■	o
: SO
■	O
¡ o
iö i Vf
:o !o
Ip^ ! rv-
Ptuj, petek, 24. avgusta 2007
letnik LX • št. 66 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
HaipzeV
Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov.
Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR
Dominico d.o.o., Zadrafni trg 8, 2251 Ptuj
02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
isije C02: 135 - 194g/km. Število vozi je omejeno.
_ll
paJ
Amakato/T
Zabavno fit s kolesom!
Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007
SE
15
DNI
www.polimaraton.si
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
SONCHEK.com
Obišči Sonček, obišči svet!
DJERBA samo 399 €
TRGOVINA. M0KTAZA
•vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
Foto: Martin Ozmec
slovenski festival
domače zabavne glasbe
Ptuj 2007
Minoritski samostan, 24. avgusta 2007, ob 19.30 uri
Perutnina Ptuj
MESTNA OBČIM PTUJ
Po mestni občini	Kronika
Ptuj • Kdo zavlačuje -	Rače • Ponovno soje-
zakon ali mestna oblast?	nje Marjanu Glavarju
Stran 3	Stran 32
/arh hotel Ptuj
Vznemirljiva srečanja z dediščino, umetnostjo in hotelskim udobjem
T
Svečana
otvoritev hotela in

prS^ai
avarne
29. avgusta 2007 ob 13. uri

Šikole • S prvega občnega zbora ptujske izpostave SKS
Hudo kritični do zbornice in zakonodaje
Ptujska podružnica Sindikata kmetov Slovenije (SKS) je v nedeljo zvečer izvedla prvi občni zbor po lanski ustanovitvi. Predsednik podružnice oz. izpostave Anton Medved je delo v preteklem letu označil kot uspešno, hkrati pa opozoril na številne pereče težave kmetov.
„V prvem letu smo pridobili precej novih članov; od prvih 49 je članstvo naraslo na 90 članov, ki plačujejo članarino, naš cilj pa je to številko še povečati. Povečati je treba prepoznavnost in aktivnost SKS, kot tudi vključevanje kmetov v SKS. Sindikat mora zahtevati enake standarde pri izvajanju ukrepov kmetijske politike v Sloveniji, kot jih imajo kmetje v Evropi, saj delujejo na enotnem tržišču in z enakimi stroški," je poudaril Medved.
Sicer pa so zbrani na občnem zboru sprejeli in potrdili več sklepov. Med drugim so ugotovili, da v načrtovanju in izvajanju kmetijske politike v Sloveniji trenutno vlada velika zmeda. Kmetijsko-goz-darska zbornica po njihovem mnenju postaja drugo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, to pa je vedno bolj odtujeno od dejanskega stanja in razmer v slovenskem kmetijstvu. "Slovenci nimamo nacionalne kmetijske politike, ker MKGP, KGZS in druge strokovne organizacije ne poznajo dejanskih po-
Uvodnik
Revščina ni vse
treb Slovenije in kmetijstva!" Člani izpostave so tudi soglašali, da bo sindikat zastopal in zahteval prostovoljno članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, prav tako pa se bo z vsemi oblikami sindikalnega boja zavzemal za druga, za kmete in slovensko kmetijstvo pomembna stališča in vprašanja.
„Menimo tudi, da mora SKS imeti večji pomen pri sprejemanju predpisov, zato bo potrebna reorganizacija in formiranje strokovnih odborov znotraj SKS. Povečati je potrebno tudi informiranje in vpliv članstva na sprejeta stališča SKS," je še povedal Medved, med soglasnimi zaključki zbora pa je navedel še naslednje: „Kmetijsko ministrstvo kot največji delodajalec kmetov preko izvajanja ukrepov kmetijske politike premalo upošteva ekonomiko in strateški pomen kmetijstva v Sloveniji. Zgolj 55-od-stotna samooskrba v Sloveniji je zelo zaskrbljujoča in zahteva analizo in ukrepanje vlade ter pristojnih za izvajanje ukrepov kmetijske politike.
S tem, kako na lahek način priti do gore denarja, se kratko malo ukvarjamo skoraj vsi. Način življenja je iz nas ustvaril materialiste, ki, priznali ali ne, stremijo k dobrinam, ki med drugim vplivajo na naše razpoloženje, srečo in počutje. Samo denar res ne pomeni zagotovila za lepo življenje, je pa eden od dejavnikov, ki lahko dodobra stimulira naše dobro počutje in nam omogoči lahkotno življenje. Tisti, ki so od rojstva imeli vse potrebne dobrine in ne poznajo pomanjkanja, bodo takšno stališče najbrž težko razumeli. Fraza »denar ni vse«, ki jo tako radi ponavljamo, sicer res drži kot pribita. Nedvomno pa drži tudi dejstvo, da je z denarjem veliko lažje kot brez njega.
Osebne izpolnjenosti in zadovoljstva denar res ne more zagotoviti. A sreče dejansko ne more obljubiti nihče in nič na svetu. Niti sami, pa če se še tako trudimo, nismo zavarovani pred čim, kar lahko v sekundi ali dveh poruši naše cilje in sanje. Res pa je, da je vsaj malo lažje spopadati se z življenjem, če imaš zagotovljeno eksistencialno varnost. V kleti, kjer nimaš oken, gretja, normalne postelje in hrane za otroke, je precej težko biti srečen in zadovoljen s svojim življenjem. To nikakor ne pomeni, da je življenje bogatašev postlano z rožami, reveži pa so že ob rojstvu obsojeni na nesrečo! Velikokrat je celo obratno. Pomeni pa, da je tistim, ki imajo zagotovljene vsaj osnovne materialne dobrine, v veliko rečeh bistveno lažje, in da se s tistim, kar imamo, ni pametno zadovoljiti. Ravno stremljenje k boljšemu je namreč tisto, zaradi česar lahko revež nekega dne postane bogataš! Ob vseh pomanjkljivostih slovenske politike je treba priznati, da je možnosti za uspeh pri nas veliko, da tudi revni lahko študirajo in da lahko (skoraj) vsak priden posameznik kaj ustvari iz sebe. Najslabše je vreči puško v koruzo! Z iznajdljivostjo in vztrajnostjo se da doseči vsaj tak standard, da lahko živiš normalno in brez pomanjkanja.
Dženana Bečirovič
Vemo, da ima Švica, kar 80-odstotno samooskrbo!"
Absolutno proti podaljšanju rokov za izdajo odločb
Člani izpostave pa so hudo okritizirali tudi kmetijsko zakonodajno plat: „Novi predlog Zakona o kmetijstvu uzakonja slabo in počasno delo MKGP in Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Sindikat ne bo pristal na podaljšanje rokov za izdajo odločb in pritožbe, ker za to ni razlogov. Razlogi so v slabi organizaciji in delu MKGP in ARSKTRP. Zakon naj opredeli tudi odgovornost za napake uradnikov, ki pomenijo veliko škodo za najboljše kmetije. V preteklosti jih je bilo preveč. To kažejo naslednje številke: preko 40.000 dopolnitev vlog v letu 2005 je strokovna in ekonomska katastrofa, za katero ni odgovarjal nihče!"
Na zboru so se dotaknili tudi problematike trga z žiti: „Nova situacija na trgu z žiti in posledica za prehrano ljudi zahteva analizo in spremembe v nacionalni prehranski strategiji, posebej pri tako nizki stopnji sa-
Predsednik ptujske izpostave SKS Anton Medved: „Državne kmetijske institucije ne poznajo stanja in potreb kmetijstva!"
mooskrbe (55 %). SKS mora opozoriti vlado na visoke marže trgovcev pri kruhu kot osnovnem živilu. Te znašajo najmanj 60 % na ceno kruha pri peku! Suša v Evropi, razvoj pridelovanja energije na njivah, pomanjkanje žit na svetovnem tržišču ter nizka stopnja samooskrbe v Slove-
niji so alarmantni in zahtevajo resen pristop odgovornih. Hrana je bila za samostojnost neke države in naroda vedno strateškega pomena!"
Kot je ob koncu še povedal Anton Medved, se bodo člani izpostave v prihodnosti sestali tudi oz. predvsem zaradi konkretne kmetijske proble-
matike, ki zadeva specifično območje; kot je uvajanje vodovarstvenih območij in vračila sredstev po SKOP-u, v katera bodo prisiljeni kmetje, pri katerih se je po uvedbi GERK-ov odkrilo več kot 5-odstotno odstopanje od velikosti prijavljenih zemljišč.
SM
Sedem (ne)pomembnih dni
Koliko mrtvih
Televizija (in sploh sredstva informiranja) imajo poseben privilegij in izjemno moč, da spremljajo življenje in smrt. Marsikdaj, ali pa celo čedalje pogosteje, se celo zdi, da se je nekaj zares zgodilo šele tedaj, ko to zaznamujejo in »ovrednotijo« mediji. Zagotovo ni naključje, da je šest držav, ki so v davni preteklosti odločilno krojile usodo sveta, status sedme »svetovne sile« pripisalo ravno tisku. »Sedma sila« je bila in ostala velika sila. Se tega tudi dovolj zaveda?
Seveda so o vlogi in odgovornosti tiska mogoče neskončne razprave. Lahko pa se vprašamo tudi drugače: Ali se v boju za svobodo tiska, za svobodo javne besede vselej zares in v popolnosti zavedamo, na kakšno svobodo mislimo, kako naj bi jo zagotavljali in tudi dokazovali? Pogovor o tej temi ne more in ne sme biti omejen zgolj na novinarje in novinarji niso edini, ki lahko sodijo o kvaliteti in po-
manjkljivostih vsakokratnega delovanja mogočnega informativnega sistema. Ali povedano drugače: niso samo novinarji tisti, ki morajo biti zainteresirani za vrhunsko kvaliteto in siceršnjo popolnost informiranja. Gledano s slovenskega zornega kota, se dialog o javnem informiranju še zdaleč ne bi smel zoževati zgolj na ukvarjanje z različnimi eks-cesnimi pojavi ali posameznimi spornimi odločitvami trenutno vladajočih. Vzpostaviti bi morali sistem, ki bi zagotavljal permanenten vpliv na delovanje sredstev informiranja. Pri tem ne mislim zgolj na kritiko, ampak tudi na pomoč pri snovanju in uresničevanju konkretnih uredniških politik. Pri vsem skupaj ne gre za to, da bi bili novinarji vnaprej nedotakljivi in »svobodni« za vsakršno svoje početje, tak vpliv bi skratka moral permanentno zagotavljati svobodo novinarskega delovanja in hkrati preprečevati njeno zlorabo. To pa med drugim tudi pomeni, da se je potrebno (in normalno) pogovarjati tudi o posameznih no-
vinarskih potezah (in morebitni njihovi problematičnosti), ne da bi to vnaprej in kar na splošno označili za nedopustno poseganje v »svobodo«.
V Sloveniji naj bi bili za zdaj pod nekakšnim širšim javnim (ali družbenim) nadzorom mediji, ki imajo nekakšen nacionalni pomen - konkretno radio in televizija Slovenija. Po doslej znanem in po nekaterih najnovejših izjavah predsednika programskega sveta RTV Slovenija dr. Staneta Grande (npr. v zadnjem sobotnem Večeru) pa z novim zakonom o RTV ta svet in njegov predsednik v bistvu izgubljata svoj pomen. Namesto da bi se pogovarjali o možnih vidikih večjega javnega vpliva tudi na druge medije (v Sloveniji, denimo, deluje preko 90 privatnih radijskih postaj) torej, dodatno zožujemo in marginali-ziramo vlogo širše javnosti tudi tam, kjer jo je (formalno gledano) že imelo. Očitno pa prvega »programskega« človeka RTV bolj zaposlujejo različne politične igre, strahovi pred »možmi« in silami preteklosti, kot pa ukvarjanje z novimi programskimi izzivi, dilemami in novimi kvalitetami. Človek, ki ga skrbi (in zaposluje) predvsem preteklost, se ne more (uspešno) ukvarjati s sedanjostjo in prihodnostjo.
Predsednik Granda ima prav, ko pravi, da je v slovenskih RTV programih »premalo vsesloven-skosti«. Pojasnjuje, da ima še vedno občutek, »da je za večino Slovenija Ljubljana«. Kaj so on in programski svet storili, da bi bilo drugače?
Stane Granda opozarja, da del zaposlenih na RTV Slovenija misli, da je »še vedno samoupravljanje, RTV Slovenija družbena lastnina, oni pa družbenopolitični delavci. Nak!!!«.
Kdo (ne) razume razlike med javno in »družbeno« RTV?
Je programski svet (in še kdo) na RTV Slovenija kdaj spregovoril o kriterijih, ki, denimo, na televizijskih informativnih programih to poletje dosledno uveljavljajo nepojmljive delitve na bolj in manj pomembne žrtve različnih nesreč in vojnih grozot? Zakaj recimo istega dne osem tragično umrlih Američanov pod ruševinami podrtega mostu v eni izmed ameriških držav zasluži veliko več programske pozornosti in izrazitejši poudarek kot pa desetine in stotine žrtev vojaškega nasilja in elementarnih katastrof nekje v Aziji ali na Bližnjem vzhodu? Sta cena (in svetost) enih in drugih ljudi res različna? Za kakšne vrednostne kriterije gre?
Jak Koprive
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Ptuj • Še o gradnji na Marofu
Kdo zavlačuje - zakon ali mestna oblast?
Na Marofu, zemljišču v neposredni bližini Šolskega centra Ptuj oziroma marketa Žerak, se je v zadnjih letih marsikaj »gradilo« - vsaj na papirju in v govoricah. Najverjetneje pa je, da bo na njem zrasel sodoben trgovski center podjetja Engro Tuš, še prej pa bo potrebno sprejeti lokacijski načrt za to območje, ki je po sedanjih aktih namenjeno stadionu. Dejstvo pa je, da se prodaja brez konca dogaja že pet let.
Nekaj časa je bilo zemljišče, ki sodi v katastrsko občino Krčevina pri Ptuju, rezervirano za novo ptujsko osnovno šolo. Leta 2000 se je prah dvigal zaradi načrtovanih visokih stroškov arheološkega izkopavanja, ki naj bi stali kar 240 milijonov tolarjev, sicer pa gre za parceli, ki sta se nahajali na območju predkupne pravice, v območju stavbnih zemljišč v ureditvenem območju mesta Ptuj P11-R3 Stadion, Srednješolski center, ki je opredeljeno kot območje za kompleksno graditev. MO Ptuj je namreč štiri dni po izdaji lokacijske informacije (Skupna občinska uprava jo je na zahtevo Nadžupnijskega urada sv. Jurija izdala že 30. oktobra 2003 za potrebe prometa z navedenima nepremičninama) izdala potrdilo, da za ti parceli ne bo uveljavila predkupne pravice.
Ko smo nazadnje pisali o pozidavi Marofa, gradil naj bi Engrotuš, ker Ptuju „dolguje" sodobni trgovski center, smo zapisali, da je lahko v idealnih razmerah lokacijski načrt za že omenjeno območje pozidave sprejet v letu 2007, ko bi se lahko tudi začela gradnja. V letu 2005 po spremenjeni zakonodaji planskih aktov ni bilo več mogoče spreminjati. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje MO Ptuj je bil objavljen julija 2004, popravek, ki podaja programske zasnove za lokacijski načrt za poselitveno območje P11-R3 Stadion ob Volkmerjevi, pa kmalu zatem. Južni del je po programskih zasnovah za lokacijski načrt namenjen športu, rekreaciji, šolstvu, severni del območja, ki se nahaja severno od predvidenega nadaljevanja Ulice 5. prekomor-
ske proti zahodu, pa je po programskih zasnovah namenjen stanovanjski pozidavi in poslovni dejavnosti, poslovni lokali so lahko v pritličjih blokov, možno pa je graditi tudi samostojne pritlične poslovne lokale, ki ustrezajo namenu območja.
Marof vključen v spremembe
Za območje P11-R3 bo na podlagi programskih zasnov potrebno izdelati lokacijski načrt, kamor sodita tudi parceli, kjer naj bi gradil Engro-tuš. MO Ptuj je na podlagi zakona o prostorskem načrtovanju, ki je bil objavljen julija letos, začela postopek priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje MO Ptuj. Spremembe in dopolnitve obsegajo: območje za šport v Spuhlji, območje proizvodnih dejavnosti ob Zagrebški cesti na Ptuju za potrebe mizarske delavnice in odprtega mizarskega skladišča, območje predvidene povezovalne ceste med Zagrebško in Rogaško cesto - izvzem območja prometne infrastrukture, območje severno od Šolskega centra (Marof), območje za kmetijsko proizvodnjo v vzhodnem delu naselja Podvinci ter območje Nove vasi pri Ptuju pri kulturni dediščini Lackova domačija (kmetijska proizvodnja z bioplinsko elektrarno). Trenutno je postopek v fazi izdelave osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin.
Iz odgovora, ki so ga v zvezi s spreminjanjem obstoječega plana pripravili v Skupni občinski upravi, je razviden t. i. črni scenarij spremembe sestavin prostorskih aktov. Ker
Foto: Črtomir Goznik
Potem ko so Marof zapustili arheologi (na podlagi kulturnovarstvenega menja, kulturnovarstvenih pogojev, sklenjene pogodbe za arheološko izkopavanje in odločbe Ministrstva za kulturno je na tem območju od 12. oktobra do 16. decembra 2004 potekala prva etapa arheoloških raziskav), zemljišče sameva. Na območje se bodo arheologi še vrnili, če bo prišlo do izgradnje nakupovalnga centra, bodo izvedli še arheološko zaščitno izkopavanje.
pa vemo, da celovite presoje vplivov na okolje resorno ministrstvo najverjetneje ne bo zahtevalo, in ker ne pričakujemo pritožb, bi moral biti postopek zaključen do konca letošnjega leta in ne do marca leta 2008, je bil kratek komentar ptujskega župana dr. Štefana Čelana. Območje Marofa se bo v prihodnje predvidoma urejalo z
občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ki ga je smiselno pričeti takoj po razgrnitvi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin, še dodajajo v Skupni občinski upravi.
Brezplodni pogovori brez rezultatov
V Nadžupnijskem uradu sv. Jurija, ki smo ga obiskali te dni, s počasnostjo postopkov niso najbolj zadovoljni, dejstvo pa je, da na območju stadionske graditve ni mogoče graditi trgovskega centra. Nepojmljivo se jim zdi, da se stanje v petih letih ni spremenilo, izhodišče je enako kot pred petimi leti, ko so začeli prodajati omenjeni zemljišči. Kupoprodajna pogodba je bila sklenjena pred štirimi leti, dana je bila ara za nakup obeh parcel, bodoči investitor v trgovski center je tudi plačal stroške arheoloških izkopavanj, ki so stala okrog 30 milijonov tolarjev, brez obdelave arheoloških najdb, ki jih je po zakonu tudi obvezen kriti investitor arheoloških raziskav.
Prva etapa arheoloških razi-
skav je bila na območju Štu-kov - Marofa opravljena. Rezultati kažejo, da gre za ohranjene ostaline rimskodobne in zgodnjesrednjeveške (slovanske) naselbine. Prostor je bil glede na razpršene drobne arheološke najdbe v zemeljskih plasteh kultiviran tudi v prazgodovinskih obdobjih, v času mlajše kamene in mlajše železne dobe (laten). Na podobne najdbe računajo tudi pri nadaljnjih arheoloških raziskavah na celotnem obravnavanem obdobju.
Mestna oblast zavlačuje - zvonik pa propada
V vsem času, odkar prodajajo omenjeni zemljišči, naj bi bilo kar 40 najrazličnejših srečanj oziroma delovnih pogovorov, ki naj bi imeli za posledico prodajo, saj denar v Nadžupnijskem uradu nujno potrebujejo za nekatere investicije, med drugim tudi za obnovo mestnega stolpa, saj znameniti zvonik nezadržno propada. Občutek je celo, da mestna oblast z nekaterimi postopki oziroma dejanji zav-
lačuje prodajo. Prepričani so, ne glede na zakonodajo, da v Mestni hiši na Ptuju niso storili vsega, kar bi lahko, četudi je mestni svet v zvezi s tem sprejel sklep, ki naj bi omogočil, da bi do lokacijskega načrta, ki bi omogočil gradnjo potrebnega trgovskega centra (potrebujejo ga tudi občani tega območja), prišli hitreje, ne glede na zakonske roke, ki jih je potrebno spoštovati.
