako so 7. 3. v restavraciji hotela Južni kolodvor nastopili dunajski komiki (Ne gre za iste komike, ki so nastopili v Kazini nekaj dni za tem. op. a.) pod vodstvom nekega Völkla. Poleg njih je s svojimi angleško-nemškimi šansoni nastopila subreta gdč. Blume.5 7 0 11. 3. je v Kazini gostovala nova skupina dunajskih komikov oz. ansambel velikega gledališča “Wiener - Tabarin Gesselschaft”. Nastopili so v stekleni dvo­ rani, njihov program pa je poleg zabavnih nastopov obsegal tudi predstavo Tango - Soiree, v kateri je že večkrat nagrajeni par Erry in Marry med drugimi plesi odplesal tudi argentinski in brazilski tango.5 7 1 Tri dni zapored, od 21. do 23. 3., so v hotelu Slon gostovali dunajski “umetniki”. Občinstvo so zabavali s predstavo “Dunajčani iz časa bidermajerja". Posebej je bil priljubljen narodni pevski par Walter-Maier. Vrstili so se veseli kupleti, kabaretne in dunajske pesmi. “Vzdušje je bilo ob bogatem programu pristno dunajsko,” kar je bilo seveda ljubljanskim provincialcem božja mana.572 568 Dan, 7. 3. 1914. 569 Npr. Zarja, 7. 3. 1914. 570 L.Z., 7. 3. 1914. 571 L.Z., 9. 3. 1914. ‘Javor”.5 6 9 lU B LIA N iA L .A 1 B A C H — H o te l E le fa n t Hotel Slon Ljubljansko - tako slovensko kot nemško - “smetano”, katero so nekateri radi imenovali kar frakarijo, je torej družila značilna svetobolna žeja po vele­ mestnem “svetovljanstvu”, modi in zabavah. Ta elita je svoje hrepenenje izživljala v imitaciji tovrstnega zabavnega življenja in bila v tem - navadnemu ljudstvu odmaknjenem svetu - čudovito nadnacionalna. Slovenski frakarji so hodili npr. v nemški Slon, kjer so si vsaj za nekaj ur lahko predstavljali, da so na Dunaju. Ljubljanski Nemci in oficirji pa so prav radi obiskovali prireditve v Narodnem domu. V tem svojem svetu pa so člani Narodne čitalnice včasih preveč pozabili na narodno zavednost. Namesto da bi priredili kako resno slovesnost, so ravno na dan 500-letnice zadnjega ustoličenja koroškega vojvode pripravili lahkotni kabare večer. Njihov drugi greh je bil, ker se - čeprav so bili liberalno društvo - pri določitvi datuma za svojo prireditev niso ozirali na ljudski koncert libe­ ralnega Ljubljanskega zvona. Ta je bil namreč napovedan za isti večer. Razlike znotraj naprednjakov so bile precejšnje - pripadali so preveč različnim slojem, da bi se lahko med seboj vedno sporazumeli in uskladili. Slovenec je ta zaplet na kulturno-političnem področju zlobno komentiral: “Ljubljanski frakarji v pravi luči! V sredo, 18. t. m., je bilo 500 let, odkar je bil ustoličen zadnji vojvoda na Gosposvetskem polju. Ta jubilej naj bi se proslavil na kar najbolj slovesen način. Liberalci so napravili na ta dan ljudski koncert v Mestnem domu in je imel govor znani Ilirec Ilešič. Ni se pa z eno besedo spomnil obletnice, pevski zbor pa je pel vse drugo, le kake pesmi primerne za to slavje ne. Ker so se ljubljanski frakarji bali, da bi bil ljudski koncert pre­ dobro obiskan, so priredili pod okriljem Narodne čitalnice v "Narodnem domu" kabaretni večer. Seve kabaret s pikantnim programom, to je vse drug užitek za ljubljanske frakarje, kakor pa ljudski koncert. Ljubljanski frakarji so proslavili 500-letnico ustoličenja zadnjega koroškega vojvode s kabaretnim večerom.”5 7 3 Sicer pa je Narodna čitalnica ravno v sezoni 1913/14 doživljala svoj pre­ porod. Čitalnica je odigrala nenavadno pomembno vlogo pri razvoju slovenske kulture v drugi polovici 19. stoletja. Ob njeni 50-letnici so jo imenovali mati Južnega Sokola, Slovenske matice, Dramatičnega društva, Glasbene matice ...574 Po daljšem obdobju stagnacije je potrebovala novo vsebino - široko razvejane aktivnosti so ji namreč prevzela ravno društva in institucije, katerih nastanek je sama spodbudila. Novo vlogo Čitalnice so si liberalni veljaki zamislili kot slo­ vensko inačico Kazine. Tako je gojila družabnost med višjimi sloji, njeno član­ stvo pa je bilo sestavljeno iz slovenskih visokih uradnikov, veleindustrijalcev, vele­ trgovcev, zdravnikov, odvetnikov, veleposestnikov ,..5 7 5 Verjetno je imela Narodna čitalnica najlepše društvene prostore v Ljubljani - te si je namreč zagotovila v Narodnem domu. Članstvo je imelo tako za svoja sestajanja več kot dovolj prostora in je lahko uživalo v umirjenem udobju meščanskega interierja. V dru­ štveni bralni sobi so okna zastirale na karnisah viseče draperije in trije pari ru­ menih zaves, ki so viseli na medeninastih drogovih. Na oknih so bile tri bla­ zine, ob oknih pa trije “lambrguini” (fr. lambrequin = zavesa nad oknom, po­ steljo). Prostor so razsvetljevale tri žarnice. Časopisi so bili zloženi na 3.20 m dolgi in 1.60 m široki zeleno preoblečeni mizi, bralci pa so lahko sedli na 18 rumenih stolov, dva črna stola ali dva fotelja z rdečim plišem. Na razpolago so imeli veliko “podolgasto” črno prevlečeno mizo (ki je bila izposojena - sicer last Mestne hranilnice), štirioglato marmornato mizo z lesenim stojalom ter tri male mizice s prti. Ob steni sta bili dve stalaži za knjige z nastavki. Na steni je visela okrogla stenska ura, tu sta bila tudi termometer in barometer ter dve stenski zrcali z zlatim okvirjem. Na čitalničarje so s stene zrle podobe slo­ venskih starost: dr. Bleiweisa, Vodnika in dr. Zupanca, prostor pa sta krasila tudi dva kipa - Vodnikov in dr. Bleiweisov. Če omenimo še leseno “obešalo” z 38-imi kljukami, leseno držalo za dežnike, “nov tepih pod mizo, dolg 12 m", tablo z napisom “Čitalnica” in tri “higienične” pljuvalnike, smo z opisom oprave bralne sobe pri koncu. K inventarju bralne sobe je spadal tudi pljuvalnik na stopnišču. Nabolj dragocen del opreme so bile draperije - vsaka je bila oce­ njena na 30 K, najmanj pa je veljal termometer - 40 vinarjev in pa pljuvalniki, ki so bili vredni 60 vinarjev. Skupna vrednost opreme bralne sobe je bila ocenjena na 721 K 40 v. Podobno notranjo opremo so v tem času imeli tudi 573 Sl., 21. 3. 1914. 574 Ob proslavi petdesetletnice v Deželnem gledališču 5. 1. 