Če bo obveljalo, da celovite presoje vplivov na okolje resorno ministrstvo ne bo zahtevalo, bo lahko postopek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin zaključen še letos, kar pa tudi pomeni, da Engrotuš letos še ne bo gradil. Medtem pa so lahko zgradili, čeprav naj bi šlo za podobne probleme, na drugem delu v bližini, na primer „rdeči" blok, opominjajo. Občina je tudi dala možnost gradnje v Rabelčji vasi, kjer ima rimskokatoliško župnij-stvo tudi nekaj nepremičnin, vendar kot pravijo, želijo, da se najprej reši gradnja na Ma-rofu, šele nato so pripravljeni odpirati nove teme.
Slovenija • Predsedniški kandidat Danilo Türk
V prvi vrsti diplomat
Danilo Türk, pred nekaj meseci za marsikoga med „ljudstvom" še povsem neznano ime. Danes: Danilo Türk, profesor mednarodnega prava, prodekan na ljubljanski Pravni fakulteti, nekdanji pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov in kandidat za predsednika RS. Konec minulega tedna so ga lahko vsaj malo spoznali tudi na Destrniku in v Dornavi, kjer je bil poseben gost tradicionalnega lükarskega praznika. Kako je svoj obisk v Dornavi videl Türk?
Predsedniški kandidat Danilo Türk ima podporo SD, DeSUS in društva Zares.
„Kraj Dornava mi je znan iz otroštva, saj smo iz šol v Mariboru pogosto hodili na izlete na Ptuj in v okoliške kraje. Seveda je danes Dornava povsem drugačna kot nekoč, tradicija čebule (luka) pa je še živa in jo skrbno gojijo. Spominjam se dornavskih lukarjev, ki so v času mojega otroštva prodajali vence čebule na mariborskem trgu in po hišah. Danes čebule verjetno nihče več ne kupuje na ta način. Seveda pa čebulo še pridelujejo in za praznik se jo še vedno dobi tudi v vencih. Iz tradicije nastane kultura. Tudi lukarska tradicija je takšna. Vprašanje pa je, kako ambiciozna mora biti. Verjetno je dornavska lukarija med manj ambicioznimi tradicijami slovenskih regij. Vsekakor je manj znana od mnogih drugih. Zato bi prišlo prav nekaj spodbude. Predlagal sem, naj se Dornava razglasi za evropsko lukarsko prestolnico. To ne bi bilo nič nenavadnega. V ZDA sem videl, kako se je nek manjši kraj v Kaliforniji razglasil za svetovno prestolnico česna in postal znan po svojih prireditvah. Seveda nihče ne jemlje takšne proglasitve dobesedno, ni je pa težko sprejeti kot dokaz, da se krajevna tradicija jemlje resno. Verjetno je v Evropi kar nekaj krajev s podobno tradicijo pridelave čebule, pomembne za pripravo številnih jedi. Zanimivo bi bilo videti, ali so
ti kraji zainteresirani za sodelovanje. Dornava bi gotovo imela kaj pokazati," o dornav-skem lükarskem prazniku razmišlja Türk, ki med drugim pravi, da se je za kandidaturo odločil tudi zato, ker želi povečati ugled Slovenije v Evropi in v svetu: „Zavedati in veseliti se moramo, da je Slovenija uspešno končala svoje obdobje osamosvojitve in pubertete države. Tako kot sem prepričan, da gre Sloveniji dobro, sem prepričan tudi, da vsi mi pričakujemo več. Zato sem še trdneje odločen, da potrebujemo slož-nost, umirjenost in trezno presojo, da bomo lahko sprejeli prave odločitve za našo skupno prihodnost. In zagotovo je prava odločitev ta, da naši Sloveniji zagotovimo ugledno mesto v krogu najuspešnejših držav."
Model aktivnega predsednika
Sicer pa Türk svoj način predsednikovanja vidi tako: „Blizu mi je model aktivnega predsednika. Svoje politično poslanstvo vidim v soobliko-vanju soglasja o prihodnosti Slovenije. To mora biti naš najpomembnejši cilj po osamosvojitvi in vstopu v Evropsko unijo. Slovenijo vidim kot odprto in strpno skupnost, ki je sposobna združiti napore za vstop v krog najrazvitejših držav. Kot predsednik bom
izboljšal prepoznavnost in povečal ugled Slovenije.
Smo narod uspešnih, sposobnih, ustvarjalnih in marljivih ljudi s številnimi talenti, in na to moramo biti ponosni. Želim dvigniti kulturo dialoga v slovenskem političnem prostoru in s povezo-valnostjo povrniti zaupanje v slovensko politiko.
Kot predsednik si bom prizadeval za krepitev človekovih pravic za vse in vsakogar, zato bom dosledno spoštoval načela pravne države. Kot predsednik bom zavzemal preudarna, a jasna stališča do vseh aktualnih vprašanj: od spodbujanja gospodarstva, reševanja globalnih okoljskih izzivov do zagotavljanja socialne pravičnosti in ustvarjanja blaginje."
Njegova kandidatura pa je bila, kot pravi, tudi posledica nagovarjanja in predlogov veliko ljudi, podpore njegove družine in nenazadnje vidnih slovenskih političnih imen. Prepričan je tudi, da predsednik države ne sme in ne more biti opozicija vladi: „Opozicijo Slovenija ima. Ta opozicija je v parlamentu, kot se v parlamentarnih demokracijah spodobi." V tem kontekstu tudi ne razmišlja o morebitnih konfliktnih situacijah med predsednikoma države in vlade, saj se je po njegovem prepričanju
temu možno izogniti z redno komunikacijo med obema: „Gre za način sodelovanja in menim, da je tu v prihodnosti možno razviti bolj adekvatne tehnike, kot so obstajale doslej. Zato obstajajo modeli v svetu. Britanska kraljica redno sprejema predsednika vlade na čaj. To je redna priložnost za pogovor, v katerem se lahko prijateljsko, razumno o marsičem pogovorita. To je razširjeno tudi v predsedniških sistemih."
V ponedeljek se je začela tudi uradna predsedniška volilna kampanja. V volilnem štabu predsedniškega kandidata Danila Türka so se pri zbiranju podpisov podpore za vložitev neodvisne predsedniške kandidature odločili za abecedni vrstni red, ker se, kot je pojasnil Türk, ta sistem uporablja tudi v ZDA in v diplomaciji, pa tudi osebno se mu zdi najpametnejša odločitev. Seveda pa so pa veseli prav vseh podpisnikov, kot je še povedal Türk, ki bo kampanjo zbiranja podpisov v prvi vrsti izkoristil za stike z ljudmi oz. volivci: „Ne obstajajo odvečni podpisi. Vsak podpis je dobrodošel, čim več podpisov, tem bolje!"
Türk z najvišjo
podporo
najrevnejših
Poznavalci napovedujejo zelo ostro bitko za prvega
O Danilu Türku
Rodil se je 19. februarja 1952 v Mariboru. Osnovno šolo in gimnazijo (Tabor) je končal v Mariboru, obe z odličnim uspehom. Diplomiral je na Pravni fakulteti leta 1975 na temo Možne proceduralne osnove za uveljavljanje pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji pred organi OZN, nato pa se kot poznavalec problematike manjšin in človekovih pravic zaposlil kot sekretar komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL Slovenije. Ob delu je tri leta kasneje, 1978, v Beogradu na Pravni fakulteti magistriral na temo Mednarodnopravno varstvo manjšin in istega leta postal tudi asistent za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1982 je doktoriral na Pravni fakulteti v Ljubljani ter istega leta dobil mesto docenta na tej isti fakulteti, kjer je nato delal naslednjih 10 let.
Ves čas akademskega dela na ljubljanski Pravni fakulteti (1982-1992) se je posvečal raziskovalnemu in pedagoškemu delu ter prizadevanjem za varstvo človekovih pravic, zato je bila njegova izvolitev v Podkomisijo OZN za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin (1984-1992) njegova osebna velika zmaga, še posebej leta 1991, ko je postal njen predsednik.
Med osamosvajanjem Slovenije je aktivno pomagal na področju človekovih pravic. Že 1987 je dal pobudo za ustanovitev Sveta za človekove pravice, katerega delo je podlaga za ustanovo današnjega varuha človekovih pravic. Kasneje, v pripravi ustave samostojne Slovenije, je napisal tudi osnutek poglavja o človekovih pravicah. Po razglasitvi neodvisnosti RS se je aktivno vključil v njeno diplomatsko dejavnost ter je julija in avgusta 1991 neformalno s pooblastilom zunanjega ministra predstavljal takrat še nepriznano Slovenijo v Ženevi v stikih s predstavniki OZN, KVSE in Sveta Evrope. Kot prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN je septembra 1992 odpotoval v New York, kjer je prispeval k vzpostaviti prisotnosti Slovenije v OZN in poskušal zagotoviti, da so bile odločitve OZN, pomembne za sukcesijo po nekdanji Jugoslaviji, skladne z načelom enakopravnosti naslednic nekdanje skupne države. Z maloštevilno in mlado diplomatsko ekipo, ki jo je vodil v tistem času, so bili zelo uspešni in oba temeljna projekta sta uspela, saj je bila Slovenija leta 1997 izvoljena v Varnostni svet OZN za obdobje 1998-99.
Še večje priznanje mu je izrazil generalni sekretar OZN Kofi Annan, ko ga je povabil k sodelovanju na mesto njegovega pomočnika za politične zadeve, kar je počel od leta 2000 do 2005. Poleti 2005 je ocenil, da je njegov aktivni prispevek k delu sekretariata OZN opravljen, in se avgusta zaposlil v Sloveniji kot profesor mednarodnega prava in več drugih povezanih predmetov na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je od maja 2006 tudi prodekan. Kot pravi Türk, bi rad svoje dosedanje diplomatske izkušnje iz tujine prenesel na mladi rod v Sloveniji, zato se je odločil, da napiše učbenik o mednarodnem pravu. Knjiga naj bi bila izdana kmalu, v tednu po predsedniških volitvah.
moža države, čeprav je zaenkrat v premoči Lojze Peterle, ki je že prvi uradni dan zbiranja podpisov za vložitev kandidature dosegel zahtevano mejo 5000 podpisov in je včeraj tudi že uradno vložil svojo kandidaturo. V (morebitni) drugi krog volitev pa naj bi se ob Peterletu uvrstila ali Mitja Gaspari ali Danilo Türk, pri čemer nekateri dajejo več možnosti prvemu, drugi pa drugemu. Dejstvo je, da se je v zadnjih dneh razlika v podpori precej izboljšala v prid Türku, najbolj „vroči" zagovorniki Türkove kandidature pa celo napovedujejo njegovo zmago na letošnjih predsedniških volitvah.
Kljub temu da javnomnenj-ske ankete niso vedno najbolj točen napovedovalec izida volitev, pa je ena od zanimivejših anketa časopisa Finance, ki je bila izvedena v prvi polovici avgusta. In kaj pravi? Med drugim to, da ima med predsedniškimi kandidati med najbogatejšimi Slovenci največ podpore Mitja Gaspari, med najrevnejšimi pa Danilo Türk. Sicer vodi Lojze Peterle, ki bi v prvem krogu dobil 29 odstotkov glasov, volilo bi ga tudi 33 odstotkov prebivalcev podeželja. Gasparija bi v prvem krogu voli-
lo 27 odstotkov anketirancev, ki imajo v gospodinjstvu več kot 2500 evrov mesečnega dohodka. Na spodnji strani premoženjske lestvice, med anketiranci z manj kot 400 evri mesečnega dohodka na gospodinjstvo, vodi Türk z 31 odstotki, sledi mu Peterle z 29. Peterle ima največjo podporo (38 odstotkov) v skupini z 2001 do 2500 evri mesečnih dohodkov. Sicer bi v prvem krogu največ, 29 odstotkov glasov, dobil Peterle, Türk 23 in Gaspari 22. Türk in Gaspari sta od julija razliko zmanjšala - takrat bi za Peterleta volilo 38 odstotkov vprašanih, za Gasparija 16 in za Türka 14. Peterle sicer močno vodi zlasti v celjski (44 odstotkov), dolenjski (30 odstotkov) in mariborski regiji (28 odstotkov). Türk je v vodstvu v primorski (38 odstotkov) in ljubljanski regiji (28 odstotkov), Gaspari pa v gorenjski regiji (39 odstotkov). Peterle je s 33-odstot-nim deležem vodilni tudi na podeželju.
Koga bomo izvolili, naj bi bilo jasno 21. oktobra, če ne takrat, pa zagotovo 11. novembra. Letošnja politična jesen pa bo v vsakem primeru res vroča.
Pripravila: SM
Foto: SM
Trnovska vas • Z devete redne seje
Od septembra tudi voda dražja
Avgustovska seja sveta občine Trnovska vas je potekala v znamenju podražitev. Govor je bil o podražitvi vode, ki bo od septembra dražja za 6,2 odstotka, in podražitvi cene vzgojno-varstvenega programa v vrtcu občine Trnovska vas.
Seja se je začela s kratko predstavitvijo zahtevka za povečanje cene proizvodnje in distribucije vode Komunalnega podjetja Ptuj. Vodja dejavnosti in strokovne službe Marjan Gregorinčič in Tanja H. Sternad iz plansko-analitske službe sta svetnikom, županu Alojzu Benku in občinski upravi predstavila razloge, zakaj so se odločili za vložitev zahtevka za povečanje cene proizvodnje in distribucije vode. Kot je poudarila Sternadova, je bila cena vode nazadnje zvišana leta 2005. Zahtevek za podražitev so vložili zato, ker s sedanjo ceno ne pokrijejo stroškov amortizacije. „To bi bila namensko porabljena sredstva za naložbe," je dejala Sternadova.
Sicer pa se na tem področju obeta vrsta sprememb, saj se bo z 31. decembrom 2009 infrastruktura na tem področju vrnila občinam, Komunalno podjetje Ptuj pa bo nastopalo kot izvajalec. „Zato je dogovor z župani, da je treba imeti sklad," je dejal Gregorinčič.
Po predlogu, ki sta ga predstavila Sternadova in Grego-rinčič, bi se voda podražila postopno, in sicer za 6,2 odstotka s prvim septembrom letos, za 6 odstotkov konec leta 2008 in konec leta 2009 za 5,9 odstotka. Skupaj bi tako podražitev v treh letih znašala 19,1 odstotka, s čimer bi po besedah Sternadove pokrili stroške sistema in zagotovili lastno ceno.
Soglasje za podražitev od Mestne občine Ptuj, ki je 42-odstotni odjemalec vode pri Komunalnem podjetju Ptuj, so že dobili. To pa še ne pomeni, da bo ta cena tudi sprejeta, saj je potrebno dokumentacijo poslati na vpogled Ministrstvu za okolje in prostor. Šele če to da pozitivno mnenje, gre predlog še na
Benedikt
Ministrstvo za gospodarstvo, ki da končno besedo o povišanju cene vode.
Precej skeptični pa so bili svetniki občine Trnovska vas glede razlogov za povišanje cene, saj je po njihovem mnenju zgolj obrazložitev, da bodo sredstva, pridobljena s podražitvijo, porabljena za naložbe, premalo. Svetnik Manfred Jakop je izrazil bojazen pred podražitvijo, češ da ni zadostnih pojasnil, ki bi ji govorile v prid. Kot je povedal, pogreša prilogo, v kateri bi Komunalno podjetje Ptuj natančneje predstavilo, za kaj bi sredstva dejansko namenili. „Potrebno bi bilo imeti konkreten investicijski načrt," je dejal Jakop.
Sicer pa so se z njegovimi pomisleki strinjali tudi ostali svetniki in sprejeli sklep, da se voda podraži z letošnjim prvim septembrom, za kasnejše podražitve pa se bodo odločali postopno in sproti. Tako se bo voda v Trnovski vasi podražila za 6,2 odstotka, kar bo na eni položnici znašalo približno pol evra več, triletne podražitve pa svetniki v nobenem primeru niso želeli potrditi.
Vrtec za občane cenejši, za ostale dražji
Svetniki so razpravljali tudi o predlogu sklepa o določitvi cene vzgojno-varstvenega programa v vrtcu občine Trnovska vas. Cena se bo za tiste, ki živijo v občini Trnovska vas, nekoliko znižala, po novem bo znašala 307,73 evra, za ostale otroke pa 338,58 evra. Sicer pa bo vrtec letos obiskovalo nekoliko več otrok kot lani, 36 jih bo namreč napolnilo dva oddelka.
Župan Alojz Benko je svetnike seznanil še s trendi var-
Otvoritev platoja s trto
V soboto, 18. avgusta, so pri Svetih treh kraljih v občini Benedikt svečano odprli preurejeni plato pri Čolnikovi trti, potomki mariborske stare trte z Lenta. Ob njej rasteta še radgonska ranina, avtohtona sorta iz Radgonsko-Kapel-skih goric, in slovenjegoriški klinton, star več kot 80 let.
Plato so uredili občina Benedikt in benediško društvo vinogradnikov ter se nahaja v neposredni bližini rojstne hiše Dominika Čolnika, prvega vinogradnika in trsničarja v Slovenskih goricah. S to pridobitvijo so polepšali podobo Svetih treh kraljev, ki jih iz leta v leto obišče več turistov.
V programu so nastopili radgonska konjenica, rogisti iz Ljutomera in ljutomerski oktet. Zbrane so pozdravili župan občine Benedikt Milan Gumzar, predsednik društva vinogradnikov in občinski viničar Zlatko
Borak ter ambasador vinskih vitezov Milan Kneževič. Prireditve so se udeležili številni vinski vitezi iz Združenja slovenskega reda vitezov vina in člani Evropskega gradiščanske-ga reda vitezov vina, omizje za Pomurje.
Ob koncu prireditve so podelili vinska priznanja in zahvale vinogradnikom in donatorjem. Po končani svečanosti je sledila pokušnja vin po zidanicah v Slovenskih goricah. Srečanje se je zaključilo z viteškim kosilom na turistični kmetiji na Trsteniku.
Zmago Šalamun
nostnih pojavov na območju občine Trnovska vas in polletno realizacijo proračuna občine Trnovska vas. Na koncu pa je Benko svetnike seznanil z ugotovitvami, do katerih so prišli na sestanku, ki so ga imeli s predstavniki DARS-a in Direkcije RS za ceste v zvezi z izgradnjo pločnikov. Svetnikom je predstavil tudi idejni projekt krožišča, ki naj bi ga zgradili v Trnovski vasi. Obenem jih je seznanil z odstopom urednice Trnovskega zvona Romane Breznik in člana uredniškega odbora Matjaža Krambergerja.
Imenoval pa je tudi novega direktorja občinske uprave Jožeta Potrča, ki bo nadomestil dosedanjo direktorico Ireno Polič.
Dženana Bečirovič
Foto: Dženana Bečirovič
Sternadova in Gregorinčič sta predstavila zahtevek Komunalnega podjetja Ptuj za podražitev vode.
Našega Lujzeka ni vec!
V torek, 21. avgusta, smo na ptujskem pokopališču s tesnobo v srcih pospremili na zadnjo pot prijatelja in novinarskega kolega Jožeta Slodnjaka, ki mu je bilo novinarsko pero dano že v zibelko, saj mu je bil z dušo in telesom predan ves aktivni del svojega razgibanega, a žal mnogo prekratkega življenja.