1912 so se slovenska prosvetna, pev­ ska in dram ska društva, Sokol, družba sv. Cirila in Metoda ... v alegoriji klanjala svoji m ateri Čitalnici. “Alegorija je izzvala frenetičen aplavz in to po vsej pravici, saj je vsakemu izmed nas znano, da je Marodna čitalnica v Ljubljani v prošlih letih svojega obstanka združevala v sebi in gojila v svojem o krilju vse te cilje, ki jih zasledujejo sedaj navedena, iz nje izšla društva.” Slovenski narod, 3. 12. 1936, str. 4. 575 Primerjaj npr. Letopis Narodne čitalnice v Ljubljani za leto 1911 - petdestletnica 1861-1911 - 1 1 . im enik društvenikov. drugi prostori Narodnega doma.5 7 6 Čistko v Slovenski matici (ki je bila omenjena že v uvodu, v poglavju za mesec marec) so v Slovencu pospremili s črnogledimi prerokbami za njeno bodočnost: “Predsedništvo in z njim združena liberalna stranka se je maščevala za ne­ zaupnico, ki so jo dobili za svoje netaktno postopanje ob zadnjem katoliškem shodu; črtali so iz predlagane liste vse tiste odbornike, ki so količkaj za stvarno in znanstveno delo. Umakniti so se morali: dr. Debevc, dr. Gruden, dr. Man- tuani, dr. Tominšek, mesto njih pa so izvoljeni "literati" kakor: dr. VI. Ravnihar, dr. Demeter pl. Bleiweis-Trsteniški, urednik Dneva Ivan Lah in dr. Pavel Grošelj. Agitacija je bila zahrbtna, ker naši istomišljeniki glasovnic niso dobili, ali pa so jih jim dostavili šele v zadnjem trenutku. Liberalci so s tem glasovanjem sami pokazali, da jim za skupni kulturni zavod ni briga. Posledice so za “Slovensko matico” na dlani.”5 7 7 576 ZAL, fond LJCJ 273 - Narodna čitalnica; Inventar čitalničnih prostorov in drugih prostorov v Narodnem dom u z dne 10. 10. 1911, je bil sestavljen ob p riliki ločitve premoženja m ed Na­ rodno čitalnico in Narodnim dom om (glej Letopis Narodne čitalnice v Ljubljani za 1 . 1911). Na podlagi tega inventarja si lahko ustvarim o podobo tudi o ostalih interierjih v Narodnem domu: Prostori Narodne čitalnice: Konverzacijska soba V tej sobi sta se nahajali dve zeleno prevlečeni igralni mizi, trije stoli, preoblečeni s plišem in pet gladkih rum eno pobarvanih stolov. Okna se je dalo zastreti s parom zastorov na železnem drogu in “ labrequinom ” iz “ rudečega p liiša ” , na oknu je bila blazina. V prostoru je bila tudi vzidana omara, ni pa n iti m anjkal higienični pljuvalnik. Posebnost te sobe sta bila dva električna zvonca. Igralna soba seveda ni bila brez zeleno preoblečene igralne mize. Poleg nje je bila tu še bela m arm ornata štirioglata miza, igralci pa so sedeli na štirih gladkih, črno prebarvanih stolih. V tem prostoru srečamo tudi “ om ivalnik" in dve železni obešali za obleko. O kno so igralci lahko zagrnili s parom rum enih zastorov in “ lam brequinom ", na oknu pa je bila seveda nepogrešljiva blazinica. Svetlobo je prostoru dajal “ luster” z dvema žarnicama. Obešalo s 54 kljukam i, prirejeno tudi za odlaganje dežnikov, daje slutiti, da so sobo m orda ob večjih prireditvah rabili tu d i kot gar­ derobo. Na steni je bilo m alo zrcalo z zlatim okvirjem, pljuvalnik ni manjkal. Soba na vogalu - kavarna je bila polna miz: tu je bilo šest štirioglatih m arm ornih, črnosivih miz na železnem stojalu, dve večji okrogli m arm ornati mizi z belo ploščo, dve m anjši s črno ploščo in železnim stojalom ter dve igralni, zeleno prevlečeni m izici. Razen miz je popisovalec zabeležil še eno zrcalo ter eno okroglo stensko uro. Stolov v popisu začuda ne najdem o - m orda so jih trenutno prenesli v kak drug prostor, saj je bilo v m ali dvorani kar 23 stolov z okroglo zakrivljenim naslonjalom in 50 rum enkastih stolov - last Narodnega doma. V m ali dvorani so bila v steno vzidana štiri zrcala z zlatim okvirjem, dim enzij 1,65 x 0,72 m, s stropa sta visela dva dragocena "lustra" z električnim vodom (vsak vreden 150 K). Ob vsakem od treh oken je bil velik par zastorov na drogu. Del male dvorane je bila tudi preddvorana s petim i okroglim i m arm ornatim i m izam i in eno mizo - “ pudel kredenco” . Dva “ biljarda” z dvanajstim i keji in šestim i kroglam i, ki sta se tu nekdaj nahajala, sta bila “že stara in defektna” , zato so ju za 500 K prodali hotelu Tivoli za njegovo kavarno. Medtem ko so liberalci očitno radi “čistili", je bila klerikalcem bolj pri srcu taktika izstradovanja. Z le-to so se že proslavili, npr. pri krotenju “neposlušnega” učiteljstva. Glasbeni matici ni in ni uspelo, da bi kljub svojim nespornim umet­ niškim uspehom obveljala za nadstrankarsko. Klerikalci so jo neusmiljeno obso­ jali na post in ji iz deželne blagajne tudi za leto 1914, podobno kot že prej, niso odobrili niti vinarja podpore. Zastonj so bila prepričevanja liberalnih poslan­ cev v deželnem zboru: “dr. Ravnihar: Dalje je postavljena postavka “podpore glasbenim zavodom”; Prihajata v poštev pravzaprav samo dva zavoda “Glasbena Matica” in pa glasbeno društvo “Ljubljana”. Ali hočete morda enemu dati polovico, drugemu pa ničesar, kakor se je to zgodilo v zadnjih letih? Jaz bi apeliral na deželni odbor, da ne opusti podpore Glasbeni Matici, kakor se je to zgodilo zadnja leta ... V Glasbeni Matici imamo zavod, na katerega smo lahko ponosni vsi Slovenci, zavod, ki je edini te vrste na slovanskem jugu. Glasbena Matica vrši svojo nalogo v trojnem smislu. Izdaja muzikalije že celih 40 let, ima glasbeno biblioteko že od leta 1881, izborno glasbeno šolo, na kateri je več Kavarniška soba je lahko gostom ponudila udobje “ kanapee-ja iz rudečega plüscha” , v kotih so lahko o bi­ skovalci posedali na dveh kanapejih sivkaste barve. Poleg tega je bila za sedenje na voljo “sopha” , prevlečena z rdečim plišem , trije fin i “stolči” (vsak ocenjen na 15 K) ter 18 črnih gladkih stolov, grobo pobarvanih (vsak veljal 3 K). Ma vsakem od petih oken so b ili zastori, draperije s karnisam i in blazinica. Stene je krasila diplom a Ciril-Metodove družbe, na steni sta se nahajala tu d i term om eter in okrogla stenska ura. Sobo sta razsvetljevala dva pozlačena “lustra" z električno napeljavo (za “ pozlačenje” enega so m orali odriniti 42 K). V kavarniški sobi sta se lahko uporabljala dva pljuvalnika. V lasti Narodne čitalnice so bili še štirje prostori - kavarniška kuhinja - telefonska soba, soba, ki jo je im ela v najem u Sokolska zveza, in dve sobi, kateri je zasedala družba sv. Cirila in Metoda. V popisu inventarja so b ili omenjeni tu d i drugi prostori, ki niso bili v lasti Narodne čitalnice: Velika dvorana v 1 . nadstropju, v kateri se je nahajalo 8 velikih zrcal (darilo Fr. Kollm ana, člana Narodne čitalnice), oder s trem i slikam i, šest velikih zof v kotih, ter 14 m alih zof. Ena od teh zof se je nahajala v m ajhni inšpekcijski sobi poleg velike dvorane - to je im ela na voljo državna policija, ko je hodila v Narodni dom nadzirat prireditve, (prim erjaj Ju tro 13. 