Rojen je bil 9. februarja 1942 v številni kmečki družini v Bodkovcih pri Juršincih kot najmlajših med štirimi otroci. Prve šolske klopi je gulil v domačih Juršincih, nato ga je pot zanesla na v srednjo kmetijsko šolo v Ptuju, po njej pa je nadaljeval študij na višji pravni šoli v Mariboru. Njegova prva zaposlitev je bila sicer na kmetijski zadrugi v Ptuju, kjer je krajši čas delal kot pravni svetovalec in zastopnik. A v sebi je začutil, da to ni tisto pravo. Čeprav je pričel pisati in objavljati svoje sestavke že prej, v rani mladosti, se je njegova poklicna novinarska pot pričela 1. januarja leta 1968pri tedanjem Ptujskem tedniku. Ker je bil po naravi vedno veseljak in hudomušnež, ker ni prenašal krivic in nepravilnosti, je kmalu po zaposlitvi poleg novinarskih prispevkov, ki jih je na terenu zbiral kar s svojim kolesom, v Ptujskem tedniku pričel ob-
javljati rubriko Lujzek, v kateri se je v domačem pr-leškem narečju brez dlake na nekoliko popopranem jeziku kritično loteval najrazličnejših aktualnih in življenjskih tem. Čeprav ga je po treh letih službovanja pri našem Tedniku življenjska pot vodila v ptujsko dopisništvo mariborskega Večera, kjer se je razdajal celih 35 let, vse do upokojitve pred tremi leti, je ves čas ostal zvest svojemu, vašemu in našemu Lujze-ku, nekaj časa tudi delegatu Lujzeku, ter številnim njegovim dogodivščinam. Skromen kot je bil, tega ni hotel obelodaniti, tako da vse do njegove prerane smrti mnogi sploh niso vedeli, da je prav on avtor te do nedavnega ene najbolj priljubljenih, najbolj bra-
nih in udomačenih rubik v sedanjemu Štajerskemu tedniku.
Naš Jože je bil dober prijatelj, velik garač, saj ga skoraj nisi videl brez njegove beležnice pod pazduho ter fotoaparata čez ramo. Bilje eden od pionirjev ptujskega povojnega novinarstva, njegova nekdanja Večerova pisarna ob ptujski tržnici je bila dolga leta shajališče ptujskih poklicnih kolegov in kolegic, nekakšen press center, kjer smo se radi zbirali, poklepetali ob kavici in izmenjevali informacije o dogodkih, zanimivostih in o življenju.
A kljub predanosti svojemu delu je imel vedno dovolj časa tudi za reči, ki so mu lepšale življenje. Redki vedo, da je v prostem času rad pesnil, najraje v na-
rečju, še manj, da je nekaj njegovih pesmi bilo tudi nagrajenih na ptujskem festivalu domače zabavne glasbe, da so nekatere postale celo uspešnice. Leta 1974 je bil eden od pobudnikov tradicionalnih srečanj slovenskih novinarjev v športnem ribolovu, Ribi-čijad, s katerimi je Aktiv novinarjev Ptuj skoraj tri desetletja privabljal v najstarejše in najlepše slovensko mesto slovensko novinarsko srenjo na prijetna druženja in klepet ob lovu na male in velike ribe, tako v vodi kot v medijih.
Jože je bil velik poštenjak, hudomušnež, a nadvse dobrosrčen človek. In takšnega ga bomo ohranili v svojih srcih vsi, ki smo ga poznali. Verjamem da je takih zelo veliko.
Hvala ti, dragi Jože, za vse tvoje članke, reportaže, neštete fotografije. To je tvoje veliko življenjsko delo, ki bo tako kot častni pečat mesta Ptuja, ki si ga prejel pred nekaj leti, ostalo kot neizbrisni pečat nekega obdobja na širšem ptujskem in ormoškem območju. Kot velik patriot si bil kronist življenja na Ptujskem, vedno na strani malega slove-njegoriškega in haloškega človeka, delavca in kmeta. Zato si bil in ostajaš pišoča legenda ter kljub svoji skromnosti zagotovo eno največjih peres ptujskega novinarstva.
Martin Ozmec
Ptuj • Mag. Mitja Gaspari obiskal Ptuj
Zakaj se pogovarjamo o javno-zasebnem v šolstvu, zdravstvu, ne pa o kvaliteti?
Mag. Mitja Gaspari, eden izmed treh kandidatov na jesenskih predsedniških volitvah, ki lahko računajo na največjo podporo volivcev, se je v sredo za kratek čas ustavil na Ptuju. V Mestni hiši se je sestal s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, zatem pa se je ustavil tudi na stojnici pred UE, kjer zbirajo podpise podpore njegovi kandidaturi za novega predsednika Slovenije.
Zanimalo ga je, kako je na Ptuju. Župan je povedal, da se na Ptuju pogosto borimo z mlini na veter, nekaj pa je tudi takih stvari, ki nas razveseljujejo. Drugi mandat je zanj po odgovornosti težji od prvega, ker je tudi po prepričanju Mitje Gasparija prvi presenečenje, drugi pa obveznost. Gasparija je vedno motila velika prisotnost županov v parlamentu, ker se brez potrebe tepeta dva legitimna interesa. To je tudi zato, ker smo preveč razdrobili občine, nismo pa postavili vmesnega člena do države. Po Čelanovem projekt lokalne samouprave ni slab projekt, držati socialno kohezijo in narediti znotraj dvomilijonskega naroda sistem, ki bo omogočal, da se boš tudi ti čutil pomembnega, ni enostavno. Z malimi občinami smo naredili 210 menedžmentov.
»Če želite osvajati množice čestitajte ljudem po terenu,
da so v 210 občinah naredili takšen razvoj,« je Čelan priporočil Mitji Gaspariju.
Pameti ni priporočljivo
soliti ...
Pameti ni priporočljivo soliti, to je sam že izkusil. Išče se oče naroda. Gaspari pravi, da bi bilo dobro, če bi preboleli to očetovstvo. Glede glavnih tem je malo skeptičen že zaradi puščobnosti Slovenije, ker se skoraj vedno dogaja isto: malo bo zmerjanja, ker je to ljudem všeč, radi imajo gledališče, ker jih to nič ne stane. »Moj poudarek bo odnos med ekonomijo in socia-lo, to tudi najbolj poznam. Mi počasi lezemo v neko situacijo, kjer se bo razslojevanje začelo bolj zares. Na to smo nepripravljeni, mnogi sicer mislijo, da je to v redu. Vedno več ljudi bo odrinjenih na obrobje. Ko enkrat pride do
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Stojnice za predsedniško tekmo
Največja gneča prvi dan
Dvajsetega avgusta se je začela tekma za podpise podpore za dvanajst od trinajstih potencialnih kandidatov za predsednika Slovenije. Devet jih bo moralo zbrati pet tisoč podpisov, trije, ki jih podpirajo zunajparlamentarne stranke, po tri tisoč, le Zmago Jelinčič naj bi šel v predsedniško bitko s podpisi treh poslancev stranke, ki ji predseduje.
Mag. Mitja Gaspari je kot prvi predsedniški kandidat na jesenskih predsedniških volitvah obiskal Ptuj. V Mestni hiši se je srečal s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, iz MO stranke LDS sta bila navzoča Lidija Majnik in Darko Jazbec, zatem pa se je s svojimi podporniki srečal še na stojnici pred UE Ptuj, kjer poteka zbiranje podpore njegovi kandidaturi. Na poti iz Mestne hiše se je srečal tudi z nekaterimi posamezniki, ki pričakujejo, da bo jeseni zasedel predsedniški stol.
Že prvi dan zbiranja podpisov volivk in volivcev je Lojze Peterle oznanil, da je že do 13. ure zbral dovolj podpore za svojo kandidaturo. Pričakoval je široko podporo, vendar ne v tako kratkem času, zbiranje podpisov pa so kljub temu na-
daljevali do 23. avgusta, ko je tudi uradno vložil kandidaturo pri republiški volilni komisiji. Na Ptuju so te dni zbirali podpise volivk in volivcev na treh oziroma štirih stojnicah, za Lojzeta Peterleta, dr. Danila Turka, Marjana Beraniča in mag. Mitjo
Gasparija, ki se je 22. avgusta tudi ustavil na stojnici pred UE (Slomškova ulica 10), kjer se je zadržal na kratkem klepetu s svojimi podporniki. Največji naval na stojnicah je bil prvi dan zbiranja podpisov podpore.
MG
konflikta v družbi, tudi ni več rasti same po sebi. Zakaj se pogovarjamo o javno-zaseb-nem v šolstvu, zakaj ne o kvaliteti? Tudi javna šola je lahko kvalitetna ob vstopu kvalitetnih ljudi in idej. Zakaj bi moral biti javni sistem rigiden? Zakaj bi morala biti slovenska univerza zaprta, zakaj ne more biti pretočna? Nobenega razloga ni za to, razen tega, da vsak hoče svoj fevd, če se le da. Odpiranje lahko naredi univerzo kvalitetno, ne da bi jo bilo potrebno na nek zelo umeten način privatizirati. Podobno je v zdravstvu. Naše primarno zdravstvo je bilo eno boljših v Evropi. Ni res, da je zdravstveni dom nek relikt socializma.
Na privatizacijo, ki bo imela za posledico poslabšanje javnega, ni mogoče pristati. To se sedaj dogaja s podeljevanjem koncesij, ko ljudje več niso pripravljeni opravljati nekih funkcij, na katere smo bili prej vajeni. Nihče se danes v vseh teh procesih ne vpraša, ali ni prva stvar v zdravstvu kvaliteta. Potrebno je narediti tak sistem, ki bo ljudem na voljo 24 ur, pri tem pa bo delovala tudi ekonomika. Če tega ne bo, bo še lažje izvesti privatizacijo, z njo pa
bo na voljo vedno manj storitev, četudi bo koncesija, ker ne bo denarja. Če bi sedaj naredili anketo po Ptuju, ljudje ne bodo rekli, da jih zanimajo zunanja politika, Janša, ampak se bodo spraševali, kaj je z vrstami v zdravstvu, kako bo s šolanjem mojega otroka, kaj bo z vrtcem.
Ponovne inflacije si ne smemo dovoliti
Zaradi neznanja in nesposobnosti si ne smemo dovoliti, da bi prišlo do ponovne inflacije. Dolgo časa smo si prizadevali, da smo prišli do tega, kar imamo danes, Slovenija je ena redkih držav, ki je prevzela evro. Evro ni samo papir, je način življenja, mentalita. Če bomo to v letu, dveh zapravili, bomo banana republika znotraj EU. Mentalita, da ni nobenega problema z inflacijo, me najbolj skrbi. Ljudje so postali pozorni na 4-odstotno inflacijo, navadili so se, da neka stabilnost nekaj prinese, nekaj pomeni. Občutek imam, da pri tej vladi, v tem hitenju za tem, da bi dokazala, kako je uspešna, skrbi predvsem za množico nekih projektov, od katerih velikih koristi ne bo, hkrati pa bodo
te ekonomske koristi zapravili. Vsaj tako zgleda. Morda se motim,« je Gaspari na kratko predstavil nekatere svoje poudarke, ki jih želi izpostaviti na srečanjih z ljudmi.
Sloveniji vsaj v majhnem delu »grozi« tudi hrvaško taj-kunstvo. Človeka ni mogoče prepričati, kako si prizadevate za državo Slovenijo, za njen razvoj, če si eden deli dividendo v višini 400 tisoč evrov iz rezultatov, ki take delitve ne upravičujejo, na drugi strani pa nekdo za osem in več ur dela na dan zasluži od 500 do 1000 evrov. Teh razlik se ne da opravičiti s kapitalizmom, poudarja Gaspari, z novim sistemom, to ni mogoče, to je stranpot novega sistema. Občutljivost tega problema pa je v Sloveniji v tem trenutku zelo majhna. Slovenskega multimijonarja vidi v liku šefa Ikee, ne pa nekoga, ki je malo mešetaril s papirji.
Soočenja med predsedniškimi kandidati so lahko kvalitetna, če so razlike majhne, v nasprotnem pa so lahko samo poživitev večera, je v Mestni hiši še povedal Gaspari, preden je obiskal stojnico pred UE. Kot je videti v tem trenutku, jih ne bo veliko.
MG
Majšperk • Živahno na prvi izredni seji sveta
Vroče pred imenovanjem članov
občinskih odborov in komisij
Čeprav so na prvi izredni seji sveta občine Majšperk v torek, 21. avgusta, na predlog županje dr. Darinke Fakin kanili razpravljati le o imenovanju občinskih odborov in komisij ter o točki razno, so besedičili tudi o drugih rečeh; razprava nekaterih članov sveta je bila tudi tokrat precej pestra in zanimiva, na koncu pa se je potrdilo staro pravilo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.
Že takoj pri uvodnem delu je za popestritev prve izredne seje poskrbel svetnik Franc Bezjak, nekdanji župan, ki je izrazil presenečenje nad dejstvom, da je županja za imenovanje odborov in komisij, ki so jih razrešili na zadnji seji, sklicala izredno sejo. Menil je namreč, da je bilo od 5. julija dovolj časa za to, da bi svetniki posredovali svoje predloge za člane omenjenih odborov in komisij, zato po njegovem ni bilo razlogov za sklic izredne seje. Poleg tega se mu ni zdelo korektno, da bi imeli sejo brez predhodno dostavljenega gradiva, saj se zaradi tega v stranki niso mogli opredeliti do predlaganih kandidatov, zato je zaradi vsega tega predlagal, da izredno sejo prekinejo ter jo nadaljujejo kdaj drugič, ko bodo dobili gradivo pravočasno. Po pričakovanju se je z Bezjakovim predlogom takoj, ko je z nekaj zamude vstopila, strinjala tudi svetnica Tatjana Vele, saj je menila, da brez prehodno dostavljenega gradiva ni mogoče odločati o tako pomembnih zadevah.
Županja dr. Darinka Fakin je pojasnila, da gradiva oziroma predlogov za posamezne odbore in komisije niso mogli poslati prej zaradi tega, ker se je komisija za volitve in imenovanja, ki je pripravila dokončne predloge, sestala šele dan pred sklicem izredne seje, zato so omenjeno gradivo prejeli šele na seji. Franc Bezjak je ponovno opozoril na 23. člen poslovnika občinskega sveta, ki določa, da morajo za izredno sejo svetnikom poslati gradivo tri dni prej. Z Bezjako-vim predlogom se je strinjal tudi Vekoslav Širec, ki je menil, da bi za presojo umestnosti predlaganih članov za nove odbore in komisije svetniki morali imeti več časa in
možnost tehtanja primernosti predlaganih posameznikov, ob tem pa dodal, da ga moti tudi, ker so nekatere seje odborov in komisij že sklicane, čeprav uradno še niso potrjene.
Delno se je z Bezjakovo pripombo, da bi morali dobiti imena predlaganih kandidatov prej, strinjal tudi Adolf Kopše, ki je menil, da gre dejansko za pomembno področje, od katerega je odvisno nadaljnje funkcioniranje občine. Ob tem je dodal, da ne bo glasoval za predlagano prekinitev seje, saj se mu to zaradi izgube časa ne zdi smotrno. Podobnega mnenja je bil tudi Zlatko Žnidar, saj se je glede pripomb strinjal z vsemi predhodnimi, ob tem pa dodal, da bi bilo vendarle smotrno, da si ne bi poskušali nagajati pri tako pomembnih odločitvah 14 dni pred občinskim praznovanjem.
Nobena juha se ne poje vroča
Kaže, da je bila podobnega mnenja tudi velika večina svetnikov, saj so bili za predlog Franca Bezjaka o prekinitvi seje le trije, vsi drugi pa so bili proti, torej za to, da sejo nadaljujejo. Franca Bezjaka je takšen izid glasovanja vidno razburil, saj je energično vstal in glasno povedal, da tako v občini ne bodo več delali, zato se umika. A umaknil se je le nekaj metrov od mize in sedel na stranske sedeže, kjer je sicer prostor za goste in druge spremljevalce sej.
In potem so tudi v nadaljevanju brez težav in z večino glasov (proti so bili le trije) podprli županjin predlog dnevnega reda in se lotili osrednje točke, to je imenovanja odborov in komisij pri občinskem svetu. Predsednik ko-
Foto: M. Ozmec
Tudi tokrat je bil v ospredju razprav ogorčen svetnik in nekdanji župan Franc Bezjak (desno).
misije za volitve in imenovanja Branko Novak je pojasnil, da so za omenjene občinske organe prejeli le tri predloge, in sicer predlog skupine osmih svetnikov, predlog poslanske skupine LDS ter predlog Franca Bezjaka, za katerega menijo, da je izrazil predlog poslanske skupine N.Si. Na osnovi omenjenih predlogov so pripravili dokončno listo predlaganih imen ter ga dali svetnikom v razpravo in potrditev. Ob tem je vstala še Tatjana Vele, rekoč: "Sedaj pa se tudi jaz oddaljujem od seje in vas grem samo poslušat!" in se pridružila Bezjaku na enem od stranskih sedežev.
Županja je s pomirjujočim glasom sejo nadaljevala in svetnike povabila k razpravi o omenjenem predlogu za imenovanje posameznih odborov in komisij. In ker razprave ni bilo, so svetniki z veliko večino glasov, vzdržan je bil le eden, v nekaj minutah opra-
vili glasovanje, pri čemer so v celoti soglašali s predlogom komisije za volitve in imenovanja. Tako 5-članski odbor za gospodarstvo po novem vodi Zlatko Žnidar, na čelu odbora za družbene dejavnosti je Marjan Planinc, odbor za gospodarsko infrastrukturo vodi Zdravko Haložan, odbor za zaščito in reševanje Edi Leskovar, na čelu komisije za pripravo statuta in poslovnika je Branko Novak, komisijo za priznanja vodi Marjan Planinc, 7-članski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vodi Zdravko Haložan, petčlanski uredniški odbor občinskega glasila Majšperčan pa Zlatka Lampret
O prazniku in številnih investicijah
Pod točko razno je županja
dr. Darinka Fakin svetnike seznanila z aktualnimi dogajanju v občini in poudarila, da je osrednja pozornost v teh dneh namenjena pripravam na 11. občinski praznik, v okviru katerega pripravljajo kar 36 prireditev, kulturnih in športnih dogodkov, pričeli pa bodo že ta konec tedna, 24. avgusta.
Precej aktivnosti poteka tudi na področju investicijske dejavnosti, največ pri izgradnji cestne infrastrukture. Na območju KS Majšperk so od šestnajstih predvidenih krajših odsekov cest končali že enajst, tako da jih čaka le še pet, na območju KS Ptujska Gora sta od šestih predvidenih realizirana že dva odseka, v KS Stoperce pa te dni asfaltirajo predzadnji cestni odsek, saj jim ostaja le še lokalna cesta v Stopercah. Izgradnjo cestne razsvetljave so do sedaj končali v Podložah, na Vrheh in v Stopercah, tako da jih čaka le
še nekaj manjših del.
V občinski upravi je že v pripravi tudi predlog rebalansa občinskega proračuna za letošnje leto. Franc Bezjak je svetnike opozoril na potrebo po kvalitetnejšem vzdrževanju pokopališč in menil, da bi bilo treba v nekaterih mrliških vežicah zagotoviti dodatne sedeže za starejše ljudi; predlagal je tudi, da bi z manjšimi gradbenimi korekturami pokopališča uredili tako, da bi zagotovili tudi dostop invalidom z vozičkih. Zaprosil pa je tudi za zapisnik prejšnje seje, ker ga na izredni seji niso prejeli, pa tudi za video posnetek te izredne seje.
Adolf Kopše je opozoril na nujnost vzdrževanja javne razsvetljave v Stopercah ter na potrebo po ureditvi avtobusnih postajališč v tem kraju. Tatjana Vele pa je ob koncu menila, da bi bilo prav, če bi v majšper-škem dvorcu, v katerem je bil dolga leta sedež policijske postaje, postavili spominsko ploščo družini Kubrihtovih, ki je v tej stavbi živela in naj bi Majšperčanom zapustila precej zemlje in posesti. O tem se v Majšperku sicer že nekaj časa govori, vendar zaradi nerešenega denacionalizacijske-ga postopka zadeve še vedno mirujejo.