1. 1941 - str. 4 - Križev pot starega čitalniškega prapora) Damska soba, ki se je nahajala poleg velike dvorane in v kateri je bila m arm ornata miza, razdrapan in u ni­ čen “ divan m illien” , dva fotelja, zrcalo z m arm ornato toaletno mizo, dve draperiji s karnisam i nad okni, kjer sta b ili tudi zavesi viseči na drogih in “luster". Na steni je visela velika podoba gospe Murnikove. Soba pevskega društva Ljubljanski zvon, kjer je popisovalec našel le tri draperije s karnisam i, Soba pevskega društva Slavec, kjer je bila oprava ob oknih sestavljena iz sedm ih draperij s karnisam i in sedm im i zavesami na drogovih, soba pa okrašena s podobam a dr. Bleiweisa in Valentina Vodnika. Knjige so bile spravljene v veliki om ari v predsobi. V pritličju stavbe so se nahajali še podobno oprem ljeni prostori: restavracija in kuhinja, pro­ stori društva Merkur, Sokolska dvorana in kegljišče. Preproge na stopnišču so bile dolge 100 m in široke 1.18 m, popisovalec pa je zabeležil, da njihova vrednost znaša več tisoč kron. 577 Sl., 16. in 21. 3. 1914. kakor 400 učencev, ki jih poučuje 17 učiteljev ... (poslanec dr. Pegan: Meče klerikalce ven!) Saj ni res! Na odboru Glasbene Matice so menda štirje klerikalci, (poslanec dr. Pegan: Ker jih nucate!) Zakaj? Saj že 4 leta ne dobi­ vamo za Glasbeno Matico nobene deželne podpore. Torej, če bi jih samo zara­ di deželne podpore imeli notri, bi jih morali že zdavnaj vreči ven.”578 Tudi Rav- niharjevo zatrjevanje, da je Glasbena matica koncertni zavod, ki stoji na višini in širi slavo slovenskega imena, seveda ni pomagalo. Kulturne institucije so propadale, dobivale nedvoumen poltični predznak oz. bile izpostavljene brezobzirnemu šikaniranju. Zbor Glasbene matice pred Matičino stavbo - pred I . 1915 Da so liberalna društva v primerjavi z široko razvejano SKSZ res pritlikavec, ki do veljave prihaja le po mestih, je pokazal občni zbor SKSZ za Kranjsko 1. 3. 1914. Številke njihovih rezultatov za preteklo leto so bile res impozantne - v SKSZ so bila vključena 204 društva, priredili so 185 veselic, 556 predstav, 968 predavanj, pri tem pa ni bilo upoštevanih 53 društev, ki še niso bila poslala statističnih pol. Članstvo v društvih SKSZ je po oceni njenega vodstva štelo nekaj manj kot 22.000 članov. V Ljubljani je v sklopu SKSZ 1 . 1913 delovalo 17 društev, ki so imela 6054 članov (med njimi 121 Orlov), ki so med drugim organizirala 139 predavanj in 26 izletov. Poudarek pri aktivnostih je bil v prvi vrsti na predavanjih - društva so gradivo za predavanja dobivala iz centralne pisarne SKSZ, ki je začela tiskati tudi “Korespondenco” s potrebnim materialom za predavanja. Poleg predavanj so bile posebno pomembne gledališke igre, pri čemer so dajali prednost “resnim” predstavam, burk pa so se načeloma iz­ ogibali. Zelo bistveno vlogo pri društveni aktivnosti je imela centralna knjižnica. Njena naloga je bila boj proti brezbožnemu čtivu oz. širjenje primernega čtiva: “Saj vidimo vsak dan, kako nasprotniki širijo in naravnost vsiljujejo svojo uma- 578 Obravnave sej deželnega zbora Kranjskega, 1914, VI. seja - 27. in 28. 2.; str. 225 in 240. 1'rrdno odxetpi vsem prav storiti. /> a kako bi mi to /nof/li'.'-' Župnik F. X Finiqar. Parsifal in zdaj f.-ic naš list s o ,‘ dokaz, da je r ža­ lostnih sloven, razmerah, vsako razburjanje brezplodno. hW-eniö Iv z hexeilaini našer/a Spasitelja: Oče, odpusti'Jim. saj ne tw /o. kaj d ela jo ‘ Mi pa. ostanemo„ kakoršni smo bili doslej. Slovenski ilustrovani tednik 12. 3. 1914 piše o klerikalnih obtožbah na svoj račun. zano literaturo.” Dr. Krek, ki je vodil občni zbor, je poslušalce spodbujal k boju proti brezvercem, pri tem navduševanju pa si je pomagal z germansko mitologijo: “Preteklo leto je bilo na Slovenskem bojno leto. Imeli smo skoro povsod volitve. V bojnem času je izobraževalno delo nekoliko zastajalo. Nemška pravljica pripoveduje o junaku Siegfriedu, da se je kopal v krvi zmaja, katerega je premagal in da je bil potem neranljiv - SKSZ naj bi bila tudi tak Siegfried. Mladi Siegfried, Slovenska krščansko socialna zveza, dalje v svojem delu in svojem boju.”579 Klerikalci so se na področju kulturnih institucij že dokaj približali idealnim ciljem in se z zapiranjem pipic iz deželne blagajne na nek način že “kopali v krvi zmaja”, še boljšo priliko za “kopanje” pa so - kot bomo videli - dobili z nastopom prve svetovne vojne. društvene prireditve - marec 1914: 31 predavanja 15 kulturno-umetniške prireditve 8 kulturno-zabavne prireditve 3 družabno-zabavne prireditve 5 liberalci 8 klerikalci 16 Nemci 5 socialdemokrati 1 ostali 1 II INSTITUCIONALNE PRIREDITVE H /l GLEDALIŠKE PREDSTAVE Gledališka sezona se je v marcu nagibala h koncu. V nemškem gledališču so hiteli, da bi nadoknadili čimveč zamujenega in nadomestili izpad iz sezone predpustnic. V nedeljo, 1. 3., so v nemškem gledališču izvedli dve ponovitvi - popoldne opereto “Geisha” in zvečer opereto “Polenblut” (“Poljska kri”). Večerno predstavo je obiskal dež. predsednik Schwarz, ki je sicer le redko zašel v nemško gledališče.58 0 To nedeljo so v Deželnem gledališču popoldne ponovili burko “Lumpacij Vagabund”, zvečer pa prvikrat v sezoni igrali Jurčič-Govekarjeve “Rokovnjače”. Prvič v sezoni je bilo gledališče čisto polno, tako da so nekateri ostali celo brez kart. Občinstvo “višjih in nižjih slojev” (S.n.) je bilo zelo navdušeno. Zlasti 579 Slovenec, 7. 3. 1914. 580 L.Z., 4. 3. 1914. so pozdravljali gosta iz Celja - Salmiča, ki je nastopil v vlogi Mozola in je na koncu prejel lovorjev venec.5 8 1 3. 3. so nemški gledališčniki uprizorili Grillparzerjevo dramo “Die Judin von Toledo” (“Judinja iz Toleda”). Laibacher Zeitung je pisal, da se režiji Kopala in nastopu igralcev ne more odreči priznanja, vendar je že spet - nekoliko obu­ pano - ponavljal željo po jasnejšem govorjenju. "Če gledalec mora uganjevati, kaj se na odru govori, lahko postane zelo nestrpen."5 8 2 5. 3. so v nemškem gledališču ponovili opereto “Polenblut” (“Poljska kri”),5 8 3 v slovenskem Deželnem pa Wiedov “Stari paviljon”. V vlogi graščakinje je nastopila zagrebška igralka Milica Mihičič. Gledališče je bilo spet dobro ob­ iskano.5 8 4 V soboto, 7. 3., so na nemškem odru igrali v benefic igralca Deisenhoferja. Odigrali so pozo s petjem “Der Heiratsschwindler" (“Poročni slepar”), ki jo je napisal Buchbinder, uglasbil pa Weinzerl. Obrabljenost igre igralcem nikakor ni preprečila, da ne bi navdušili publike.5 8 5 V nedeljo, 8. 3., so na splošne želje publike pri občutno znižanih cenah izvedli dve ponovitvi operet - popoldne “Die Dollarprinzessin” (“Dolarsko prin­ ceso”), zvečer pa “Fürst Casimir” (“Kneza Kazimirja”).5 8 6 To nedeljo so uspešnice ponavljali tudi v Deželnem gledališču. Popoldne so četrtič in zadnjič ponovili “kronsko predstavo - Tretji eskadron", zvečer pa “Rokovnjače”. Ti so tudi tokrat želi uspeh pred polno hišo. V vlogi Mozola se je to pot izkazal Borštnik, ki je s svojim gorenjskim dialektom izpadel “odurno pristno” (S.n.), ostali pa so še vedno elkali.5 8 7 10. 3. je nemško gledališče uprizorilo Ibsnovo dramo “Gespenster” (“Stra­ hovi”) in seveda razočaralo svoje zvesto občinstvo. Le redki so si prišli ogledat to “dolgočasje”.5 8 8 12. 3. so v nemškem gledališču ponavljali Humperdinckove “Königskinder” (“Kraljeve otroke”), istega dne pa je v Ljubljani spet gostovala hrvaška opera. Nastopili so z dvema predstavama - Parmovo dramatično romanco na Me- naschijev libreto po Heineju “Stara pesem” in Leoncavalovimi “I pagliacci" (“Glumači"). Stara pesem je doživela s strani obeh slovenskih dnevnikov resne kritike - “dolgočasno, prozorno, površinsko, brez poezije.” (Sl.), “povprečno” (S.n.). Leoncavallo je le nekoliko popravil vtis prejšnje polomije. Kljub temu je bil aplavz v razprodani hiši velik. Naslednjega dne - 13. 3., so zagrebški igralci nastopili z Verdijevim “Othel- lom” - “orkester je ta večer popravil popolnoma neugoden vtis prvega večera” (Sl.), “predstava je bila zaokrožena enota in je popolnoma uspela." (S.n.) Ble­ steli so Jazstrzebski - Othello, De Strozzi - Desdemona in Vuškovič - Jago. 581 S.n., 2. 3.; L.2., 5. 3.; Sl., 5. 3. 1914. 582 L.Z., 5. 3. 1914. 583 L.Z., 3. 3. 1914. 584 S.n., 6. 3. in SI., 5. 3. 1914. 585 L.Z., 4. 3. 1914. 586 L.Z., 5. 3. 1914. 587 Sl., 10. 3. 1914; L.Z., 9. 3. 1914; S.n., 9. 3. 1914. 588 L.Z., 11. in 12. 3. 1914. Oba večera je gledališče obiskal tudi baron Schwarz.5 8 9 14. 3. so se v nemškem gledališču po kratkem izletu v resno umetnost spet potopili nazaj v varno in toplo "kalužo" od občinstva oboževanih, bedastih operet. Gdč. Tschoyer je za svoj benefic izbrala kratki opereti. Slager-opereta R. Stolza "Du liebes Wien" (“Ti dragi Dunaj”), napisana v “variete stilu pene- trirajočega dunajstva, komike in naivne lahkoživosti” in Fallova “Bruderlein fein” (“Ljubi bratec”), sta ji dala možnost izpostaviti njen “umetniški karakter”. Ob­ činstvo je spet prirejalo ovacije in zahtevalo ponovitve plesnih točk in sek- stetnega marša.5 9 0 V nedeljo, 15. 3., so v nemškem gledališču zadnjič izvedli popoldansko po­ novitev predstave “Fürst Casimir” (“Knez Kazimir”), zvečer pa zadnjič kot ve­ černo predstavo “Polenblut” (“Poljsko kri”).5 9 1 To nedeljo so hoteli v Deželnem gledališču ponoviti “Naše bahače”, a je predstava zaradi premajhnega števila gledalcev odpadla. Zvečer je bila na sporedu “šaloigra - Čez leto dni”, katere obisk je bil izvrsten, gledalci pa so jo sprejeli “po zaslugi Povheta z viharnim navdušenjem.” (L.Z.) S.n. je bil bolj di­ rekten - “cenene šale, ki zahtevajo jako naivno in nedolžno publiko, o dejanju sploh ni govora, zapletek in razpletek sta taka, da se ju sam bog usmili; ne­ deljskega občinstva ni manjkalo.”5 9 2 17. 3. je bila na sporedu nemškega gledališča igra H. Bernsteina “Der Dieb" (“Tat”). Seveda ni bila nikakršno umetniško delo, pač pa je šlo za na­ peto burkasto komedijo. Predstavo sta si ogledala tudi baron Schwarz in nje­ gova žena.5 9 3 V četrtek, 19. 3., so v Deželnem gledališču ponovili šaloigro “Čez leto dni”.594 Tega dne so v nemškem gledališču popoldne pripravili zadnjo otroško predstavo v sezoni - pravljico “Schneewittchen” (“Sneguljčica”). Zvečer so uprizo­ rili burko Arnolda in Bacha “Spanische Riege” (“Španska muha”), ki je mnogo­ številne obiskovalce nasmejala do solz.5 9 5 21. 3. je na nemški oder prišla opereta “Die geschiedene Frau” (“Ločenka”) - benefic mladega pevskega komika J. Waldna. “Tudi tokrat so igralci dali vse, kar lahko njihova umetnost nudi.”5 9 6 Do konca meseca so v nemškem gledališču v rutinsko odigrali še naslednje predstave - v glavnem ponovitve: - 22. 3. popoldne “Polenblut” (“Poljsko kri”), zvečer “Du liebes Wien” (“Ti dragi Dunaj”) in “Bruderlein fein” (“Ljubi bratec”); - 24. 3. komedijo “Spanische Fliege” (“Španska muha”); 589 L.Z., 13. in 14. 3. 1914; Sl., 17. 3. 1914; S.n., 13. in 14. 3. 1914. 590 L.Z., 10. in 16. 3. 1914. 591 L.Z., 10. 3. 1914. 592 S.n., 17. 3. 1914; L.Z., 16. 3. 1914; Sl., 18. 3. 1914. 593 L.Z., 18. 3. 1914. 594 Sl. in S.n., 19. 3. 1914. 595 L.Z., 19. in 20. 3. 1914. 596 L.Z., 23. 3. 1914. Š t. 73. G le d illJk » p r e d s ta v a 2S03. X M X X K N X X X K K X « K M K M M X M X X X K M. V torek, dne 24. marca 1914 M P t a li a t a f t * U t a i : Werther Lirska drama v treh dejanjih (4 slikah), po Goetheju spesnila Blau in Milliet. Uglasbil J. Massenet« OSEBE: Werther Albert Načelnik Lotla I Sofija j Fritz Max Hans Dogaja — — • Tadej Lowczynski. — — — Marko Vuškovič. — — — ToSo Lesič. — — — Maja de Strozzijeva. — — — Micika Žličarjeva. — — — Marcedes Valentijeva. — — — Slefica Lovrenčakova. I — — — — Josipa Žlofova. se blizu Wetzlarja od julija do decembra 1772. [ njegovi I j otroci I njegovi otroci Justina Štorekova. Olga Švareova. Ruža JakSičeva. Aleksander Binički. Marijan Kondracki. Ivan Oberski. Savka pl. Omčikusova. Stanovniki walheimski, gosti, glasbeniki. I. dejanje: V načelnikovi hiSi (julij); II. dejanje: Pod lipami v Karl pretel Klara Schmidt I f _ _ _ _ Johann J prijatelja j — — — — Brühlmann, mlad meščan — — — Kata, mlada meščanka — — — Walheimu (september); III. dejanje: a) Lotta in Werther (24. december); b) Wcrtherjeva smrt p a v a Lože: v parterju za 4 osebe . K 20 — Operne cene: Sedež v loži za 5. in 6. osebo Galerijski sedeži : I. vrsta . . K MO „ 1 . nadstr. za 4 osebe v H . nadstropju....................K 2 - II.