P. s. Po končani seji je ena od svetnic pristopila k piscu tega sestavka in se mu toplo zahvalila za izkazano medijsko pozornost v sestavku s prejšnje seje. Malce je potarnala, bojda zaradi nekaj razlite gnojnice, v glavnem pa zatrdila, da je bil sestavek korekten in dober. Verjamemo, da je bila iskrena, zato hvala!
M. Ozmec
Nezgodno zavarovanje otrok, šolske mladine in študentov
v.adriatic-slovenica.si NAGRAJUJE!	2007/2008
363 zanimivih nagrad
jfi** -J»
Nezgodno zavarovanje
študentov 2007/200B
«M,,, ^A^Ol
Več informacij na vseh poslovnih enotah Adriatica Slovenice, na www.adriatic-siovenica.si in modrem telefonu 08011 10.
PE Maribor Jadranska 25/a tel.: 02 320 81 10
. MODRA ŠTEVILKA
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group
Foto: M. Ozmec
Majšperški dvorec, v katerem je bil dolga leta sedež policijske postaje, že nekaj časa sameva, saj je še vedno predmet denacionalizacijskega postopka.
Ormož • Trgatev se prične s septembrom
Odkupne cene znane prihodnji teden
V podjetju Jeruzalem Ormož VVS se že od julija pripravljajo na trgatev. Vsakodnevno pozorno spremljajo situacijo na terenu, kakšno je grozdje, njegova zrelost in vsi ti podatki kažejo, da se bo trgatev pričela po 3. septembru. Letošnja trgatev bo dva tedna prej kot običajno.
Najprej bosta na vrsti muškat otonel in rizvanec, nato bodo trgali šardone, ki ga največ uporabljajo za penine in mora biti zato ravno prav zrel, nato pa še srednje zgodnje sorte, kot so sovinjon, pi-noti, za konec pa še šipon ter laški in renski rizling, je povedala mag. Andreja Komel iz podjetja Jeruzalem Ormož VVS. Na okrog 420 hektarjih lastnih vinogradov prednja-čita predvsem šipon in laški rizling, površine sovinjona pa so se v zadnjih letih močno povečale in bodo kmalu presegle šipon. Zato bo v ormoški kleti za 70 zaposlenih v vinogradništvu, od skupaj 130 zaposlenih, zelo živahno že od sredine septembra pa do konca oktobra, ko se pobirajo najbolj množične sorte.
„Zelo pomembno bo vreme v naslednjih tednih, vendar kvaliteta ne bi smela biti slabša od lanske, ko smo imeli nadpovprečen letnik. Količinsko načrtujemo približno enake količine kot lani, morda bo za kakšnih 10 % več, sicer pa letno natrgamo med 2000 in 2300 tonami grozdja, podobno količino pa tudi odkupimo. Za spravilo grozdja potrebujemo poleg svojih delavcev tudi okrepitve, že potekajo pogovori z vsemi okoliškimi uradi za delo. Razmišljamo pa o sezonski de-
Foto: vki
Mag. Andreja Komel: "Arhivska vina ohranjajo svojo svežino in so visoke kakovosti."
lovni sili, študentih, pa tudi delavcih iz tujine. V vrhuncu sezone jih bomo potrebovali okrog 70."
Na pridelovalce so seveda najbolj zanimive informacije o tem, kakšne bodo letos cene za grozdje. Pogovori med Vinogradniško zadrugo Ormož, Kmetijsko zadrugo Ormož in podjetjem že potekajo, o cenah odkupa pa še niso dogovorjeni. Komelova je povedala, da bodo pogovori končani te dni, pričakujejo pa, da bodo cene v lanskoletnih okvirjih, od 0,35 do 0,45 evra za kilogram, odvisno od sorte in kvalitete. Sprejemali bodo le grozdje iz integrirane pridelave in iz našega vinorodnega okoliša. Na vpra-
šanje o pojavu konkurenčnih ponudb z višjimi odkupnimi cenami je Komelova povedala, da se bodo dolgoročno morali prilagoditi situaciji, vendar imajo precej velike lastne površine in zagotovljene količine s strani zadrug, zato so prepričani, da bodo dosegli potrebne količine. Seveda pa že razmišljajo, kako v naslednjih letih obdržati sedanje pridelovalce. Kmetijska zadruga je že začela aktivnosti v tej smeri in se že pogovarja s pridelovalci za sklenitev dolgoročnih pogodb, s katerimi bodo zagotovili dovolj kakovostne surovine. Same lege so namreč izjemne in sodijo med 5 % najboljših na svetu za vina, ki jih pridelujejo v
Tudi tokrat medijska hiša Radio-Tednik Ptuj o skupščini ni bila obveščena, žal pa nam tudi po seji skupščine, za katero smo izvedeli iz sredstev javnega obveščanja od predsednika skupščine Vitoslava Türka, ki je edini pristojen za dajanje uradnih izjav, ni uspelo pridobiti nobene informacije.
Slovenska tiskovna agencija je v sredo popoldne sporočila, da je bilo na skupščini navzočega 92 odstotkov kapitala, na njej pa so delničarji zavrnili predlog uprave, da celoten bilančni dobiček iz preteklega poslovnega leta v višini 6,065 milijona evrov razporedijo med druge rezerve iz dobička. Kot je za STA povedala vodja pravne službe Darja Havlas Kozoderc, je skupščina podprla predlog Kapitalske družbe (KAD), da dve tretjini dobička namenijo za dividende, tretjina pa ga bo ostala nerazporejenega. Natančnih številk v zvezi s sprejetim sklepom nam ni uspelo izvedeti, saj je za to
pristojen predsednik uprave mag. Danilo Toplek, ki
pa ni bil dosegljiv. Prav tako o tem niso želeli govoriti v Kadu s pojasnilom, da še nimajo uradnih informacij o sklepih skupščine.
Sicer pa so delničarji vse ostale predloge uprave sprejeli. Tako so določili višino sejnine nadzornikom družbe, ki bodo za udeležbo na seji prejeli po 825 evrov, predsednik nadzornega sveta pa 1072 evrov. Skupščina se je ob tem seznanila z letnima poročiloma družbe in nadzornega sveta za leto 2006 in obema podelila razrešnico za preteklo leto, za revizorja v poslovnem letu 2007 pa so imenovali revizijsko družbo Renoma iz Ljubljane.
Skupščina je izglasovala tudi preračun nominalnega zneska delnic in osnovnega kapitala družbe v evre, tako da bo njihova nominalna vrednost odslej 4,17 evra. Osnovi kapital družbe po preračunu znaša 15,83 milijona evrov, razlika v osnovnem
V arhivih kleti je zakladnica okusov po preteklosti, nad katerimi skrbno bdi enologinja Slavica Sa-kelšek.
Kidričevo • Sestala se je skupščina Taluma
Za dividende dve tretjini
V sredo, 22. avgusta, se je v upravnih prostorih kidričevskega Taluma že tretjič v letošnjem letu sestala skupščina delniške družbe Talum, ki jo vodi direktor Elesa Vitoslav Türk.
ormoški kleti - bela, pitna, sveža, sadna in aromatična.
Ormoška klet bo slavila
Letos ormoška klet praznuje 40 let izgradnje. Ta dogodek nameravajo primerno proslaviti 14. septembra s slovesnostjo na ormoškem gradu. Vse do martinovanja pa bodo v podjetju čas namenili arhivskim vinom, ki bodo sama govorila o bogati vinski tradiciji. V ta namen bodo izvedli licitacijo desetih
vin izbranih letnikov 1953, 1958, 1959, 1963 in1971. Pri tem jim bodo pomagali izbrani gostje iz političnih in gospodarskih krogov. To so vina, ki so kljub svoji starosti ohranila izjemno svežino, kakovost in sortnost. V prodaji jih ni mogoče dobiti, so dragocenost iz zakladnice ormoške kleti, katerih izkupiček bodo namenili za pomoč družini iz občine Ormož, ki se je znašla v stiski. V tem času bo mogoče na Maleku in v kleti kupiti arhivska vina po ugodnejši promocijski
ceni. „S to akcijo bi radi dokazali, da tudi ta vina ohranjajo svojo svežino in imajo visoko kakovost. Hkrati bo potekalo tudi nagradno žrebanje, ki bo svoj vrhunec doživelo na martinovanju. Martinovanje bo letos potekalo od 8. do 11. novembra in bo razdeljena na tematske sklope. Dogajanje bo umeščeno pred ormoški grad in grajsko pristavo, glavni organizator prireditve pa bo ob pomoči več soorga-nizatorjev podjetje Jeruzalem Ormož VVS," je povedala Andreja Komel.
Viki Klemenčič Ivanuša
Slov. Bistrica • Ovadbe v Impolu in Upimolu
kapitalu družbe, ki izhaja iz preračuna nominalnega zneska delnic, v višini 11,10 milijona evrov pa so prenesli v kapitalske rezerve. Lastniki Taluma so nato delnice z nominalnim zneskom nadomestili s kosovnimi delnicami, in sicer tako, da se vsaka delnica z nominalnim zneskom 4,17 evra nadomesti z eno kosovno delnico. Osnovni kapital družbe v višini je bil tako razdeljen na 3.796.749 kosovnih delnic, omenjene spremembe pa so od delničarjev zahtevale tudi izglasovanje sprememb statuta družbe.
Več podrobnosti o omenjeni seji, predvsem pa o tem, kaj je s privatizacijo delniške družbe Talum, ki je kljub nekajletnim prizadevanjem še vedno zavita v skrivnost, pa nam kljub številnim klicem na različne naslove tudi tokrat ni uspelo izvedeti. Talum tako še naprej ostaja uspešno državno podjetje s prek 80-odstotnim deležem Elektrogospodarstva Slovenije.
-OM
Direktor zavrača očitke kriminalistov
Mariborski kriminalisti so zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja podali kazensko ovadbo zoper predsednika uprave delniške družbe Impol iz Slovenske Bistrice Jerneja Čokla ter zoper odgovorno osebo zasebne gospodarske družbe Upimol 2000 Vlada Leskovarja.
Podjetje Upimol 2000, d. o. o., katere družbeniki -po podatkih jih je sedemnajst - so v večini na upravljavskih funkcijah družbe Impol, je bilo v lanskem letu poleg Pet-rola in Geoplina eden izmed treh glavnih uvoznikov iz Rusije). Čokl in Leskovar naj bi delniški družbi Impol povzročila premoženjsko škodo, ocenjeno na več kot 34 milijonov evrov.
Kot so še sporočili iz Policijske uprave Maribor, naj bi predsednik uprave delniške družbe med letoma 1998 in 2006 sklenil in podpisal več pogodb o poslovnem sodelovanju z zasebno družbo, na katero je prenesel določeno
poslovno funkcijo ter na ta način izrabil svoj položaj. Direktor zasebne družbe, ki je bil v tem obdobju hkrati član uprave omenjene delniške družbe, pa je povzročil veliko premoženjsko škodo s sklenitvijo in podpisom več pogodb o poslovnem sodelovanju z delniško družbo, so navedli. Kot so še dodali na Policijski upravi Maribor, so prav tako kazensko ovadili zasebno gospodarsko družbo, odgovorno za storjeno kaznivo dejanje, saj sta oba ovadena kaznivo dejanje storila v njenem imenu.
Predsednik uprave družbe Impol Jernej Čokl je potrdil, da so njega in Vlada Leskovar-
ja kriminalisti ovadili. Povedal je: »V ovadbi piše samo to, da sem ovaden zaradi prekoračitve pooblastil, in ničesar drugega ter seveda na osnovi česa je do ovadbe prišlo. Niti ne vem, kako in česa sem ovaden, oziroma ne poznam vsebine ovadbe. S podjetjem Upimol 2000 smo delali na osnovi letnih pogodb. To je trgovska organizacija, ki je nabavljala aluminij za podjetje Impol. Vse navedbe v celoti zavračamo, številke, ki so navedene, so za nas nerazumljive. Kriminalisti so raziskovali slabega pol leta, ovadil pa nas je eden od sindikatov v družbi Impol.«
STA, Nataša Pogorevc
Foto: vki
Podlehnik • Prve letošnje naložbe v teku
220.000 evrov za pol kilometra kanalizacije
Tudi v Podlehniku so avgusta, po precej dolgem času tišine in mirovanja, zabrneli delovni stroji in to kar na več lokacijah za več različnih investicij. Med najpomembnejšimi je gotovo izgradnja pete veje kanalizacije.
„Po razpisu za izvajalca del za izgradnjo t. i. pete kanalizacijske veje, ki bo speljana od griča nad šolo do same šole, je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje Nizke gradnje Ptuj. Vrednost izgradnje tega kanalizacijskega voda v dolžini dobrega pol kilometra je po ponudbi dobrih 220.000 evrov, dela pa naj bi se zaključila najkasneje do sredine oktobra," je povedal župan Marko Maučič. Z izvedbo bo možnost za priključek na vod zaenkrat dobilo 14 obstoječih gospodinjstev, cena individualnega priključka pa je kar pol manjša od cen v ostalih občinah, kjer je kanalizacija že v izgradnji ali pogonu; in sicer znaša 500 evrov. Sklep o relativno zelo nizki ceni priključka je bil po besedah župana sprejet že v prejšnjem mandatu in ga zdaj pač niso spreminjali. „Z izvedbo te veje, ki bo priključena na čistilno napravo ob šoli, ta ima moč 500 PE in jo je bilo treba pač nujno postaviti pred izgradnjo večnamenske dvorane, saj je bil to pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, bo čistilna naprava dejansko šele sploh začela bolj polno obratovati, čeprav njena kapaciteta še zdaleč ne bo dosežena," je prednostno izvedbo tega kraka pojasnil župan.
Bodo morali spreminjati prvoten projekt kanalizacijske mreže?
Sicer pa izvedba omrežja v centralnem delu občine zaenkrat poteka po že pred leti narejenem projektu TMD, čeprav je vmes, torej v času med sprejetjem projekta izgradnje kanalizacije s čistilnimi napravami do dejanske izvedbe posameznih vej, ki poteka po fazah še danes, prišlo do nekaterih zapletov in težav, ki bodo zahtevali (vsaj manjše) spremembe. Eden izmed kanalizacijskih vodov je namreč že nekaj let speljan po hribu od cerkve Device Marije skozi gručastno naselje v dolino, vendar je vod „mrtev", saj ne služi ničemur. Priklopil naj bi se namreč, še z nekaterimi ostalimi vejami, na čistilno napravo, ki je bila predvidena ob potoku Ro-gatnica, na zemljišču v lasti ptujske Kmetijske zadruge. Zaradi znanega spora med občino in KZ o lastništvu vaškega doma, ki še vedno nerešen stoji na sodišču, namreč KZ ni hotela prodati potrebnega zemljišča za gradnjo čistilne naprave, bivšemu županu pa se z izgradnjo tudi ni posebno mudilo, saj je bila v
Dela na polkilometrskem kanalizacijskem vodu v smeri proti OŠ, kjer se bo priključil na čistilno napravo, so v polnem teku; hkrati s položitvijo kanalizacijskih cevi pa bodo zamenjane tudi vodovodne.
ospredju izgradnja dvorane, denarja za ostale projekte pa ni bilo na razpolago. Tako se je zadeva okoli izgradnje potrebne čistilne naprave izjalovila oz. ustavila. Danes naj bi bil že sklenjen okvirni dogovor med zasebnim lastnikom bližnjega zemljišča, kjer bi predvidoma lahko postavili načrtovano čistilno napravo in nanjo nato priklopili kanalizacijski vod, ki trenutno brez pomena trohni v zemlji. Prav tako je bilo predvideno, da naj bi se na to (danes
še neobstoječo) ČN navezal tudi kanalizacijski vod, na katerega naj bi bil navezan tudi mesno-predelovalni obrat MI Žerak.
Izpadli iz projekta Dravinja
Vendar pa se s tovrstnimi „premiki" predvidenih kanalizacijskih infrastrukturnih objektov podira del kanalizacijskega projekta, saj je za pravilno funkcioniranje kanalizacije zelo pomemben
Kriminaliteta • Zaseženih 84 ukradenih motornih vozil
Na dopust v ukradenem avtomobilu
Letos je bilo v prvih šestih mesecih na mejnih prehodih v Sloveniji zaseženih 84 ukradenih motornih vozil, kar je v primerjavi z lanskim letom, ko so jih v prvem polletju zasegli 58, bistveno več. Največ takšnih kaznivih dejanj beležijo na mejnih prehodih PU Krško in PU Maribor z Republiko Hrvaško.
Obravnavane osebe, ki jih policija uspe odkriti na mejnih prehodih med poskusom prevažanja ukradenega motornega vozila čez slovensko mejo, so večinoma tujci. Med temi prevladujejo državljani Hrvaške, Srbije, Češke, Italije in Romunije.
Velika večina vozil, ki jih od-
krijejo, izvira iz tatvin, ki so se zgodile v Italiji, Nemčiji, Češki in drugih evropskih državah. Med zaseženimi vozili pa so večinoma znamke, ki spadajo v višji cenovni razred, prevladujejo avtomobili znamk Volkswagen, Audi in BMW.
Število odkritih ukradenih avtomobilov je v primerjavi z
Foto: Dženana Bečirovič
Največ zaseženih avtomobilov je znamk Audi, BMW in Volkswagen.
lanskim letom naraslo, policija pa bistven porast evidentira poleti.
„Uspeh slovenske policije pri odkrivanju ukradenih vozil na mejnih prehodih je prav gotovo rezultat večletnega organiziranega usposabljanja slovenskih mejnih policistov. Vsi slovenski policisti se usposabljajo po določenem programu, v okviru katerega pridobijo osnovna znanja, potrebna za uspešno preverjanje in odkrivanje ukradenih vozil in dokumentov," je dejal predstavnika Policije za stike z javnostmi na področju kriminalitete Drago Menegalija.
V ukradenih vozilih
tudi družine
V zadnjem času je slovenska policija odkrila tudi nekaj primerov, ko so na meji odkrili ukradeno vozilo, v katerem je bilo več oseb ali družine, ki so bile namenjene na dopust, ne vedoč, da se prevažajo v ukra-
denem avtomobilu. Ne glede na to, ali posameznik, ki je v takšnem vozilu, ve, da njegovo prevozno sredstvo izvira iz kaznivega dejanja ali ne, mora policist ob odkritju le-tega ravnati v skladu z Zakonom o kazenskem postopku. V tem primeru je policist dolžan vozilo zaseči, zbrati vsa potrebna obvestila in o tem na ustrezen način - s kazensko ovadbo ali poročilom - obvestiti pristojno okrožno državno tožilstvo.
V godlji se znajdejo uporabniki takšnih vozil, ki z vozilom ne morejo nadaljevati poti. Preostane jim le, da si poiščejo pomoč, največkrat se v takih primerih obrnejo na diplomatsko konzularna predstavništva svoje države ali si sami zagotovijo prevoz z mesta, kjer jim je bilo zaseženo vozilo.
Najpogosteje so žrtve tovrstnih prevar osebe, ki kupujejo rabljena vozila v dobri veri, pri tem pa se ne zavedajo, da so kupili ukradeno vozilo.
Dženana Bečirovič
faktor dovolj velik padec oz. spust voda do ČN. Tako zna biti z nadaljnjo izvedbo kanalizacijske mreže po starem projektu v osrednjem delu Podlehnika še veliko težav; posebno po zadnji, sicer malo pričakovani informaciji, da je občina Podlehnik (ob dveh drugih) izpadla tudi iz projekta Dravinja, iz katerega so se nadejali pridobiti lep delež kohezijskega denarja za priklop vsaj 50 odstotkov gospodinjstev v nižinskem delu občine. Še vedno sicer obstaja možnost kandidiranja na strukturna sredstva, vendar je sofinanciranje v tem primeru precej nižje. „Problem je v tem, da izvedba zaključenega in funkcionalnega kanalizacijskega omrežja vsaj v tem delu občine zahteva po preračunih kar šest milijonov evrov! To pa je cifra, ki ji naš proračun, razen ob izdatnem večinskem državnem oz. evropskem sofinanciranju, niti približno ni kos," odkrito priznava Maučič.