—V. vrste. „ —'80 St. 2 .-5 ........................ .. 20 - Parternl sedeži : I.—III. vrste . „ 420 „ I. nadstr. za 4 osebe IV,—VI. ........... 380 Dijaško stojiSče........................ St. 6 .-9 ........................ ,. 24 — X.-XI. ............ 3-30 2-50 2-50 Galerijsko stojiS če................ „ II. nadstr. za 4 osebe 1 0 - Gledališki l is t............................ .. —‘10 Sedež v loži za 5. ali 6. osebo II. ................ 2 30 Garderoba za o seb o................ v parterju in 1 . nadstr. . . . .. 3— » t » i III...................... 210 Dijaška garderoba.................... « —’10 Blagajna se otvori ob 7., začetek ob '/28., konec po 10. zvečer. Vstopnice se dobivajo v Češarkovi trafiki in zvečer na dan predstave —m— pri blagajni v gledališču. . = = = X M NI « M X M XI X x X X X X X X X X X X X X X - 25. 3. uglasbljeni ljudski komad L. Arrongesa na glasbo Millöckerja “Haase- manns Töchter” (“Haasemanova hči”), benefic blagajnika Laubererja; - 26. 3. opereto “Eva”; - 28. 3. Leharjevo opereto “Die lustige Witwe” (“Vesela vdova” - parodija na balkanske diplomate v Parizu) - odhodni benefic gdč. Ehrenfeldove; - 29. 3. popoldne opereti “Du liebes Wien” (“Ti dragi Dunaj”) in “Bruderlein fein” (“Ljubi bratec”), zvečer opereta “Die geschiedene Frau” (“Ločenka”); - 30. 3. gostovanje celovške opere s Puccinijevo opero “Das Mädchen aus dem Goldenen Westen” (“Dekle z zlatega zahoda”), ki jo je obiskal tudi baron Schwarz.5 9 7 V Deželnem gledališču so do konca meseca nastopili še: - 22. 3. - ponovitev veseloigre “Čez leto dni”;5 9 8 - 23. in 24. 3. z gostovanjem hrvaške opere z operami Saint-Saënsa “Sam­ son in Dalila” in Masseneta “Werther”; Predstavi sta pred polno dvorano dosegli velik uspeh. Prvi večer je bil navzoč baron Schwarz. - 25. 3. in 27. 3. z burko “Nezdramljivi Izidor”. Predstava je bila “bedasta, a je publiko nasmejala” z “dovtipi brez logike”. - 29. 3. s poslovilno predstavo Borštnika - dramo M. Brage “Aleluja”. Prese­ netljivo dober obisk - kljub lepemu nedeljskemu vremenu je bila hiša polna, gledalci so častili Borštnika, ki je v poslovilni igri prekosil samega sebe: “gle­ dalca je zanesel preko slabe drame v pravo in pristno umetnost.”599 gledališke predstave - marec 1914: 40 slovensko gledališče - 15 (3 drame, 8 burk/veseloiger/ ljudskih iger, 4 opere) nemško gledališče - 25 (4 drame, 15 operet, 5 burk/ veseloiger/ljudskih iger, 1 opera) Slovenskemu gledališču je ob koncu sezone končno - ob precejšnjem za­ tajevanju čuta za umetnost - uspelo privabiti gledalce v svojo hišo. H/2 KINEMATOGRAFSKE PREDSTAVE V kinematografu Ideal je bilo v marcu poleg običajnih predstav mogoče videti le malo ogleda vrednega. V torek, 17. 3., so si Ljubljančani lahko ogledali Schnitzlerjevo dramo “Lju­ bimkanje”.6 0 0 Slovenec, ki sicer ni reklamiral kinematografskih predstav, je v predveli- konočnem času naredil izjemo. Slo je za film “Kristusovo trpljenje”, ki je bil na sporedu od 20. do 26. 3. 1914. Pri tem je klerikalni dnevnik poudarjal, da so se dunajski cerkveni dostojanstveniki o filmu naklonjeno izrazili.6 0 1 Slovenski narod je k ogledu istega filma vabil z drugimi argumenti - “vsak inteligent, ki si je to ogledal, je zatrdil, da ta film ne zaostaja prav nič za onimi, ki predstavljajo staroveške orientalne drame.”6 0 2 597 L.Z., 21., 24., 26., 27., 28., 30. 3. 1914. 598 Slovenski gledališki muzej; Dram atično društvo - Blagajniška knjiga za sezono 1913/14; 392/m apa 72-197; zbirka fotografij gledaliških letakov. 599 Sl., S.n. in L.Z.- 23., 24., 27. in 30. 3. 1914. 600 S.n., 16. 3. 1914. 601 Npr. Sl., 5. 3. 1914. 602 S.n., 24. 3. 1914. 11/3 KONCERTI 4. članski koncert Filharmonične družbe je potekal 2. 3. v filharmonični dvo­ rani. Na sporedu so bila Mozartova dela za orkester, violino in klavir. Nastopila sta solista - pianistka gdč. Edith Bock in violinist Robert Hüttl.6 0 3 4. 3. je v isti dvorani nastopil tajni dvorni svetnik Willy Burmester skupaj s pianistom Emerichom Krisom. Nagrajen je bil z viharnim ploskanjem številnih obiskovalcev, med katerimi je bil tudi dež. predsednik Schwarz.6 0 4 Veliko pozornost je v marcu vzbujal cerkveni koncert Cecilijinega društva 11. 3. v frančiškanski cerkvi, kjer so poleg orkestra 27. reg. in zbora frančiškanske cerkve sodelovali direktor FD Weiss-Ostborn, prof. Adolf Robida in Hugolin Sattner - ki je dirigiral. Med množico obiskovalcev so bili tudi dež. predsednik Schwarz, škof Jeglič, dvorni svetnik Chorinsky ter “mnogoštevilne vodilne oseb­ nosti ljubljanske družbe obeh nacionalnosti, duhovščine in vojaščine." (L.Z.)6 0 5 16. 3. je v dvorani FD potekal 4. komorni koncert te ustanove. Namesto bolnega Weiss-Ostborna je nastopil pianist Varga. Med mnogoštevilnimi obisko­ valci je bil tudi baron Schwarz.6 0 6 LDO - Ljubljanski društveni orkester, ki je štel 15 članov, je v začetku mar­ ca zapustil Ljubljano in se preselil v Šibenik. Tam naj bi ostal vse do oktobra, ko naj bi se vrnil. S tem so se razblinili zadnji ostanki nekoč dosti obetajoče Slovenske filharmonije. Ljubljana je ostala brez profesionalne civilne godbe.6 0 7 S tem so se samostojna orkestrska izvajanja lahkotnejše glasbe zreducirala na nastope godbe 27. reg. Ta je v marcu priredila tri promenadne koncerte - 8., 15. in 22. 3. - vse ob nedeljah ob pol enih popoldne v Zvezdi.6 0 8 603 L.Z., 6. 3. 1914; Spored: 1. Jupitrova sim fonija v c-duru 2. koncert za klavir in orkester v d- m olu 3. adagio za violino in orkestrsko spremljavo v F-duru 4. uvertura k operi ''Čarobna piščal". 604 L.Z., 26. 2. in 5. 3. 