Izvedba kanalizacijskega voda, ki je v teku, je tako sicer dobrodošla, predvsem zato, ker bi sicer občina ponovno (kot že enkrat) lahko izgubila državna sredstva (vodno takso, ki jo plačujejo občani), možnost priključka bodo imele tudi bodoče novogradnje na tem območju, saj bo kapaciteta sedanje čistilne naprave še vedno v večini prosta, vendar pa to še zdaleč ne bo rešilo podlehniške kanalizacijske zmede. Bodo pa hkrati s polaganjem kanalizacijskega voda, kot je še povedal župan Maučič, zamenjali tudi plastične vodovodne cevi, deloma zaradi dotrajanosti, deloma pa zaradi nujnosti položitve cevi z večjim premerom, saj je naraščajoče število porabnikov javnega vodovoda na tem območju
že povzročalo ne samo nizek pritisk ampak celo občasne popolne izpade vode. Stroške položitve novih vodovodnih cevi bo do ene polovice pokrivalo Komunalno podjetje Ptuj, drugo polovico pa občina iz proračuna.
Nove sanitarije v OŠ
Delovno pa avgusta ni samo na hribu nad šolo, ampak tudi v sami osnovnošolski stavbi. Nobena skrivnost ni, da je slednja popolnoma dotrajana, zlasti na „udaru" je šolska kuhinja, toalete, inventar, pa še marsikaj drugega. Ali šolo v celoti obnoviti ali se raje (in ceneje) lotiti izgradnje nove, je vprašanje, s katerim se občinski svet z županom na čelu namerava ukvarjati v prihodnosti, ko bo znan sklep MŠŠ o sofinanciranju ureditve vrtca in adaptacije šole. Nujno in brezpogojno pa je bilo še pred začetkom novega šolskega leta prenoviti uničene sanitarije; tako za učence kot za zaposlene: „Stanje je bilo res takšno, da je zahtevalo ur-gentno obnovo. Že po prvih posegih se je izkazalo, da bo potrebna temeljita in ne le delna obnova sanitarij, kot smo najprej načrtovali. Tako je zdaj v celoti zamenjana oz. na novo položena vsa keramika, instalacije ter kompletna sanitarna oprema s kabinami vred. Ob tem se je pokazalo, da moramo takoj oz. hkrati, zaradi vidnega zamakanja, obnoviti še sanitarije za zaposlene v šoli. Koliko bo do konca izvedbe dejanska cena opravljenih del, tako ne morem popolnoma točno reči, gibala pa se bo med 30 do 40.000 evrov," je še povedal Maučič. Obnova vseh sanitarij naj bi bila dokončana do prvega šolskega dne.
Foto: SM
Hajdina • Odprli zobozdravstveno ambulanto
„Občina Hajdina nikomur nic ne jemlje, daje pa v skupne potrebe ..."
V Poslovnem centru Hajdina, svečano so ga odprli junija lani, so 20. avgusta odprli zobozdravstveno ambulanto. Pred tem so odprli tudi splošno ambulanto, ki bo v začetku septembra pričela delati s polnim delovnim časom. Otvoritve prve zobozdravstvene ambulante na Hajdini so se ob domačih udeležili tudi nekateri gostje.
Prihodnje leto nameravajo odpreti še lekarno, če je ne bo odprl javni zavod, bodo koncesijo podelili zasebniku. S tem bodo krog zdravstvenega varstva na primarni ravni po vsej verjetnosti zaključili. V hajdinski zobozdravstveni ambulanti bo delala zobozdravnica Simona Čeh - Šmigoc skupaj z zdravstveno tehnico Jožico Kozel, do njenega prihoda, trenutno je še na dopustu, bo v njej delal zobozdravnik Jeromel Kar-puzi. Ambulanta bo delala ob ponedeljkih, torkih in petkih od 7. do 13 30, ob sredah in četrtkih pa od 12.30 do 19. ure.
Lastnik prostorov za zobozdravstveno ambulanto, ki meri 87,59 m2, je občina Hajdina. Naložba je veljala 147.151 evrov, 87.107 evrov je zagotovil proračun občine Hajdina, delež Ministrstva za zdravstvo po javnem razpisu pa znaša 60.044 evrov. Opremo je zagotovil JZ Zdravstveni dom Ptuj.
„Po enem izmed kriterijev mreže zdravstvenega varstva pripada občini Hajdina 1,3
Foto: Črtomir Goznik
Na slovesnosti ob odprtju prve zobozdravstvene ambulante na Hajdini sta govorila župan občine Hajdina Radoslav Simonič in direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med., spec. Prihodnje leto nameravajo odpreti še lekarno, je napovedal hajdinski župan.
splošnega zdravnika in 0,3 otroškega zdravnika, po zobozdravstveni mreži pa 1,3 zobozdravnika za odrasle in 0,6 otroškega zobozdravnika. Od 1. septembra letos bomo koristili enega splošnega zdravnika, 0,80 zobozdravnika za odrasle in 0,20 zobozdravnika za otroško zobozdravstvo. Ostale odstotke iz mreže puščamo v Zdravstvenem
domu za skupne potrebe. Do sedaj župan občine Hajdina ni oddal nobene koncesije iz zdravstvene mreže. Za odpravo pomanjkanja zdravnikov v ZD Ptuj naj poskrbijo ZD Ptuj in tiste lokalne skupnosti oziroma občine, katerih župani so tovrstne koncesije oddajali brez dogovora z ostalimi. Občina Hajdina nikomur nič ne jemlje, daje pa za skupne po-
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinska zobozdravstvena ambulanta je zelo lepo urejena; da jo potrebujejo v svojem okolju, je pokazal tudi ponedeljkov ogled po otvoritvi.
trebe v ZD Ptuj 0,3 splošnega zdravnika in 0,3 otroškega zdravnika, 0,5 zobozdravnika za odrasle in 0,4 otroškega zdravnika," je ob odprtju prve zobozdravstvene ambulante v občini Hajdina med drugim še posebej poudaril hajdinski župan Radoslav Simonič. Ob
vsaki novi otvoritvi pa vidijo, za kaj vse so bili v preteklosti prikrajšani.
Direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med., spec., je zadovoljna, da je za investicijo imelo posluh tudi Ministrstvo za zdravje. Prostori ambulante so prekrasni,
manjkajo samo še občani, da jo začnejo uporabljati.
V uspešno delo so odprtje zobozdravstvene ambulante Hajdina s pesmijo pospremile Gmajnarice KD Valentin Žumer Hajdoše.
MG
Cirkulane • V ospredju dela na cestah
Asfaltiranja in gramoziranja
V novi občini Cirkulane so letošnjo glavnino poletja preživeli precej delovno. A ne v smislu urejanja novih občinskih prostorov ali konstituiranja nove občinske uprave, kot se to dogaja na Ormoškem, saj so vse te zadeve uspešno rešili že do marca letos: Delovno poletje pomeni dobesedno to: v občini so se namreč že lotili asfaltiranja in urejanja večih cestnih odsekov.
„Doslej smo že izvedli pre-plastitev več kot tri kilometre dolgega cestnega odseka na relaciji Cirkulane-Gradišča-Dravci, vrednost te naložbe pa je dobrih 145.000 evrov. Okrog 92.000 evrov smo za to cesto pridobili oz. porabili iz naslova dodatnih sredstev, ki jih je občini (kot vsem ostalim, op. a.) zagotovila Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni naslov. Druga pomembnejša cestna investicija je modernizacija in asfaltiranje slab kilometer dolgega cestnega odseka v naselju Tlačine, kar je zahtevalo 54.000 evrov stroškov. V načrtu letošnje realizacije pa so še trije krajši cestni odseki v skupni dolžini kilometra in pol, ki jih je treba asfaltirati, za kar bo predvidoma porabljeno med 160 in 170.000 evri," je na kratko izvedene in tekoče ter načrtovane posodobitve cestne infrastrukture povzel župan Janez Jurgec. Vse omenjene modernizacije so financirane deloma iz občinskega proračuna, delež
sredstev, ki se giblje okoli 30 odstotkov vrednosti naložb, pa naj bi prispevali občani sami. Sofinancerske pogodbe z uporabniki cest so deloma že, za določene odseke pa bodo še sklenjene v prihodnjih dneh. Z omenjenimi deli, na skupno petih cestnih odsekih, se investicije občine za letos iztekajo: „Povedati pa moram še, da smo 22.000 ev-rov namenili za ureditve makadamskih cest v občini; šlo je za dodatno gramoziranje in grediranje."
Nove ceste na račun schengenske meje že v delu
V Cirkulanah je sicer po besedah župana še okoli 30 kilometrov neasfaltiranih cest, kar pomeni, da bo občina v naslednjem mandatu imela še več kot dovolj dela, gotovo pa bo asfaltiranje aktualna problematika Cirkulan še kar precej naslednjih let. Deloma jo bodo uspeli rešiti tudi z dr-
žavnim denarjem na osnovi schengenske meje: „Trenutno se rešujejo štirje odseki gozdnih cest, kar financira kmetijsko ministrstvo, vrednost del pa znaša 217.000 evrov. Prav tako je v teku asfaltiranje drugih štirih odsekov cest na mejnem območju v vrednosti skoraj 250.000 evrov. Gre za urejevanje dostopov do domov naših občanov, ki bi zaradi režima schengenske
meje in postavitev zapornic zaradi tega bili odrezani od države in občine oz. jim je zaradi zapornic onemogočen dostop do domov. Vsa ta dela se izvajajo v sklopu že predstavljenega projekta ureditve skupaj treh kilometrov cestnih odsekov v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov, letos pa se izvaja prva faza tega državnega projekta."
V novi občini so večino investicijskega denarja iz prvega lastnega proračuna namenili za preplastitve in asfaltiranja cestnih odsekov.
Nadaljevanje gradnje vrtca že letos?
Sicer pa je v Cirkulanah na prednostni listi investicij vrtec, ki se je začel graditi že lani, še v času skupne občine Gorišnica. Stavba je pod streho, dela pa mirujejo že vse od novega leta, saj je začeta naložba ostala na plečih nove občine. Ta se je, kot malodane vse slovenske občine, letos prijavila na razpis šolskega ministrstva za sofinanciranje: „Sklep Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) glede uvrstitve v plan sofinanciranje in višino le-tega pričakujemo kmalu; rečeno je namreč bilo, da bodo rezultati razpisa znani po 15. avgustu. Upam oz. prepričan sem, da bomo z našo vlogo na razpisu uspeli in pridobili sklep o sofinanciranju, saj bi radi vrteško stavbo čimprej dokončali in jo predali namenu. Glede na točkovno lestvico MŠŠ namreč naša občina za dobrih 100 odstotkov ali še več presega spodnjo mejo za uvrstitev v razpisne pogoje," pojasnjuje Jurgec. Pri izgradnji načrtovane telovadnice oz. športne dvorane je situacija nekoliko drugačna, saj obe investiciji hkrati občina ne zmore, ne glede na morebitno državno sofinanciranje. Bodo pa se, če bo potrebno, kot zatrjuje župan, s projektom dvorane ponovni prijavili na naslednji tovrsten razpis, ki je napove-
dan za naslednje leto.
Na razpisu ureditev glavne ceste in poslovno-stanovanjske cone
Občina Cirkulane pa se je prijavila še na dva razpisa (za južno mejo in skladen regionalni razvoj), na osnovi katerih predvideva pridobiti dodatna sredstva za ureditev poslovno-stanovanjske cone v centru Cirkulan ter za pre-plastitev in modernizacije glavne ceste skozi občino: „Prvi projekt poslovno-stano-vanjske cone, ki se bo širila v smeri proti novemu vrtcu, je ocenjen na 470.000 evrov, modernizacija osrednje ceste pa na 650.000 evrov, pri čemer pa je potrebno prišteti še 200.000 evrov za hkratno ureditev kolesarske steze ob cesti, obojestranskih pločnikov in javne razsvetljave. Vrednost projekta je visoka tudi zato, ker je potrebno hkrati s posodobitvijo ceste zgraditi oz. adaptirati še tri mostove," je bodoča vlaganja v stanovanjsko in cestno infrastrukturo napovedal župan Jurgec. Ob morebitni uspešni kandidaturi bo namreč delež občine, ki ga mora zagotavljati, znašal vsaj 20 odstotkov vrednosti predvidenih projektov, kar za cir-kulanski proračun nikakor ni „mačji kašelj".
Foto: SM
Destrnik • 26. kmečki praznik s podelitvijo priznanj za vzorno urejene hiše
Prikaz skoraj že pozabljenih opravil in navad
Člani Turističnega društva na Destrniku so v nedeljo izpeljali že 26. tradicionalni kmečki praznik. Kar 17 skupin je v sprevodu prikazalo stare kmečke običaje, podelili so tudi priznanja za vzorno urejene hiše v občini. V tem letu so člani društva izdali zloženko o občini Destrnik in vzpostavili svojo spletno stran.
Kmečki praznik so na Destrniku začeli leta 1981, ko so ustanovili turistično društvo, do zdaj pa je postal vsakoletna tradicionalna prireditev. Pobudo zanj je takrat dal Otmar Simonič, z njim pa želijo na Destrnik privabiti čimveč ljudi in jim prikazali nekatera že pozabljena opravila in navade.
Na nedeljski povorki je sodelovalo 17 skupin iz destr-niških vasi ter člani društev iz sosednjih občin. »Trudimo se, da dela in opravila, ki niso več vsakdanja, ne bi utonila v pozabo. Nekatere stare običaje in opravila lahko v povorki občudujemo skoraj vsako leto, kot so popravilo klo-potca, priprava drv, nošenje kokoši s 'trakslom', luščenje koruze, trebljenje buč in koline,« je dejal Ivan Hauptman,
predsednik TD Destrnik. V nedeljo so predstavili še nošenje vode z vagami in pranje perila, vožnjo mleka na tržnico, pripravo mešanice za živino s slamoreznico ter izdelavo 'lojtre'. Člani društva Janeza Puha so se pripeljali s starimi motorji, destrniški občinski svetniki pa so z županom Francem Pukšičem na čelu predstavili delo v vinogradu.
Župan se je ob koncu programa zahvalil vsem, ki so pripravili nedeljsko prireditev, ter poudaril, da je pomembno, da dela, ki so se včasih opravljala na kmetiji, pokažejo tudi mlajšim, da nanje prenesejo to dediščino in kulturo. Zbrane pa je med drugimi pozdravil tudi predsedniški kandidat Danilo Türk.
Priznanja za vzorno ureje-
ne hiše
V preteklih tednih je komisija, sestavljena v okviru turističnega društva, izbrala najlepše urejene hiše v občini Destrnik. Komisijo so sestavljali predsednik Anton Ratek, Danica Pernat, Kristina Hauptman in Sabina Šel. Na prireditvi so tako za izbrane hiše podelili priznanja, ki so jih prejeli Suzana in Roman Bračič iz Placarja, Marija in Ludvik Kumer z Destrnika, Marija in Anton Lozinšek z Destrnika, Jožica in Franc Šel iz Doliča, Jelena in Emil Reich iz Ja-nežovskega Vrha, Zdenka in Alojz Malek iz Doliča, kmetija Petrič iz Jiršovcev ter Jožica in Branko Zelenko iz Gomilcev.
Prireditev so s pesmijo popestrile Ljudske pevke Urban-
čanke, članice turističnega društva pa so spekle preko 100 gibanic. Recepta za njihovo pripravo niso želele izdati, pravijo pa, da je pomembno, da jih spečejo v pravi krušni peči.
Letos so člani društva uredili in izdali zloženko o občini Destrnik. »V njej so predstavljeni občina Destrnik, cerkev, šolstvo, zgodovina in zanimivosti našega kraja ter gostinska ponudba. Prepričan sem, da bomo tudi z njo povečali prepoznavnost našega kraja. Postavili pa smo tudi spletno stran društva www.td-destr-nik.si. Vsako pomlad pripravljamo tudi blagoslov konjev, jeseni pa martinovanje. V tem letu smo ustanovili rekreativ-no-športno sekcijo in izvedli rekreativno kolesarjenje in hojo po starih peš poteh. V
Med stara kmečka dela sodi tudi prevoz gnojnice s konjsko vprego.
društvu pa delujejo še skupi-	nik pa izdeluje šopke, ki jih je
na ljudskih pevk Urbančan-	poimenovala 'Mickine rože ,"
ke s frajtonarjem, ansambel	je društvo predstavil predsed-
Dinamika in sekcija Kurenti.	nik Ivan Hauptman. Članica društva Milena Zele- mat
Gorišnica • Radikalna kura na tržnici
V tretje gre rado
Gorišniški gledališčniki so imeli z izvedbo letošnje, po precej letih prve predstave na prostem, kar precej težav. Po prvotnem scenariju bi jo namreč morali prvič odigrati že julija ob občinskem prazniku, a so igro zaradi bolezni v ansamblu morali odpovedati. Naslednji datum prve izvedbe je bil minuli petek, toda takrat jim jo hudo zagodla večerna nevihta in težko pričakovana predstava je spet odpadla. V tretje, na sobotni večer, pa se je vendarle zgodilo ...
Prejemniki priznanj za vzorno urejene hiše v občini Destrnik.
Na oder na prostoru nove tržnice v centru občine so postavili veseloigro s petjem pod naslovom Radikalna kura avtorja Rudolfa Doboviška. Razlog za izbiro komedije je bil po njihovih besedah preprost: „Ker si v
2007

Dobrodošli v Gornji Radgoni!
Vstopite v svet državnih, regionalnih in poslovnih predstavitev 1560 razstavljavcev iz 28 držav. Pokušajte hrano in vino, nagrajeno za kakovost. Odločite se za novosti s področja kmetijske mehanizacije in živilskopredelovalne industrije. Posvetujte se s predstavniki najpomembnejših mednarodnih gospodarskih, stanovskih in državnih institucij. Oglejte si strokovne razstave živali in vzorčne nasade. Uživajte na prireditvah in v gostinski ponudbi. 26. avgusta zabavna nedelja ob nižji ceni vstopnice!
!á! ■
POMURSKI SEJEM
www.pomurski-sejem.si
Dobro obdelano - odlično postreženo!
Od sobote do petka, od 9. do 19. ure, zadnji dan sejma do 18. ure.
času počitnic želimo sprostitve in zabave, smo pripravili to komedijo s petjem, ki je sicer že bila igrana v 20. stoletju, vendar je zaradi svoje aktualne tematike primerna tudi za današnji čas. Besedilo je nekoliko prirejeno, pač v stilu današnjega časa, vsebina pa je ostala neokrnjena."
In za kaj v veseloigri, ki je na sobotni večer pritegnila veliko obiskovalcev (slednji so zasedli praktično ves prireditveni prostor na tržnici), pravzaprav gre? V prvi vrsti res za tematiko, ki bo aktualna vedno, ne glede na čas. Namreč, kako poročen mož, po imenu Ožbalt Bombek, sicer že bolj na stara leta, spregleda in se reši tiranije svoje zakonske ženice Cecilije. Pa ne z ločitvijo, ampak s tem, da se končno postavi zase kot edini pravi in zaresni gospodar družine, kar na koncu pove z besedami: „Ze pa boš ti plesala tak, kak bon ja fučka!" Da Ožbalt sploh pride
do tega „statusa", pa mu je potrebna prava terapija (radikalna kura) v zdravilišču Rogaška Slatina, kjer se dogaja veliko stvari ... No, vsega vam nikakor ne smemo izdati, naj bo dovolj to, da je dogajanje na odru zanimivo in dovolj humorno obarvano, da smeha ne zmanjka.
V glavnih vlogah so se izkazali: Lojze Matjašič, ki je igro tudi režiral, Milena Donaj, Telopea Matjašič, Marjetka Antolič, Frenk Florjanič, Zoran Vesenjak, Sašo Majerič, Franček Antolič, Štefka Bedenik, Primož Vaupotič, Petra Tomažič, Mihaela Prelog, Brigita Vesenjak in Dina Horvat. Za dobro postavljeno sceno so poskrbeli Jože Ožinger, Zoran Vesenjak, Frenk Florjanič in Franček Rihtarič, za zvok se je trudil Boštjan Pučko, za dobro osvetlitev Franček Rihtarič, za masko Dina Horvat, za klavirsko spremljavo pa Tatjana Petek.
SM
Letos parkirajte brezplačno
Prizor iz veseloigre Radikalna kura, ki so jo člani gledališke skupine PD Ruda Sever odigrali minuli konec tedna na gorišniškem osrednjem trgu.
Foto: MT
Foto: MT
Foto: SM
Ptujska Gora • Drugi Rožmarin fest
Za ljubitelje folklore
Turistično društvo Ptujska Gora in Folklorno društvo Rožmarin Dolena sta minuli teden, od 16. do 18. avgusta, s kopico prireditev, ki so jih izpeljali, popestrila dogajanje na Ptujski Gori. Zaključili so v soboto z drugim Rožmarin festom, ki so ga prvič izpeljali lani, letos pa so ga razširili na večdnevno dogajanje.
Foto: Dženana Bečirovič
sveto mašo v Marijini cerkvi ter procesijo z lučkami. Sledila je še polnočna maša in bedenje do jutra, ko sta se trg in cerkev napolnila z romarji od blizu in daleč. 16. avgusta je bila v sklopu prireditev v galeriji na ogled postavljena razstava Spoznajte Haloze, na kateri si je bilo možno ogledati in tudi pokusiti haloške dobrote. Pripravile so jih članice domačega društva žena Tisa in aktiva žena FD Rožmarin Do-lena, dogajanje pa so popestrili ljudski pevci in godci. Petkov večer je popestril podokničar Nedeljskega, a je žal obiskovalce pregnalo neurje. Sobota je bila namenjena ljubiteljem folklore. Na mednarodnem festivalu folklore se je letos predstavilo 200 nastopajočih iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Svojo folklorno kulturno dediščino so obiskovalcem predstavili Folklorno društvo (FD) Rožmarin Dolena, FD Anton Jože Štrafela Markov-ci, Kulturno-umjetničko društvo dr. Vinko Žganec Vratašinec s Hrvaške, FD Pobrežje, mladinska folklorna skupina Destrnik in Volkstanzgruppe Klagenfurt-Wörthersee, gostujoča folklorna skupina iz Avstrije.
Drugi Rožmarin fest se je zaključil v soboto s sklepno prireditvijo pod znamenito Marijino cerkvijo. Število obiskovalcev nedvomno kaže na to, da je prireditev v teh krajih dobrodošla in da je ljudem različnih generacij še kako mar za ohranjanje kulturne dediščine.
Dženana Becirovic
Skupina s Hrvaške je navdušila.
Kot poudarjajo organizatorji, je namen Rožmarin festa oživiti kulturno dejavnost širše okolice s pomočjo prireditve, ki bi ljudem preko vsebinsko zaokrožene zgodbe približala kulturno in folklorno dediščino. Obenem
si želijo povezati folklorne skupine med seboj, tako domače kot tiste iz tujine, in jim ponuditi priložnost za medsebojno izmenjavo izkušenj. Ptujska Gora je pravzaprav zaživela že v torek, 14. avgusta, z večerno
LJUDSKA UNIVERZA SLOVENSKA BISTRICA
Partizanska ulica 22,2310 Slov. Bistrica
02 843 0730,041 682 586, www.lu-sb.si, info@lu-sb.si
VABIMO VAS K VPISU V PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE:
OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE TRGOVEC EKONOMSKI TEHNIK STROJNI TEHNIK
Vabimo vas, da sa tujih jazikov, računalništva, slapaga tipkanja BREZPLAČNO,
samostojna učite v Središču za samostojno učonjo.
Vpisujemo v tečaje tujih jezikov za otroke in odrasle, računalniške tečaje,
plesno šolo za odrasle in otroke, univerzo za tretje življenjsko obdobje,
ustvaijalne delavnice, šolo retorike in UŽU programe.
Povzpnite se do znanja skozi naša vrata!
Foto: Dženana Bečirovič
Predstavila se je tudi folklorna skupina iz Markovcev.
Vrazova ulica 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@siol.net
LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
Samo z vseživljenjskim učenjem obdržite delovno mesto ali se ponovno zaposlite!
Programe za poklic (kuhar, natakar, prodajalec, ekonomski tehnik, elektrotehnik);
Jezikovne programe za odrasle (angleščina, italijanščina, nemščina); Priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije; Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle; Brezplačno računalniško opismenjevanje za odrasle; Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info točke.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!
P

LJUDSKA UNIVERZA Ptuj
Mestni trg 2 2250 Ptuj
Pričenjamo z vpisi v srednješolske programe:
PREDŠOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK GOSTINSKI TEHNIK GOSTINSKA DELA - kuhar, natakar TRGOVSKI POSLOVODJA TRGOVEC
02 749 21 50 www.lu-ptuj.si luptuj@siol. net
Pridružite se tudi vi veliki družini zadovoljnih udeležencev!
Tednikova knjigarnica
Nikec gre spet v šolo
Vsako šolsko leto se začne z nakupi, tudi pri Nikčevih je bilo tako:
Naslednji dan sva šla z mami po nakupih, in okrog čevljev sva se majčkeno spo-rekla, saj bi jaz rad dobil košarkarske super-ge, mami pa je rekla, da mi bo kupila čevlje iz trpežnega usnja, in če mi to ni všeč, greva takoj domov in naju ne bo očka čisto nič vesel.
Prodajalec čevljev je bil zelo prijazen; pomeriti mi je dal cel kup čevljev in razlagal mami, da so vsi več kot imenitni, ampak mami se ni mogla odločiti, in nazadnje se je ogrela za kostanjevo rjave in me vprašala, ali se v njih dobro počutim, in sem rekel »ja«, da ne bi prizadel prodajalca, ampak čevlji so me malo tiščali.
Nakar mi je mami kupila prima torbo, s torbami se fino zabavamo, ko gremo iz šole, mečemo jih pod noge sošolcem, da bi telebnili, in grozno sem že nestrpen, da bi jih spet videl, sošolce, in potem mi je mami kupila puščico, kije podobna toku za revolver, ampak ima namesto revolverja šilček, ki je podoben avionu, radirko, ki je podobna miši, svinčnik, ki je podoben piščalki, in še kup stvari, ki so podobne čemu drugemu in se bo dalo v šoli z njimi fino zafrkavati.
Ko je očka zvečer videl, kaj vse mi je kupila mami, je rekel, da upa, da bom lepo pazil na svoje reči, in rekel sem, da bom. Kar je res, zelo sem skrben z njimi, čeprav se je šilček polomil že pred večerjo, ko sem z njim bombardiral miško, in je bil očka hud in je rekel, da sem, odkar smo prišli s počitnic, nemogoč, in da je skrajni čas, da bo spet šola.
Moram povedati, da se bo šola začela prav kmalu in da je že dolgo od tega, kar smo se očka, mami in jaz vrnili s počitnic.
Krasne so bile, počitnice, in imenitno smo se zabavali ...
Pravkar ste prebrali, spoštovani bralci knjigarnice, delček prvega poglavja knjige, ki me vedno znova navdušuje zaradi duhovitosti, bravuroznega vživlja-nja v otroški govor, zaradi fantastičnih zgodb malega Nikca, ki veliko povedo tudi odraslim. Nikčev avtorje Rene Goscinny (1926-1977), mojster, ki si je zamislil svetovno znanega Asterixa in Srečnega Luko. Nikečev ilustratorski karakterje izrisal mojster Jean -Jacques Sempe, eden največjih sodobnih francoskih risarjev.
Nikčeve dogodivščine (Nikec gre spet v šolo. Zbirka Neizdane zgodbe o Nikcu; del 1. 128 strani) znova izhajajo pri založbi Didakta iz Radovljice v odličnem prevodu Aleša Bergerja. Knjigo priporočam za družinsko branje v teh zadnjih počitniških dneh, saj je mera humorja v vrhunski knjigi najboljša popotnica šolarjem, učiteljem in staršem.
Kar se pa prihajajočega šolskega leta tiče, se sprašujem, ali je kje kdo zapisal:
Krasno je bilo, šolsko leto, in imenitno smo se zabavali ...
Prijetno branje želi
Liljana Klemenčič
NEZGODNA ZAVAROVANJA OTROK IN MLADINE ZA ŠOLSKO LETO 2007/08 lahko sklenete tudi prek spleta na www.triglav.si/skleni.
VAREN NAJ BO VSAK KORAK
triglav
Dornava • S 14. lükarskega praznika
Dornavski rdeči luk za protokolarno darilo!
Hja, če ste v nedeljo zamudili uradno otvoritev in začetek tradicionalnega dornavskega lUkarskega praznika, ste se za nakup slovite rdeče čebule, spletene v vence po 12 glavic, lahko krepko obrisali pod nosom. Pekočega sadeža je namreč, reci in piši - takoj zmanjkalo ...
No, saj domače lukarice pravijo, da se bo kakšen ven-ček ali žakeljček še našel kje, če bo res huda sila in potreba, tudi domačemu županu Raj-ku Janžekoviču so obljubile, da ga zanj že ne bo zmanjkalo, z vencem pa so okronale še posebnega gosta praznika, predsedniškega kandidata Danila Turka. Ta je v svojem kratkem pozdravu, saj se mu je mudilo še na Destrnik, Do-rnavčanom položil na dušo: „Dornava naj se proglasi vsaj za evropsko prestolnico čebule, če že ne za svetovno! V svetu je ogromno mest, skupnosti, ki se proglašajo za prestolnice tega ali onega, pa nimajo niti pol toliko osnove za takšen naziv, kot ga imate Dornavčani z vašo tradicijo in avtohtonostjo rdeče čebule! Nasploh mora Slovenija
Letos je slovitega dornavskega rdečega luka za kupce zmanjkalo že hitro po začetku prireditve ...
v svetu nastopati veliko bolj ambiciozno kot doslej, si zastaviti visoke cilje in jih tudi doseči!"
Prvega (bodočega) protokolarnega darila sta bila najprej deležna župan Rajko Janžekovič in gost prireditve Danilo Türk.
Gotovo pa je, da je letošnji lukarski praznik dosegel vse svoje cilje; domače lukarice so na stojnicah, kljub kakšni pikri, da je pa njihov luk letos drag kot žafran (za venček je bilo treba odšteti od tri do štiri evre), v dobrih dveh urah prodale vse, kar so imele pripravljeno. Drugi dosežen cilj je bila dobro obiskana razstava domačih dobrot v vaški dvorani, kjer je bilo možno razstavljene izdelke tudi kupiti, tretji zastavljen cilj je bilo prav gotovo lepo vreme, ki je zdržalo ves dan in noč, četrti pa množičen obisk prireditve, saj se je prireditveni prostor, deloma pokrit tudi s šotorsko dvorano, zapolnil že zgodnjih popoldanskih urah. Takrat se je na njem odvijal tudi kulturni pro-
Tako so se pletli „lükovi krenci" nekoč - in tako se pletejo še danes.
gram, v katerem so nastopile mažoretke, najmlajše članice in člani TED Lukari iz OŠ, pa dornavske ljudske pevke, ljudski godci (tudi iz sosednjih Markovcev), moški oktet in seveda dornavska pihalna godba. Starejše članice in člani TED Lukari so radovednim gostom prikazali stare šege in običaje ter pripravo luka za trženje, povedali veliko o zgodovini lukarije, nato pa so sledila še obvezna žaljiva tekmovanja v spletanju „lukovih krencev", priprav najboljšega „oljovega luka" in podelitev
nagrad za najdebelejše tri letošnje luke. Da lukarski praznik obvezno izzveni v vsesplošnem rajanju (za morebiti prazne želodce je itak poskrbljeno vso popoldne s pečenkami in gibanicami), je tudi stvar tradicije. Letos so za veselo vzdušje in ples igrali: Ansambel bratov Gašperič in Pepi Krulet ter pevki Mili in Ela. Če vas pa zanima, zakaj je letos tako hitro zmanjkalo pravega dornavskega rdečega luka, vam bo po tej informaciji gotovo takoj jasno. Nikakor namreč ne gre
za slabo letino; slednja je bila celo zelo dobra, čeprav so bile glavice v povprečju nekoliko drobnejše kot lani, pač pa je vzrok drugje.
„Malo pred prireditvijo so nas poklicali z ljubljanske gospodarske zbornice in nam naročili, da naj naše „lukove krence" prihranimo za protokolarna darila Slovenije v času njenega predsedovanja Evropski uniji," je, ne brez upravičenega ponosa, povedala predsednica TED Lukari Marija Belšak.
SM
Ptuj • Mednarodni festival zborovske glasbe
Mednarodni festival, kot ga na Ptuju ni bilo
Mednarodni festival zborovske glasbe Orfest, ki ga organizira Kulturno društvo Orfej iz Ljutomera, med 29. avgustom in 1. septembrom prinaša v Pr-lekijo, Prekmurje in Podravje pestro zborovsko dogajanje.
Uspešne zborovske zasedbe iz štirih evropskih držav bodo v štirih dneh izvedle 12 celovečernih koncertov. Delu dogajanja bomo priča
tudi na Ptuju, in sicer v četrtek, 30. avgusta, ob 20. uri, ko bo na dvorišču minoritskega samostana celovečerni koncert pisan na kožo ljubiteljem
zborovske glasbe.
V okviru festivala bodo poslušalci lahko spremljali 12 koncertov, ki se bodo odvijali v kulturnih domovih in cer-
Foto: Dženana Becirevic
Komorni zbor Orfej deluje od leta 1989.
kvah. Zbori bodo nastopili v Beltincih, Gornji Radgoni, Križevcih pri Ljutomeru, Lendavi, Ljutomeru, Murski Soboti, Ormožu, Ptuju, Radencih, Razkrižju in Veržeju. Na zaključnem koncertu, ki bo v soboto, 1. septembra, v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru, bo s krajšim programom nastopilo vseh sedem zborov, predstavil pa se bo tudi združeni zbor, ki bo štel okrog 180 pevcev.
V štirih dneh se bodo predstavljale uspešne zborovske zasedbe iz štirih evropskih držav: Anima Una iz Beloru-sije, Brnensky akademicky sbor s Češke, Komorni zbor Musica iz Ptuja, Komorni zbor Orfej iz Ljutomera, Mešani pevski zbor Kapljica iz Ormoža, Mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote in Torino Vocalensemble iz Italije. Sodelujoči zbori se bodo občinstvu predstavili s sakralno, tradicionalno in zabavno zborovsko glasbo.
»Mednarodni glasbeni fe-
stivali so v Evropi uveljavljena praksa, v Sloveniji so žal še vedno redkost. Poleg dodatnih kulturnih dogodkov za lokalno okolje pomeni festival pomembno izkušnjo za pevce, saj skozi druženje, petje in učenje spoznavajo nove pristope k petju, nove vrste zborovske glasbe in kulturne navade iz drugih okolij, kar se nujno prenese tudi v vsakdanje delo v domačem okolju,« pravi Romana Rek, umetniška direktorica festivala in dirigentka Komornega zbora Orfej.
Organizatorji zelo uspešen zbor
Komorni zbor Orfej iz Ljutomera, ki festival Orfest organizira, deluje od leta 1989. Skupino od ustanovitve naprej vodi umetniška vodja Romana Rek.
Zbor ima za seboj bogato zborovsko pot, sodeloval je na številnih zborovskih festi-
valih in tekmovanjih v Sloveniji, predstavil pa se je tudi na Madžarskem, v Franciji, Nemčiji, Italiji, Avstriji, Švici in Španiji. Nekaj pesmi v izvedbi zbora je bilo izdanih tudi na zgoščenkah. Zbor je leta 1997 v samozaložbi izdal ploščo z naslovom "Moje ravno polje", v začetku leta 1998 pa je izšla še plošča "Od antike do renesanse", za katero je tudi Komorni zbor Orfej posnel nekaj skladb.
Za svoje uspešno delovanje so si prislužili kopico priznanj. Kot najbolje ocenjen zbor na regijskem srečanju so leta 2005 nastopili na Sklepnem koncertu ob 15. mednarodnem dnevu zborovskega petja. Lani je zbor na Regijskem tekmovanju odraslih zborov Štajerske in Pre-kmurja prejel največje število točk in zlato priznanje. Na letošnjem slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem pa so osvojili srebrno priznanje mesta Maribor.
Dženana Bečirovič
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Narodno poslanstvo učiteljstva na Ptujskem v preteklosti
Vpliv Učiteljskega pokreta na delo učiteljskega društva
Spor med zastarelimi pogledi na vlogo učitelja z mlajšo, levičarsko usmerjeno generacijo, ki je v okviru Učiteljskega pokreta videla poslanstvo učitelja v delu »med narodom«, se je pokazal na skupščini Slovenske šolske Matice (SŠM) v Ljubljani leta 1937.
Foto: ZAP, Zbirka razglednic, 219/689.
Šola pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju leta 1934 (desno zgoraj). Ob stavbi spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni.
V imenu 240 članov iz ptujskega okraja je na skupščini spregovoril učitelj iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju Pavle Šegula. Govoril je o težavnih pogojih dela poverjenikov Matice, katere vodstvo se je premalo zanimalo za učitelje v terenu. Sprejem kandidatne liste na skupščini iz vrst štajerskega članstva SŠM za ptujsko območje kandidat Andrej De-benak iz Cirkovc je pomenil, da si je učiteljski pokret, h kateremu so pristopili mlajši in brezposelni učitelji, pridobil nadaljnji vpliv na izdajo napredne pedagoške literature. Učiteljski pokret, z organizacijskim sedežem v Mariboru in idejnim usmerjanjem dr. Franja Žgeča, Jožeta Juranči-ča, Ivana Bratka in Jožeta Ke-renčiča s ptujskega območje, si je prizadeval pritegniti h gibanju slehernega učitelja ne glede na svetovni nazor in politično prepričanje.
Programsko izhodišče Učiteljskega pokreta je slonelo na preučevanju življenja učencev v danih socialnoekonomskih in kulturnih razmerah. Mladi profesor Jože Kerenčič, pri oblasteh osumljen komunizma, je javnosti študijsko odkrival socialne krivice svojega domačega okolja. Zato je komaj leta 1940 uspel dobiti zaposlitev na radgonski meščanski šoli, kjer je iz neposredne bližine nemške fašistične nevarnosti v dijakih vzbujal narodno zavest.
Po smernicah Učiteljskega podreta bi se torej moralo učiteljstvo opreti na svojo stanovsko organizacijo in se osvoboditi strankarskih vplivov, življenjskost pouka pa sloneti na izkušnjah učitelja, pridobljenih iz spoznanj domačijskega okolja. V letih 1937-1941 si je Učiteljski pokret z realno zasnovanim programom pridobil svoje postojanke v okrajnih društvih UJU. Povezovanje najmlajših učiteljev v krožke po posameznih okrajnih učiteljskih društvih je steklo leta 1936; s svojim delom naj bi se potrjevali na terenu.
Krožek Učiteljskega pokre-ta v ptujskem okraju je leta 1937 štel 24 članov, povezoval pa je še skupino za preučevanje metodologije dela v elementarnem razredu. Čeravno je delo krožka teklo pod komunističnim vplivom,
je ta uspel spretno pridobiti podporo oblasti. Ponujeno predsedovanje krožka je namreč sprejel tedanji šolski nadzornik, ki je nato stopil v bran učiteljstva pri Sreskem načelstvu. S predsednikom krožka so se člani formalno srečevali (delo je dejansko vodil tajnik Pavle Šegula), sicer pa so se večkrat ločeno sestajali, diskutirali in organizirali izlete. Pogosto so se dobivali v posebni sobi Zupančičeve gostilne na Ptuju, kamor je »slučajno« zašel dr. Jože Potrč, pri oblasteh zapisan kot »opasen komunist«. Takrat so običajno stekli pogovori o domačih in svetovnih razmerah. V Učiteljskem tovarišu so člani krožka bralce seznanjali predvsem s haloškim vprašanjem in vzbujali zanimanje za narodnoobrambne akcije študentske inteligence. Načrtovanega srečanje skup-ščinarjev Družbe sv.Cirila in Metoda s Halozami ob 30-let-nici septembrskih dogodkov leta 1938 na Ptuju niso uspeli realizirati. Ozaveščanje o potrebi neposrednega spoznavanja življenja ljudstva še ni dozorelo.