1914; Program je obsegal dela Beethovena, Paganinija, Haydna, Hum - m la, Dittersdorfa, Dusseka, Webra, Rameau-Godowskega, Liszta in Saint-Saensa. 605 Poročilo - L.Z., 12. in 13. 3. 1914, spored: 1. H ochreiter - Salve regina 2. Rheinberger - Kyrie in gloria iz maše v C-duru za zbor in orkester 3. Engelhard - Im m aculata - pesem za zbor in orgle 4. Rheinberger - Pasijonske pesm i za zbor in orkester 5. Sattner - K do je to? tenorski solo iz oratorija Asum ptio 6. Griesbacher - Tristis est anim a mea za zbor 7. Foerster - Stabat M ater - za zbor in orkester 606 L.Z., 13. 3. 1914; Na sporedu so bila dela Čajkovskega, Sauerja, Liszta in van Beethovna. 607 Npr. Sl., 11. 3. 1914. 608 Npr. L.Z., 7., 14. in 21. 3. 1914. sporedi - 8. 3.: 1. Dostal: Toreador Marsch 2. M aillait: “ Das G locklein des Erem iten’’, Ouvertüre 3. Dostal: Erzherzogin Zita - Walzer 4. Leoncavallo: Phantasie aus der Oper Bajazzo 5. Eilenberg: Heinzelmänchen 6. Lehar: Koralenlippen 15. 3. 1. Fučik: Ö sterreichisch-ungarische Soldatenklänge koncerti: 7 27. reg. Filharmonično društvo Cecilijino društvo 3 3 1 II/4 OSTALO Konec marca je “kulturno” dogajanje v Ljubljani popestril prihod cirkusa, ki se je utaboril v Areni za Narodnim domom. Pri vseh predstavah je bilo "obilo ljudstva" - posebej je vleklo geslo 30 “levov". Kapetan Schneider jih je zelo efektno dresiral. Poleg tega so bili na sporedu še artistični sporedi oz. izvajanje akrobatičnih točk, plastični kipi, nastop človeka s kačjim telesom, imenovanega tudi človek brez členkov. Odmore so zapolnili nastopi bebastega Avgusta. Najdražje vstopnice so bile po 3 K za sedišča, stojišča so bila po 60 v. institucionalne prireditve - marec 1914: 47 gledališke prireditve 40 koncerti 7 slovenske institucije 15 nemške institucije 28 ostali (Cec. društvo) 4 APRIL (Zimska sezona prireditev se zaključuje.) Aprila se je število prireditev zmanjševalo in Ljubljana je počasi tonila v mrtvilo poletnega dela sezone. 2. Suppe: "Banditenstreiche", Ouvertüre 3. Fall: "Bruderlein fein", Walzer 4. Meyerbeer: O pernphantasie "Hugenotten" 5. M illöcker: “ K lo p f an", Polka française 6. Planquette: “ Die Glocken von Corneville” (Operettenphantasie) 22. 3. 1. Mader: A dio M amula, Marsch 2. Rieto: Certamen National, spanische Ouvertüre 3. Kienzl: Phantasie aus der Oper "Kuhreiger" 4. Zanetti: "M arschcharkteristikon - Indische W achparade" 5. Gretsch: Opereten Potpourri I D R U Š T V E N E P R IR E D IT V E I/la PREDAVANJA V aprilu so se v Ljubljani zvrstila naslednja predavanja: - 2. 4. so v Katoliški tiskarni priredili predavanje Slomškove zveze, na kateri je g. Dragan razlagal, kako lahko izračunamo oddaljenost predmetov, ki jih lah­ ko vidimo, pa ne moremo doseči.6 0 9 - Istega dne (2. 4.) je v organizaciji Gospodarskega izobraževalnega društva za Krakovo in Trnovo predaval katehet Ivan Tomažič o “Lurški Bernardki”. Po­ božni poslušalci so se zbrali v gostilni Pri Steinerju na Opekarski cesti.61 0 - 3. 4. je v hiši evangeličanske občine predaval pastor Hegemann o po­ novnem vstajenju Burbonov po padcu Napoleona.6 1 1 - 5. 4. se je tudi v Šentjakobskem prosvetnem društvu zaključila sezona pre­ davanj. Na zadnjem predavanju je bilo govora o domačih malih obrteh.6 1 2 - 16. 4. je predsednik Gospodarskega izobraževalnega društva za Trnovo in Krakovo, dr. Pegan, predaval svojemu članstvu v gostilni Pri Zalarju.6 1 3 - 23. 4. je govoril prof. Sušnik v Ljudskem domu - organizator je bilo kle­ rikalno Slovensko gospodarsko društvo.6 1 4 - 24. 4. so - prav tako v Ljudskem domu - priredili predavanje Krščansko socialne ženske zveze.6 1 5 - 30. 4. je potekalo predavanje F. Terseglava v organizaciji Gospodarskega izobraževalnega društva za Krakovo in Trnovo - tokrat v Cerkveni ul. 11. predavanja: 8 klerikalci 7 Nemci 1 Sezona predavanj se je zaključevala, njihovo število upadalo. 1/1 KCILTORNO-CIMETNIŠKE PRIREDITVE 4. 4. je spet nastopil dr. Hegemann. Tokrat je imel slavnostni govor na pro­ slavi društva Kasinoverein v stekleni dvorani Kazine. Z njo so se spomnili 99. obletnice Bismarckovega rojstva. Na sporedu so bili glasbeni nastopi, zborovsko petje in deklamacije. S.n. je pripomnil, da so slavili moža, ki je strl moč 609 Sl., 31. 3. 1914. 610 Sl., 31. 3. 1914. 611 L.Z., 3. 4. 1914. 612 Sl., 4. 4. 1914. 613 SL, 16. 4. 1914. 614 SL, 18. 4. 1914. 615 SL, 23. 4. 1914. Avstrije in jo potisnil v obupen položaj, v katerem se danes nahaja. Govornika, dr Hegemanna je S.n. tudi opomnil, naj ne izziva s parolami, kot so: “Kdor se Trsta loti, zadene ob ost nemškega meča”, saj je menil, da Ljubljana še ni pruska.6 1 6 Klerikalni diletantje iz mestne okolice so se neomajno odločili, da ob koncu sezone s pravo gledališko umetnostjo osrečijo Ljubljančane. 5. 4. so se člani klerikalnega Šišenskega prosvetnega društva pojavili na odru Ljudskega doma s Finžgarjevo dramo “Divji lovec”. Ob srednje dobrem obisku so se gledalci ob nerodnih igralcih prav dobro zabavali. Sl. pa je igralce zagovarjal, češ da je treba upoštevati vse “teškoče” ...6 1 7 Naslednjo nedeljo, 11. 4., so na vsega hudega vajeni oder Deželnega gle­ dališča prišli “Viški diletantje”. V korist obnovitve neke kapelice v Rožni dolini so nastopili s Schillerjevim “Wilhelmom Tellom”. Odrezali so se še bolje kot Šiš- karji - o njihovem nastopu je Slovenec raje molčal, razburil pa se je Laibacher Zeitung. Poročal je o zastarelem prevodu, pohabljenju igre - iz katere so izločili nekatere bistvene dele, druge pa stlačili skupaj - in zaključil z željo, da naj v bodoče Deželno gledališče obvarujejo pred tovrstnimi nastopi.6 1 8 Težko je presoditi, ali so jih v visoki umetnosti posekali člani Katoliške dijaške zveze. Ti so isto nedeljo kot Vičani (11. 