Ptujsko učiteljstvo, ki je z zanimanjem spremljalo aktualna vpraševanja tedanjega časa, pa je kljub večkratnim društvenim nesoglasjem opravljalo skozi dejavnosti drugih društev pomembno narodno poslanstvo. Ob telesni vadbi pri ptujskem Sokolu so npr. mnogi narodnoza-vedni učitelji s predavanji, z mladinskimi popoldnevi n s kulturnimi prireditvami izobraževali in vzgajali mlade (1939. leta pri Sokolu od 743 članov 142 naraščajnikov in 212 otrok). Zaradi odkritih nastopov ptujskega nemštva je sokolsko delo dobivalo narodnoobrambno vsebino. Učitelji so se posvečali domovinski vzgoji, še posebej Primorci, ki so pribežali pred italijanskim fašizmom (med njimi pevovodja pri DPD Svoboda Ciril Kafol z ženo Ljudmilo ter Tržačan Janko Pertot z Deške meščanske šole). Po Anschlussu je pričel z delom sokolski narodnoobrambni odsek.
Protihitlerjevsko naravnano sokolstvo je nenaklonjeno spremljal Stojadinovicev režim Jugoslovanske radikalne zajednice. Več učiteljev liberalnih nazorov s Ptujskega je bilo premeščenih ali upo-
kojenih (med njimi Valentina Kaukler na Okoliški ljudski šoli, Uroš Peček na Mestni deški ljudski osnovni šoli in Franc Jamšek na breški šoli). Zaradi ukrepov proti nemškim dijakom ob izobešanju nacistične zastave na ptujskem cerkvenem stolpu leta 1938 je bil predčasno upokojen dr. Maks Kovačič, gimnazijski ravnatelj in Maistrov borec. Nekatere učitelje Državne meščanske šole je imel režim za »zagrizene nasprotnike«. Tako je bil ravnatelj šole Dragotin Kveder upokojen, z zavoda pa so bili prestavljeni Radoslav Ko-mac, Dušan Šestan in Martin Šterk, medtem ko so za šolskega nadzornika Josipa Go-rupa oblasti zahtevale upokojitev ali premestitev. Tudi v klerikalnem podeželskem okolju za učitelje liberalnih nazorov ni bilo razumevanja: Mirko Majcen pri Sv. Urbanu in Jože Jurančič pri Sv. Marku niže Ptuja sta bila prestavljena izven ptujskega okraja. Gonja priti »brezbožnikom in komunistom« je doletela tudi Leo in Draga Predana, učitelja pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah (Vitomarci). Prestavljena sta bila zaradi sokolske dejavnosti, v katero so bili vpeti šolska mladina, kmečki sinovi in delavci. Razpredeno kulturno-pro-svetno delo, ki ga je razvijal šolski upravitelj Drago Predan (knjižnica, tamburaški,
pevski in dramski odsek) je rojevalo sadove, prireditve so privabljale ljudi, člani dramskega odseka so vadili ob petrolejkah v razredih in se domačinom predstavljali z različnimi deli (Revček An-drejček, Skopuh, Rokovnjači, Skapinove zvijače). Z odhodom zakoncev Predan je so-kolstvo v kraju prenehalo z delom.
Za Ptujsko učiteljsko društvo v letih pred nemško okupacijo je značilno, da je aktivno poseglo v družbena dogajanja. Ob svoji sedemdesetletnici leta 1939 je 154-člansko društvo, ki ga je vodil Drago Zupančič, postalo pomemben člen narodnoo-brambnega gibanja.
Ptujski Nemci so spremljali delo slovenskih učiteljev. Na seznamu aretacij slovenskega izobraženstva in odbornikov slovenskih društev, pripravljenega pred okupacijo, se je znašlo šest učiteljev, med njimi suspendirani gimnazijski ravnatelj dr. Maks Kovačič.
Ker naj bi šole služile raznarodovanju, je okupator ob svojem prihodu zaprl slovenske šolske ustanove in učitelje odpustil iz službe (posamezniki so se predčasno umaknili v Ljubljansko pokrajino). Izpostava varnostne policije na Ptuju je slehernega učitelja ocenjevala in preverjala njegovo delo in pripadnost (ohranjene vprašalne pole). Ugotavljala
je, ali je učitelj primeren za prešolanje (Umschulungskurs) in s tem za nadaljnje učiteljevanje v nemškem raj-hu. Še posebej so bili strogo obravnavani primorski učitelji, označeni kot »Čiči« ali »čistokrvni Slovenci«; torej so bili rasno nespremenljivi.
Narodnoprebudno delo slovenskih učiteljev na Ptujskem je bilo okupatorju dobro poznano - izselitveni seznami oseb so bili sestavljeni pred okupacijo in to z namenom izpeljati »očiščenje tujerodnega slovanskega elementa z nemškega ljudskega telesa«. Tritedenski tečaj »prešolanja« učiteljev na gradu Borl v maju leta 1941 je bil za mnoge začetek poti v pregnanstvo, ki se je pričelo na ptujskem območju 10.junija.
Op. Sestavek izhaja iz gradiva, shranjenega v Arhivu Republike Slovenije in Zgodovinskem arhivu na Ptuju, iz časopisnih virov in ustrezne literature.
Zaključek
Za pisanje tega sestavka sem se odločila, ker sem v zadnjem času nekajkrat brala o državljanski in domovinski vzgoji, ki mora biti bolj prisotna v naših šolah. Državljansko in domovinsko vzgojo smatram za pomembno vrednoto, ki pa je lahko le del izobraževalnega programa;
omenjena vzgojna vrednota se torej logično povezuje z izobraževalnimi vsebinami. Kot zgodovinarka vem, da se pri pouku zgodovine (in tudi pri drugih učnih predmetih!) da veliko postoriti - učno snov lahko povežemo z domačim okoljem, razmerami doma ali v širšem prostoru. Otrok mora postopoma v globini svoje biti dojemati, kaj je njegov dom in kaj mu predstavlja domovina.
Danes, ko živimo v skupnosti evropskih narodov, je dojemanje pojma »slovenska domovina« še kako pomembno. Domovinsko vzgojo zato gradimo tudi na zgodovinskem izročilu - od težavnega boja ohranjanja slovenstva, njegove kulture in jezika do osamosvojitve.
Ni pa samo šola tista, ki naj bi prenašala domoljubje na mladi rod. Ta vzgoja o navezanosti na dom, domači kraj in domovino ima korenine v družini in se nato razpreda na šolo, na širšo družbeno skupnost - na vse nas, ki živimo in delamo v tej naši domovini. Iz izkušenj preteklosti, iz dela mnogih učiteljev, ki jim je bilo slovenstvo sveto, se moremo marsičesa naučiti. Morda bo sestavek vzpodbudil bralca k razmišljanju o skrbi za ohranitev slovenstva in utrjevanju domovinske zavesti.
dr. Ljubica Šuligoj
Rokomet
Bezjak in Žuran brez medalje
Stran 16
Judo
Tri zmage premalo za EP
Stran 16
Kolesarstvo
Letos z manj sopihanja na vzponih
Stran 17
Kolesarstvo
Miha Vantur državni prvak v vzponu
Stran 17
Nogomet
Bukovčani izločili tretjeligaša
Stran 18
Veslanje
Tilen Vidovič odličen v Kopru
Stran 17
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije, 6. krog
m i tenereM kruh _ j6 čas za drugo zmago?
Za nami je pet odigranih (zanimivost: kot trener Vartek-
Za nami je pet odigranih krogov v 1. SNL, na prvem mestu pa so se že utrdili aktualni prvaki iz Domžal. Čeprav so na začetku zabeležili dva remija (bili so osredotočeni na nastope v kvalifikacijah za Ligo prvakov?), so nato s serijo treh zmag potrdili napovedi pred sezono, da spadajo v najožji krog favoritov za novi naslov.
Tesno za njimi so ekipe Celja, Primorja in Maribora. Prvi so pod taktirko Pavla Pinnija odlično začeli prvenstvo in bodo predvsem zaradi izkušenj trenerja nevarni tudi v nadaljevanju. Primorju je podoben štart uspel že lani, zato njihove zmage v tem delu prvenstva niso presenetljive. Že pri četr-touvrščenem moštvu - Mariboru - pa so opravili menjavo na trenerski klopi, kar je ena od značilnosti letošnjega začetka prvenstva.
Prvi je z mesta trenerja odstopil Milko Burovski; povod je bil poraz njegove Nafte proti Domžalam z rezultatom 0:6. Zaradi podobnega debakla v Celju je moral mesto trenerja pri Dravi zapustiti hrvaški strokovnjak Dražen Besek, ki se je ekspresno preselil v Varaždin
(zanimivost: kot trener Vartek-sa je prvo tekmo končal s po razom 0:6 v Koprivnici). Tretja »žrtev« med trenerji je Marijan Pušnik, sedaj že bivši trener Maribora; tudi zanj je bil »usoden« poraz z Domžalami (0:4).
V Lendavi novega trenerja še niso imenovali, ampak zaenkrat ekipo vodi dosedanji pomočnik Štefan Škaper. Na Ptuju so že po dveh dneh za novega trenerja imenovali Primoža Gliho, podobno hitro pa so reagirali tudi v Mariboru: čeprav do sklepa redakcije Štajerskega tednika še ni bilo uradne potrditve, je najbližje najbolj želenemu trenerskemu mestu v državi Milko Burovski. To seveda ni nobeno presenečenje, saj sta sedanji športni direktor Maribora Zlatko Za-hovič in Milko Burovski dobra prijatelja (prav Milko je Zlatku omogočil prestop iz mariborskega Kovinarja v Partizan).
Če k vsemu temu dodamo še ponujen odstop trenerja Livarja Branka Vrščaja po porazu s Primorjem (uprava ga ni sprejela), lahko ocenimo, da je trenerski kruh včasih zares trd.
Jože Mohorič
Minulo nedeljo je na ptujskem Mestnem stadionu vse kazalo na to, da bo novi trener Drave Primož Gliha debitiral z zmago, na koncu pa so se morali Ptujčani zadovoljiti s točko. Menjava na trenerski klopi se je zgodila ravno v času, ko sta pred Dravo dve domači srečanji; Nafta je že mimo, v nedeljo v goste prihaja HIT Gorica. Z osvojeno točko proti lendavski Nafti se stanje na lestvici za Ptujčane ni nič spremenilo, saj so še naprej na devetem oziroma predzadnjem mestu, zato pa se počasi večajo razlike v točkah napram ekipam v sredini prvenstvene razpredelnice, kjer je velika gneča.
Srečanja z Nafto, predvsem
drugega polčasa, se privrženci Drave ne bodo radi spominjali. Verjetno so analize po tekmi dale odgovore, zakaj je prišlo do drastičnega padca v igri. Za izgubljeni točki nihče ne more kriviti trenerja Drave, saj je ta imel enostavno premalo časa za temeljito spoznavanje nove sredine. Krivci so vedno samo nogometaši, ki so imeli priložnost za zmago v svojih nogah. Če bi Drava povedla s 3:0 (priložnosti so bile!), potem bi točke zagotovo ostale na Ptuju.
Časa za korekcije v igri je vedno malo, saj že v nedeljo na Ptuj prihaja močna HIT Gorica, ki ima štiri točke več od Ptujčanov. Če se ozremo na medsebojne tekme teh dveh
tekmecev v lanski sezoni lahko ugotovimo, da sta obe ekipi slavili po dvakrat doma, Drava pa je bila boljša v razmerju danih in prejetih zadetkov (12/10). Če lahko verjamemo tradiciji iz minule sezone, potem lahko v nedeljo pričakujemo zmago Drave. »Na to tradicijo se ni potrebno ozirati. Sicer pa smo proti Nafti igrali predvsem v prvem polčasu zelo dobro, kjer smo po mojem mnenju zamudili priložnost za višje vodstvo, s tem pa tudi za zmago. Sedaj nam v goste prihaja močna ekipa iz Nove Gorice s trenerjem Darkom Milaničem na čelu, ki ima svojo računico in želje, mi pa seveda svojo. Vsekakor je naša želja po zmagi zelo velika.
Dali bomo vse od sebe, da zabeležimo drugo prvenstveno zmago« je pred tekmo s HIT Gorico dejal ptujski vratar Mla-den Dabanovič.
Kdo bo igral in na katerem mestu, se bo videlo na samem srečanju. V bistvu Primož Gli-ha nima veliko manevrskega prostora. Očitno pa je, da bo veliko odvisno od same psihološke priprave nogometašev. Nogometaši Drave so že dokazovali, da se v slovenski prvi ligi da premagati vsakega nasprotnika in zakaj tokrat ne bi »padla« Gorica, Ptujčani pa bi si tako priigrali drugo zmago za mirnejše nadaljevanje prvenstva v 1. SNL.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Milko Durovski je trenersko pot začel na Ptuju pri Dravi, nadaljeval v lendavski Nafti, tretja postaja pa je Maribor.
PrvaLiga Telekom
^ Slovenije
Foto: Črtomir Goznik
Med najboljšimi posamezniki tekme Drava - Nafta je bil Doris Kelenc (Drava, modri dres), ki je dosegel vodilni zadetek za svojo ekipo.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. DOMŽALE	5 3	2	0	12:1	11
2. MIK CM CELJE	5 2	3	0	9:2	9
3. PRIMORJE	5 3	0	2	10:4	9
4. MARIBOR	5 3	0	2	9:10	9
5. KOPER	5 2	2	1	4:3	8
6. HIT GORICA	5 2	2	1	4:3	8
7. INTERBLOCK	5 1	2	2	3:5	5
8. NAFTA	5 1	2	2	5:10	5
9. DRAVA	5 1	1	3	6:13	4
10. LIVAR	5 0	0	5	3:14	0
Nogomet • 2. SNL
Bo uspesnejsi oce ali sin?
PARI 6. KROGA - PETEK 17.00: Interblock - Livar; SOBOTA 16.00: Nafta - Maribor; SOBOTA 20.00: MIK CM Celje - Koper; NEDELJA 17.00: Drava - HIT Gorica, Primorje - Domžale.
V tretjem krogu 2. SNL bosta imela ligaša iz Spodnjega Po-dravja različno težko delo: Za-vrčane po dveh tesnih porazih čaka v soboto domača tekma z močnim Triglavom, Kidričani pa lahko s 100 % izkupičkom sproščeno potujejo v Zagorje. Slednji so v prvem krogu doma izgubili z Bonifiko, nato pa v gosteh premagali slabo Krko.
Triglav je na dveh domačih tekmah (Mura 05, Krško) osvojil 4 točke, kar je manj od pričakovanega, saj so napovedovali popoln izkupiček.
Posebna zanimivost tekme v Zavrču bo obračun Emeršičev: oče Miran je trener Zavrča, sin Ian pa igralec Triglava. Sta lahko po tekmi zadovoljna oba?
JM
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Bingo (Aluminij, rdeči dres) v akciji
Rokomet • Mladinsko SP v Makedoniji
Bezjak in Zuran ostala
brez medalje
Slovenska mladinska reprezentanca (letnik 1986 in mlajši) bo v soboto v Ohridu odigrala še zadnjo, osmo tekmo na SP v Makedoniji. V tekmi za sedmo mesto bo njihov nasprotnik v soboto ob 16. uri Francija.
Mladim Slovencem je odlično kazalo po prvem delu, ko so v težki skupini C v Skopju premagali Tunizijo s 34:24 (Bezjak 3) in Bolgarijo z 41:22 (Žuran 2) ter remizrali z Rusijo (Bezjak 3) in Hrvaško (Bezjak 3) z identičnim rezultatom 25:25. V drugi del tekmovanja
so varovanci trenerja Janeza Ilca prenesli dve točki, a žal iz Skopja v Ohrid niso prenesli tudi kvalitetnih iger iz prvega dela prvenstva.
V nadaljevanju je najprej s 34:33 padla Južna Koreja (Bezjak 7), nato sta sledila dva poraza. Najprej poraz proti Danski s 25:29 (Bezjak 4) in nato še proti Španiji z 22:26 (Bezjak 6). Med najboljšimi slovenskimi posamezniki reprezentance na tem prvenstvu je bil poleg vratarja Gorenja Matevža Skoka, Trebanjca Sebastiana
Skubeta ter novinca Sebastjana Obajdina tudi Ormožan Marko Bezjak. Pri Roku Žuranu je bil na tekmah očiten strah in pomanjkanje izkušenj s tako pomembnih tekem. Bezjak in Žuran se v domovino vračata v ponedeljek zvečer. Sicer se na prvenstvu za kolajne pričakovano borijo Nemčija, Švedska, Danska in Hrvaška. Naša napoved finala je Nemčija - Švedska, kar bi bila ponovitev lanskoletnega finala na EP v Innsbrucku.
Uroš Krstič
Marko Bezjak (modri dres) - eden boljših posameznikov slovenske reprezentance na SP v Makedoniji (slika je s tekme Slovenija - Danska).
Vaterpolo • Serija Linipolo
Ptujski vaterpolisti ujeli zadnji vlak
V nedeljo popoldne se je v ptujskih termah pod okriljem Vaterpolo zveze Slovenije odvijal tretji turnir iz poletne serije Linipolo. Šest moštev je na tekmovanju lovilo še zadnja mesta za finalni turnir, ki bo to nedeljo na Bledu, zato so bile vse tekme zelo kakovostne. V ptujskem bazenu smo videli tudi nekatere znane obraze, mednje zagotovo spada do nedavnega kapetan slovenske reprezentance Primož Troppan, ki je igral v ekipi Kranj 75.
Po drugem mestu na prvem turnirju v Celju in nenasto-panju na drugem v Kamniku Ptujčani igranja na Bledu niso imeli zagotovljenega. V prvi tekmi so izgubili proti kranjski zasedbi, sestavljeni iz najboljših slovenskih mladincev, v drugo pa premagali moštvo Gorice. Ključna je bila tekma proti celjskemu Pozejdonu, kjer je izenačenem prvem nizu v nadaljevanju šlo precej lažje. V polfinalu so ponovno naleteli na nepremostljive kranjske mladce, v tekmi za tretje mesto pa so premagali Kamnik. »V prvi vrsti te turnirje jemljemo za zabavo in druženje, a je prisotno precej tekmovalnosti. Pri enih več, pri drugih manj, kar se že vidi po sestavi moštev. Veseli smo, da se nam je uspelo
drugo leto zapored uvrstiti na zaključni turnir,« je dejal vratar in kapetan moštva Žare Jova-novič.
V nedeljo bodo Ptujčani tako nastopili na Bledu na tako imenovanem »Final fouru«, turnirju štirih najboljših moštev. Znan je tudi že razpored tekem, ki je za ekipo Term precej neugoden, saj se bodo po četrtem mestu v rednem delu v prvi tekmi pomerili z najboljšimi, z ekipo No name. V drugi tekmi jih čaka moštvo Kamnika ali Kranja 75.
Rezultati (Ptuj, 18. avgust):
Predtekmovanje:
Terme Ptuj - No name 0:2 (0:6, 0:6)
Terme Ptuj - Gorica 2:0 (6:2, 6:1); strelci za Terme Ptuj: Denk 10, Gramc 1, Kremžar 1
Terme Ptuj - Posejdon 2:0 (6:4, 6:2); strelci za Terme Ptuj: Denk 4, Kremžar 3, Gramc 2, Pihler 1, Vidrih 1 Polfinale:
Terme Ptuj - No Name 0:2 (0:6, 2:6); strelci za Terme Ptuj: Gramc 1, Denk 1 Tekma za 3. mesto: Kamnik - Terme Ptuj 0:2 (2:6, 4:5); strelci za Terme Ptuj: Denk 4, Vidrih 4 in Kremžar 3.