4.) nastopili v Ljudskem domu s Pregljevo trilogijo, ki je imela naslov “Vita” in so jo predvajali na korist “Leo­ novemu starešinstvu”. Po oceni Laibacher Zeitunga sodeč, je predstava izpadla v stilu teatra absurdov, čeprav je bil njen namen popolnoma drug. Zajela naj bi življenjsko zgodbo neke graščakinje in v časovnem razponu 40-ih let upodobila, kako se v njenem življenju spopadata dva pogleda na svet: Schleiermacher- Schopenhauerjev materializem in krščanstvo. Vendar je potek dogodkov na odru šel nekako svojo pot. Pri najboljši volji ni bilo jasno, zakaj je nastopal graščak v prvem dejanju pod masko kot harlekin, zakaj sta z ženo menila, da se morata ločiti, zakaj se je mož odločil za prostovoljno smrt. V drugem delu je šlo za parafrazo ljudske pripovedke “Rošlin in Verjanko” - le da v originalni zgodbi Verjanko ubije Rošlina, tu pa se je ljubimec graščakinje raje izognil tovrstnim nevšečnostim in prizorišče zapustil. V tretjem dejanju se graščakinja skesa, na starost postane krepostna in sin jo spet spoštuje. Vendar je šlo tudi tu - kot v celi predstavi - za nejasne upodobitve. O smiselni zgradbi ni bilo govora - scena se je vrstila za sceno, kot je pač naneslo. Mnoge osebe so prišle in šle, se sem ter tja silile k pogovoru, človek ni vedel zakaj in čemu.6 1 9 Gledališke skupine klerikalnih društvev so vztrajale tudi pri koncu sezone in se niso izneverile svojim idealnim ciljem. Operetni junaki z nemškega odra so imeli med svojimi ljubljanskimi oboževalci posnemovalce. V korist zavetišča za žene in otroke so 16. 4. v nem­ škem gledališču nastopili diletanti. Na sporedu so bile poze, petje in skeči, v 616 L.Z., 4. 4. 1914; S.n., 8. 4. 1914. 617 Sl., 11. 4. 1914. 618 L.Z., 14. in 20. 4. 1914. 619 Sl., 9. 4. 1914; L.Z., 20., 21. 4. 1914. ospredju programa pa je bil ples oz. balet - “Razvoj dunajskega valčka" v treh delih. V tej uprizorotvi je bilo mogoče videti, kako se je valček plesal od svo­ jega nastanka pa do zadnje inačice. Pri izvedbi je sodelovalo 70 nastopajočih, občinstvo je bilo navdušeno, posamezne plese pa je bilo treba ponavljati. Pri­ reditev je obiskal baron Schwarz z ženo.6 2 0 kuiturno-umetniške prireditve: 5 klerikalci 3 Nemci 2 1/2 KÜLTÜRNO-ZABAVNE PRIREDITVE Po odhodu LDO-ja se je v ljubljanskem društvenem življenju čutila praznina. Njegove naloge je skušal prevzeti Salonski orkester Sokola I, ki je 6. 4. imel svoj prvi nastop v dvorani hotela Tivoli. Enako prireditev je orkester priredil 13. 4.6 2 1 Ljubljanski turnarji so 18. 4. zvečer priredili “Taufkneipe” oz. slavnostni se­ stanek, na katerem so krstili vse nove člane. Razen krsta, ki je potekal slo­ vesno in s primernim humorjem, je bilo na sporedu tudi več pesmi in pa krat­ ko predavanje o “očetu turnarjev Jahnu”. Ob veselih pesmih in ognjevitih go­ vorih so se turnarji v Kazini navduševali do poznih ur.6 2 2 kulturno-zabavne prireditve: 3 liberalci 2 Nemci 1 1/3 DRCIŽABNO-ZABAVNE PRIREDITVE 16. 4. je klerikalni Družabni klub priredil kegljaški večer v Rokodelskem do­ mu.6 2 3 Največja družabno-zabavna prireditev v aprilu je bila obenem tudi prva na prostem. 26. 4. sta Sentjakobsko-Trnovska in Sentpetrska podružnica liberalno usmerjene narodnoobrambne Družbe sv. Cirila in Metoda pripravili tradicionalno jurjevanje na gradu. Dopoldne je bila v grajski kapelici maša s pridigo, po­ poldne pa so se začele h kapelici in na grajsko dvorišče, kjer so bili postavljeni šotori in stojnice, valiti nepregledne množice. Liberalci so se seveda tudi to pot norčevali iz klerikalcev. S plesišča se je slišalo veselo kričanje, razpoloženje je bilo najboljše, S.n. pa je poročal o več tisoč obiskovalcih.624 Slovenec se je seveda zgražal nad nemoralno reklamo, s katero se je na prireditev vabilo ob­ činstvo - “najnovejši Johančin čudež ... noben moški naj ne zamudi ogledati si žensko skrivnost, ki večini še ni znana ...” - še bolj pa nad urednikom časo­ pisa Glas juga Zalarjem, ki je med svojim govorom “smešil duhovniške pro- povedi, kazal občinstvu konjenika iz lecta in ga predstavljal za konjenika Jurija ter uganjal podobne duhovitosti.” (Sl.)6 2 5 Razen maloštevilnih društvenih prireditev je seveda ostajala vedno zanesljiva kavarniška ponudba. V kavarni Central je imela še vedno vsak večer koncert brhka, “splošno priljubljena” ženska tamburaška godba Javor.6 2 6 621 S.n., 4. 4. 1914. 622 L.Z., 21. 4. 1914. 623 Sl., 16. 4. 1914. 624 S.n., 25. in 27. 4. 1914. 625 Sl., 27. 4. 1914. 626 Npr. - Sl. 10. 4. 1914. družabno-zabavne prireditve: 2 liberalci 1 klerikalci 1 1/4 OSTALO 5. 4. so klerikalci v Rokodelskem domu ustanovili novo podružnico SKSZ - Prosvetno društvo za kolodvorski okraj. Že ob ustanovitvi je imelo društvo 150 članov.6 2 7 Prav v tem delu mesta je bilo delo krščanskih kulturno-društvenih delavcev zelo potrebno. Zenski oddelki SKSZ so namreč ustanovili “Kolodvorski misjon”, kar je pomenilo, da so dame, pa tudi “priproste ženske usmiljenega srca” in z dosti časa, hodile k prihodom vlakov, kjer so sprejemale naivne mla­ denke s province, “da neizkušena dekleta otmejo nanje prežečim zapeljivcem.” (Sl.) Klerikalna večina v deželnem zboru je, v skrbi za nedolžna dekleta iz pro­ vince, že jeseni 1 . 1913 izglasovala nemajhno podporo za - takrat še nastajajoči - “Kolodvorski misjon” v višini 2500 K.6 2 8 Klerikalci se tudi v aprilu niso čisto potolažili zaradi svojega izgona iz Slo­ venske matice. O ponovni izvolitvi njenega predsednika Ilešiča so njegov govor sarkastično karikirali, njega pa omalovaževali: “Tako kulturnega moža mati Slovenija še ni rodila; pod njim se bi Slovenska matica zelo razmahala”.629 Ljubljanski turnarji so 19. 4. bili gostitelji velikega telovadnega turnarskega shoda, ki je potekal v Turnhalle oz. v realki. Gauturnwart oz. okrožni vodja Franke iz Beljaka je pred nastopi pozdravil goste iz Kočevja, Gorice, Bele peči in Trsta. Po končani telovadbi so imeli turnarji sejo v Kazini, na kateri so go­ vorili o njihovih načrtih, izletih in shodih.6 3 0 društvene prireditve - april 1914: 18 predavanja 8 kuiturno-umetniške prireditve. 5 kulturno-zabavne prireditve 3 družabno-zabavne prireditve 2 liberalci 3 klerikalci 11 Nemci 4 627 SL, 3. 4. 1914. 628 Sl., 4. 4. 1914; Obravnave sej deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani za 1 . 1913 - str. 576. 629 SL, 15. 4. 1914. 630 L.Z., 21. 4. 1914. II IN S T IT U C IO N A L N E P R IR E D IT V E \\/\ GLEDALIŠKE PREDSTAVE V aprilu se je gledališka sezona v obeh gledaliških hišah končala. V benefic orkestra nemškega gledališča so 1. 4. uprizorili Mestroyevo burko “Die schlim­ men Buben in der Schule” (“Poredni fantje v šoli”) in opereto Hellmesbergerja “Wien bei Nacht” (“Dunaj ponoči”). Gledalcev je bilo malo, prišel pa je baron Schwarz.6 3 1 2. 4. so gostovali člani hrvaške opere s “Hoffmanovimi pripovedkami”. V na­ stopih je izstopal Vuškovic, ki svojih vlog ni igral, pač pa živel, v demonskih vlogah pa je bil resnično grozljiv. Gledališče je bilo seveda razprodano, pred­ stavo pa je obiskal tudi baron Schwarz z ženo.6 3 2 Istega četrtka (2. 4.) je bilo na nemškem odru na sporedu Björnsonovo de­ lo “über unsere Kraft” (“Preko naše moči”). Psihološka drama, ki se ukvarja s vprašanji vere, je seveda privabila zelo malo gledalcev.6 3 3 3. 4. so hrvaški gledalci nastopili z Leharjevo opereto “Končno sama”. Ta je bila “polna dunajske plesne glasbe in bogatega vzdušja” (L.Z.) oziroma bila je plehka in brez dogajanja, igralci pa “sladki in gladki, spretni in skočni.” (S.n.)6 3 4 Po uradnem zaključku sezone so v Deželnem gledališču pripravili še štiri predstave v korist vseh igralcev. V soboto, 4. 4., naj bi uprizorili veseloigro “Le­ gionarji” vendar je prišlo do škandala, saj so predstavo zaradi premajhnega števila gledalcev - prišlo jih je 28 - odpovedali.6 3 5 Slovenec se je spet spraševal o vzroku za apatijo gledalcev do slovenske drame in prišel do zaključka, da ni kriv ne repertoar ne igralci, tudi ne draginja ali pa politika, pač pa nemško gledališče: “V soboto zvečer je vse drlo v nemško gledališče. Kaj pravite narodnjaki?” (Sl.)6 3 6 Tam so namreč to soboto uprizorili Bahrovo veseloigro “Das Konzert” (“Koncert”). Predstava je bila benefic vodje gledališča Schramma, ki je imel zasluge za “imeniten umetniški nivo” (L.Z.), katerega je nemško gledališče baje doseglo. Gledališče je bilo po poročilih L.Z. resnično nabito polno, igrali so “pristno nemško veseloigro”, predstavo pa je obiskal tudi deželni predsednik Schwarz. Gledalci so Schrammu prirejali “nevidene ovacije”.6 3 7 Ljubljana je to soboto s svojim izborom nedvoumno pokazala, katera je tista kultura, ki v mestu vlada in prevladuje. Naslednje benefične predstave igralcev Deželnega gledališča so bile vendarle deležne boljšega obiska. V nedeljo, 5. 4., je popoldne “Nevzdramljivi Izidor” pri- smrčal napol razprodano hišo. “Gledalci so se do onemoglosti smejali podrti 631 L.Z., 3. 4. 1914; Obe predstavi so šteli kot eno. 632 S.n. in SL, 2. in 3. 4. 1914; L.Z., 2. in 4. 4. 1914. 633 L.Z., 2. in 4. 4. 1914. 634 L.Z. in S.n., 4. 4. 1914. 635 SL, 6. 4. 1914. 636 SL, 9. 4. 1914. 637 L.Z., 4. in 7. 4. 1914. I n i f e r j t o } fo fe j^ lu M iiu m s t fje n t e r in f a t k r f ) a $trcftiou: $erm i I $a)tlttrtß beit 5. Jtyîtü 1914 1 ГјјјГијтијј iirn lf " g l a d ? m i f f a g s o x f t e C C u n g Wn|ait8 3 llfyr -ПРЈ i t i tictieiikn » ecinčigt(|tcn fPctlfcu « it fa n j 3 Uljr (ЧГ“ 2E» ja ie lr f c s a .g ' 1 " P l Z um Uorteile des gesam ten technischen Personals Die spanische Fliege ©djnmf in btti SUten oon g ra n i ^ritalfc unb « г и р g«dj — Seit«: ber Äuffüljrung: prrhter gxu ni $djratnm Cubwig Älinfe, 3Äoftric§fabrifant . ftlfjanbrrïxiftnfjoftr ®mma, feine ftrau ...... ïlurelia be if $auta, berat ïorfjter.......... Üilfe fiiti^art Sbuarb öurwig, tRcidjltaglabge* prbneter, Сштав ©rpber . . . îlbolf SBurj ИВаПђ, feine lodjter ganita Weimar Äloie SBimmer, Smmo» бфгаадег . Wobcrt ffopnt Ort ber $anblung: (Sine größere beutfdje ^roöinjfiabt in ber ©egenmart I V " N a c h » d e m z w e i t e n A k t , e i n e g r ö O e r e P a u a ®r. grife ® triad).............6iegfrieb $olger Hnton ïiebemaçer.............©eorg 6t8ger ©ottlieb SEJÎeifel............... Ûeopolb фогопмђ 3Jîa(t|iIbe, feine ftrau..........Olga 3Qttner fieititic^, bereit ©оЕ)п.......... 5RuboIf JerftI uRarie, SDirtf^afterm bei Rlinle феИђ ©öbel Sjitftfitj« I.— IV. Oleilje . . . 2'10 Sperrte V.— VIII. ИеЦе . . 170 Sperrte IX.— XI. töe!$e . . 140 exerrfilje Х11.-ХШ. ПсЦс . Г20 Л л П а е г о П и и и п и т ‘ / , 3 Ц ђ г Üogcn-Satfonft^c . . . . . 2 * 1 0 ®fl!fpuf!ljc II. OTnug 1 . ОТејђе . I '20 Selfenftye II. Slettfl II. JHei^e . Г — »(ilfonfilje H. Diang Ш.ЗШђе . - 76 tgi Wiifatifl um 3 Ufyr Coflen-eintrltt............. Г10 ÿnrterrcSiittritt...........-84 6tubeiiten> unb ffinrnifsnlferlen - -54 ©nie tie...................-'34 (g iib c 5 Ufyr 1бО. ®orflcOung Jlß ertb s ф аШ 8 | §јГјјјјјјЈји ц м и (größter jj>citcrfcttôcrfo(flî gefrte gorftcfltnifl! ©röfjtcr ^»citcrfcitöcrfotg Ï Der Bauernschreck $o[[( mit ÖVfflHg “ nb lo m *n beei Jlfttn Don 3 ir t m j g t lo f« unb J lb c ff ^ lie im id ? — Ü üttt b« !Buf[al)riing : |\C « t. J r tfc n Q o f« — SRu[ifati[djc 2«ilimg : 3?re6 gQörCü» Crflrr & ht: „Jinf, jur Ja&& «nrtj >»w grtuernfdjrtdU" — ?»«!»**■ ^Itti „© Int 0fincin>rolb ftibl« . .............. RuboII ßerfll HUtotib« î«tltnl)cftt fcennlne IBo!| çanna {Reimst Inion ttufim Caron вШттПтв'1 ............................. 61»Qfnib ђо(|« Sifjltteb 3nning unb IBafltn^SnbUt.................................... BlÖOt ïerttlç SBinimerl, Sloslttft^nr .......................... ®»org SlSjet *nna, ®iinflm4b(üitg[, Qkmcinbcf^ccibtt unb SJlelmt.............................................. ßub ®anbtt Bulïtt«, Silbrtnogtl, Sauttn unb ötmeinbo Qnittaxg«, i auil^ugmitglitbd son Sinitÿtt. I euglbninn fion«t(tln, ‘ ® iy îiubtt. ® tm lt4n«, BMtt, jum .aSoIbtmn Çlrldjtn Dtr ^aatt-Stjp...... SXt зофег «lep...... ®it Bab« 3»1Ц|................................ В1 |фег«Ив1 ђм1 п ......................... Šobtit Ropal C;o fiBrnn Rail SBtbft CtopolD fiotoroiÇ fotlnj B^bn Iljctijt © < fem ib £uije ttbrtnftlb Bnlon fiaubtret fctini 8l*bft Qabricl ®itin«t ђгОђ p tS b e T D lg o O B ilm t O e i a n g a n u m m e p n i frfter flhl; I. ’( Clcd Dom ГПаг1гг1", gelungen oon Klemy TTchojer. 2. „Das Iff der bflfe Bauernfdiredtl“ iïlQrfdicouplet, Dorgelrogen non Rlexander Deilenhofer. Zroeifer Akt: 1. „ITIIr fan g’fchertl“ Sextett oorgefragen Don Robert Kopal, Adolf \17urz, Heinz Zlobiifit|( II. Siang I . Uicifjt . 190 $nlfoufityr II. (Hang II. Sicile . 150 Bnffonfiljc II. Шапд (II. Sicile. 126 ® Wiifniifl um ’ /„8 IHjr £ogcn«®intritt . . . . 1'90 parierte >{£iuiriit...........104 6tubtnleu