UG
Rokomet • Prijateljska tekma MRK Drava Ptuj - Pomurje 33:25 (16:11)
MRK Drava Ptuj: Dokša, Bezjak, Kelenc 2, Mesarec 8, Halilovič 1, Ska-za, Luskovič 1, Bračič 2, Predikaka 1, Kafel 4, Mesarič 1, Pučko, Klemen-čič 8, Kokol 2, Dajbauer, Pislak, Banič 1, Valent in Ovčar. Trener: Marjan Valenko.
V svojem drugem pripravljalnem srečanju v okviru priprav na začetek prvenstva v 2. SRL - vzhod so rokometaši ptujske Drave gostili ekipo Po-murja. Domačini so vodili skozi vso srečanje s štirimi ali petimi zadetki razlike. V 42. minuti so se jim gostje približali na samo dva gola zaostanka, vendar so v naslednjih minutah Dravaši naredili delni izid 9:1 in prišli do prednosti desetih zadetkov (30:20). Kljub temu da je domači strateg Marjan Valenko takrat dal priložnost mlajšim igralcem, so do konca to visoko prednost zadržali.
Danilo Klajnšek
Judo • Mladinski A turnir v Berlin
Tri zmage premalo za EP
Berlin, 18. in 19. 8. 2007.
Na mladinskem A-turnirju na Dunaju - INT. JUDO A TOURNAMENT VIENNA - MEN &
WOMAN U20 - je nastopilo 308 tekmovalk in tekmovalcev iz 23 držav. Mladinska reprezentanca Slovenije je tokrat
Rok Tajhman (levo) med borbo
osvojila 3 medalje, od tega eno zlato in dve bronasti.
Tokrat edini ptujski tekmovalec Rok Tajhman, ki mu je bila to zadnja tekma, na kateri bi si lahko pridobil vozovnico za EP, je tudi tokrat prikazal dobre dvoboje. Kar trikrat je blazine zapustil kot zmagovalec, vendar sta ga dva poraza stala boljše uvrstitve. V tej kategoriji je nastopalo največ tekmovalcev, kar 44, zato je za kolajno bilo potrebno zmagati petkrat. Rok je bil v prvem boju boljši od Latvijca Jazheviczha, v drugem je ugnal Avstrijca Weissteiner-ja, v nadaljevanju pa še od Portugalca Alvesa. Sledil je četrti dvoboj, boj za vstop v polfinale proti Avstrijcu Schirnhoferju, ki ga je Rok na veliko razočaranje izgubil na zlato točko. Roku je nato ostala popravna borba v repasažu, kjer pa je Rok po izgubljeni priložnosti popustil in izgubil dvoboj proti Švicarju De Molinerju. Tri zmage so zadostovale za končno 9. mesto, kar je vsekakor odličen uspeh Roka v takšni konkurenci, vendar pa premalo za osvojitev norme za EP.
Lea Murko, na tokratni tekmi ni nastopila, saj si je že priborila vozovnico za mladinsko EP, ki bo v začetku oktobra na Češkem.
Sebi Kolednik
Judo • Priprave Izola 2007
Zadovoljni s pripravami
Na slovenski obali je potekala že šestnajsta poletna akcija Judo zveze Slovenije »Poletna šola juda«. Obsežen projekt je tudi tokrat zbral veliko število udeležencev, saj se je minulih 14 dni v Izoli vsak dan na blazinah borilo med mladinci, mladinkami in člani ter članicami po 300 judoistov in judoistk, med mlajšimi pa 150 judoistov in judoistk.
Dijaški dom Srednje gostinske in turistične šole v Izoli je bilo v teh dneh težko zgrešiti. Na oknih zgradbe, v kateri so bivali judoisti in judoistke, je bilo že od daleč videti bele in modre kimone, v telovadnici pa veliko judoistov in judoistk, ki so si v Izoli izpopolnjevali znanje juda. Poletna šola v našem primorju je že šestnajsto leto ena izmed oblik izpopolnjevanja judoistov in judoistk, vodi pa jo, tako kot vsa leta doslej, Franc Očko, generalni sekretar JZ Slovenije.
»Šola je trajala dva tedna in je že za nami. Na izpopolnjeva-
nju so bili v prvem tednu člani, članice, mladinci in mladinke. Skupno jih je bilo 300, od tega kar polovica iz tujine. Med njimi so bili tudi nosilci kolajn z največjih tekmovanj, kar potrjuje, da si je naša šola pridobila velik ugled tudi zunaj naših meja. Drugi teden šole je bil namenjen judoistom mlajših starostnih kategorij,« je povedal Očko.
Na teh pripravah, ki jih lahko
Ptujska delegacija na pripravah v Izoli
imenujemo tudi borilne, saj so tekmovalci imeli dnevno preko 20 borb, so sodelovali tudi ptujski judoisti, ki se pripravljajo za nadaljevanje letošnje naporne sezone. Rok Tajhman, Andrej Čuš, Damjan Ljubec, Bojan Ljubec, Ervin Vinko, Urška Urek in Lea Murko so te priprave izpolnili v celoti in se udeležili vseh treningov, ki so potekali trikrat dnevno.
Za Leo Murko je bila poletna šola juda v Izoli dobra priprava pred evropskim prvenstvom, ki bo v začetku oktobra na Češkem. »Sezona je izjemno naporna, a ker obožujem judo, mi nič ni težko. V Izoli sem se odlično počutila, čeprav je bilo treba vsak dan trdo delati. Na oktobrsko evropsko mladinsko prvenstvo se moram dobro pripraviti, saj bi se rada vrnila s kolajno. Zmaga na zadnjem turnirju za evropski mladinski pokal v Jičinu je potrdila, da sem v dobri formi.«
V Izoli je potekal tudi žreb za I. in II. Slovensko judo ligo, ki se prične 20. oktobra.
Sebi Kolednik
Kolesarstvo • 6. dirka po Štajerski
Letos z manj sopihanja na vzponih
Danes se v Lenartu s prvo etapo pričenja 6. kolesarska dirka po Štajerski za mladince. Prijavljenih je 26 moštev in 129 kolesarjev iz enajstih evropskih držav (Poljske, Slovaške, Bosne, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Srbije, Italije, Belgije, Grčije, Češke in Slovenije). S sedmimi zelo kvalitetnimi nacionalnimi selekcijami je močno ogroženo slovensko zmagoslavje na tekmovanju, kar bi se zgodilo prvič v zgodovini. Dirko organizira Štajerski »pool«, ki ga sestavljajo KK Perutnina Ptuj, TBP Lenart in Branik Maribor. Jutri se bo karavana iz Lenarta preselila v Maribor, kjer bo start in cilj druge etape, zadnji dan pa še na Ptuj, kjer bo po koncu dirke tudi podelitev nagrad najboljšim.
Letošnja dirka nosi oznako prve kategorije, organizatorji pa si močno prizadevajo, da bi štela za točke svetovnega pokala. »Vsako leto imamo dirko
Kolesarji mladinske ekipe Perutnine Ptuj
Foto: Marjan Keiner
vzorno ocenjeno s strani delegata Mednarodne kolesarske zveze UCI. A ko je potrebno
Pričakovanja domačih klubov
Boštjan Arnuš, Perutnina Ptuj (kolesarji: Niko Vogrinec, Marko Purg, Alen Tement, Tomaž Bauman, Igor Črnila): »Imamo perspektivno moštvo, ki sicer šele prvo leto nastopa v kategoriji mladincev, zato več od njih pričakujemo v naslednji sezoni. Konkurenca je res močna, nastopil bo na primer četrtouvrščeni iz svetovnega prvenstva. Zadovoljni bomo z uvrstitvijo med deseterico v skupnem seštevku, z malo sreče lahko visoko posežemo v posameznih etapah. Pripravljenost kolesarjev ni »tipi topi«, a dovolj dobra. Na zadnji dirki smo imeli tri uvrščene med prvimi desetimi, zato startamo optimistično. Stavimo na Vogrinca in Baumana, predvsem slednji je zelo pozitivno presenetil na zadnjih dirkah, ko je dvakrat le za las zgrešil zmago. A tudi ostali trije so lahko zelo dobri.«
Andrej Petrovič, TBP Lenart (kolesarji: Iztok Fister, Robert Kardinar, Primož Obal, Mihael Holsedl): »Mislim, da nam bo vsem Slovencem zelo težko, saj so na startu res vrhunska moštva. Največ možnosti za zmago imajo po moji oceni Poljaki, je pa zelo verjetno, da bo zmagal tujec. Mi smo ta konec tedna z nekaterimi že dirkali na Slovaškem. Na štiridnevni dirki je največ pokazal Fister, zato tudi zdaj od njega največ pričakujemo. Zelo zadovoljni bomo, če se bo uvrstil med najboljših petnajst, na Slovaškem je bil tri mesta nižje. V posameznih etapah pa ciljamo na deseterico, z malo sreče tudi okrog petega mesta.«
konec leta potrditi našo vlogo, vedno ostanemo praznih rok. Izpolnjujemo vse pogoje, ki jih krovna organizacija zahteva, zato sem že pred letnih kongresom UCI-ja poslal pismo z željo po obrazložitvi. Zdaj zelo intenzivno delamo na tem, da dirka že v prihodnjem letu dobi to želeno kategorijo,« je povedal direktor kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Rene Glavnik.
Letošnja dirka po težavnosti odstopa od prejšnjih let. Lažje bodo dihali predvsem tisti kolesarji, ki jim ne ležijo zahtevni vzponi. Zaradi gradnje avtoceste so bili Lenartčani prisiljeni opustiti progo skozi Cerkvenjak, obrnili so se proti Gornji Velki, kjer je prav tako nekaj vzponov, a še zdaleč ne tako zahtevnih. Prav ta etapa je po profilu še vedno najtež-
ja - kraljevska, v Mariboru bo kolesarjem najlažjem, dirka pa bržkone ne bo odločena vse do končnega cilja na Ptuju, kar je tudi dosedanja praksa. Pri velikem številu moštev z le petimi kolesarji je tudi vrhunski ekipi rumene majice težko nadzirati potek, posamezni interesi so namreč preveč izraziti. Obeta se torej še en kolesarski spektakel, upajmo da z glavnimi vlogami domačih kolesarjev.
UG
Spored etap:
Petek ob 12.30, 1. etapa: Lenart - Lenart, 105 km
Sobota ob 11. uri, 2. etapa: Maribor - Maribor, 95.5 km
Nedelja ob 11. uri, 3. etapa: Ptuj - Ptuj, 104 km
Kolesarstvo • KK Bike Ek Haloze 2002
Miha Vantur državni prvak v vzponu
V tekmovanju za Pokal Slovenije kolesarji KK Bike Ek Haloze 2002 še naprej dosegajo izvrstne rezultate. Očitno je, da se je ekipa za tekmovanja v pokalu Slovenije v letošnji sezoni odlično pripravila, saj je v soboto, 18. avgusta 2007, tekmovalec ekipe Miha Vantur z odlično vožnjo v vzponu na Roglo v konkurenci kolesarjev kategorije amater C (letnik 1982-1978) postal državni prvak med cestnimi kolesarji v kategoriji vzponov. S tem je ekipa ptujskih kolesarjev v letošnji sezoni osvojila že drugi naslov državnega prvaka, saj je pred tem v cestnem tekmovanju osvojila naslov državne prvakinje tudi Natalija Veršič. Poudariti je potrebno, da velja vzpon na Roglo za enega izmed najzahtevnejših v Sloveniji, ki ga z odličnim rezultatom lahko premagajo le najbolje pripravljeni kolesarji. Ob odličnih rezultatih sezone si je Miha postavil cilj, doseči najboljšo uvrstitev prav v vzponu za državno prvenstvo, za kar lahko rečemo, da mu je uspelo na najboljši način.
Svoj prispevek k izjemnemu dosežku Mihe Vanturja so zagotovo dodali še Peter Strašek z drugim mestom državnega prvenstva ter Zvone Hasemali in Natalija Veršič, ki sta v svojih
Miha Vantur (v sredini) na zmagovalnih stopničkah po vzponu na Roglo.
kategorijah zasedla tretji mesti. Mario Vračič, Vojko Kosič, Iztok in Matic Robič ter Franc Frangež so vsi posegli po mestih do desetega mesta.
Ker tekmovanje za državno prvenstvo šteje tudi za točkovanje v Pokalu Slovenije, si je ekipa KK Bike Ek Haloze 2002 z odličnimi sobotnimi uvrstitvami še utrdila položaj med desetimi najboljšimi ekipami v Sloveniji. Tekmovalci so v letošnji sezoni, ki še ni končana, dosegli v tekmovanju za Pokal Slovenije 12 zmag, kar je več kot v vseh dosedanjih sezonah skupaj, zato smo lahko prepričani, da bo ekipa do izteka sezona dosegla še kak viden rezultat.
Sobotnega tekmovanja v vzponu na Roglo se ni udeležil tekmovalec ekipe Andrej Gu-ček, ki je zastopal barve Slovenije na tekmovanju v Nemčiji, kjer se je prejšnji teden odvijal svetovni teden kolesarstva Deutschlandsberg 2007. Andrej je v konkurenci amaterskih kolesarjev iz vsega sveta premagal vse tekmece in po šestih dirkah - klanec, kriterij, cesta, sprint, handicap in kronome-ter, ki štejejo v skupni rezultat, zasedel prvo mesto.
Danilo Klajnšek
Veslanje
Tilen Vidovič odličen v Kopru
Na mednarodnem tekmovanju v veslanju s kajaki na mirnih vodah, na mednarodni regati v koprski Žusterni, so bili uspešni tekmovalci BD Ranca iz Ptuja, kjer so posegli tudi po najvišjih naslovih ter pokazali in dokazali, da se nahajajo v odlični formi. Najuspešnejši izmed ptujske odprave je bil Tilen Vidovič, ki je kar štirikrat stopil na najvišjo stopničko, od tega dvakrat sam in dvakrat v K-2 z Darkom Štrukljem.
Rezultati:
mladinci: K-1 1000 me-
trov: 4. Aleš Vršič; K-1 500 metrov: 4. Aleš Vršič;
dečki - K-2 1000: 1. Tilen Vidovič - Darko Štrukelj; K-2 500 metrov: 1. Tilen Vidovič - Darko Štrukelj;
dečki K-1 1000 metrov: 1. Tilen Vidovič, 3. Darko Štrukelj; K-1 500 metrov: 1. Tilen Vidovič, 3. Darko Štrukelj.
Mini kajak 420 - 2000 metrov: 2. Maja Vršič;
Šola kajaka - dečki 200 metrov: 13. Gašper Božič, 14. Vito Ljubec.
Danilo Klajnšek
Tilen Vidovič, BD Ranca
Motokros
Solidne uvrstitve mladih voznikov
V Šentvidu je potekala 5. dirka za državno prvenstvo v mo-tokrosu, kjer iz našega področja nastopajo trije mladi fantje, in to v disciplini 125 ccm. Najbolje uvrščen na tej dirki je bil Borut Bele, ki vozi za AMD Štefan Kovač, ki je na koncu po dveh vožnjah zasedel skupno
Borut Bele med vožnjo
osmo mesto. Borutu je šlo dobro na treningu, kjer je dosegel peto mesto, v prvi vožnji je bil šesti, v drugi pa z nekaj smole na startu trinajsti.
Na tem tekmovanju sta sodelovala tudi brata Tadič iz Majšperka, ki pa sta tokrat imela kar precej smole. Kristjan Tadič še ni dokončno saniral poškodbe, ki jo je utrpel na treningu v Italiji, vendar se je klub bolečinam odločil, da bo nastopil na tekmi v Šentvidu. Zaradi prevelikih bolečin je v prvi dirki odstopil, v drugi pa je dirko odpeljal do konca, a je kljub temu izgubil veliko mest. Peter, sicer mlajši od bratov Tadič, je odlično startal v obeh dirkah in držal 4.-5. mesto, ob padcu v prvi dirki pa je osvojil trinajsto mesto. Tudi v drugi dirki je bil v ospredju, v zadnji tretjini dirke pa mu je odpovedal motor (poškodba menjalnika).
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Foto: DK
Nogomet • Pokal NZ Slovenije (Pokal Hervis), 1. krog
Bukovčani izločili tretjeligaša
Bukovci -Tehnostroj Veržej
2:1 (1:1)
Strelci: 0:1 Kreft (10), 1:1 Zemljarič (30) in 2:1 Antolič (75).
Bukovci: Grabrovec, Plohl, Kozel, M. Meznarič (od 82. Vajda), Majer, Bezjak (od 64. Majcen), T. Meznarič, Herga, Zemljarič, Petrovič (od 75. Frank) in Antolič. Trener: Robert Kuserbanj.
Po dobrih šestnajstih letih, ko so davnega 1991 leta igrali v 1. krogu pokala NZ Slovenije z ekipo mariborskega Kovinarja in takrat srečanje izgubili s 3:2, so nogometaši iz Bukovcev nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo premagali favorizirano ekipo Tehnostroja iz Verže-
ja ter se uvrstili v nadaljnje tekmovanje za pokal NZ Slovenije. Po dokaj enakovrednem prvem polčasu, kjer so prvi prišli v vodstvo Veržejci, je domačim nogometašem kaj hitro uspelo rezultat izenačiti. Gostje so v drugem polčasu zaradi izključitve na igrišču ostali samo z desetimi nogometaši, domačini pa so z veliko borbenostjo ponujeno priložnost izkoristili ter z zadetkom Damjana Petroviča prišli do odmevne in zaslužene zmage.
Danilo Klajnšek
Stojnci - Slivnica 4:2 (1:1)
Strelci: 0:1 Žnuderl, 1:1 Belšak (30), 1:2 Tomažič (56), 2:2 Gaiser (57), 3:2 Janžekovič (68) in 4:2 Mulej (83).
Stojnci: Starčič, Mulej, Milo-šič, J. Fruk, Belšak (Janžekovič), Kuserbanj, Topolovec (Rižnar), Gaiser, Žnidarič in Zagoršek. Trener: Miran Klajderič.
V prvem krogu Pokala Hervis so se gostitelji s prepričljivo igro uvrstili v drugi krog. Živahen začetek je obema ekipama prinesel priložnosti, ki pa jih niso znale izkoristiti. Gostje so sicer prišli v vodstvo, ko je domači vratar Starčič zaigral z roko izven kazenskega prostora; iz prostega strela je Žnuderl preko »živega zidu« zadel. Kmalu zatem je Gaiser zamudil imenitno priložnost, po nenehnih napadih pa je Belšaku le uspelo izenačiti. Gostje so na začetku drugega polčasa ponovno povedli, ko je domača obramba pozabila na Tomažiča. Že v naslednji
minuti je Gaiser po lepi akciji na desnem krilu in podaji v sredino kazenskega prostora z glavo preusmeril žogo za hrbet gostujočega vratarja Au-dija. Gostitelji so imeli tudi v nadaljevanju pobudo in si priigrali nekaj lepih priložnosti (Gaiser, strel Rumeža s 40 m, nevarni strel Žnidariča in vrat-nica Fruka). Do prednosti so domačini prišli po silovitem strelu Janžekoviča, ko se je žoga od prečke odbila za črto, nato pa nazaj v polje; stranski sodnik je potrdil regularni zadetek. Mulej je sedem minut pred koncem tekme postavil končni rezultat, čeprav so Ču-ček in Šljivo pri gostih in Milo-šič pri domačih imeli priložnosti za spremembo rezultata.
anc
Foto: Gorazd Mlinaric
Ekipa Bukovcev se je uvrstila v 2. krog pokalnega tekmovanja NZ Slovenije.
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14, 2. SML, 2. SKL
Uspešen konec tedna naših mladih ligašev
1. SML
1.	BILJE - PRIM. 3
2.	INTERBLOCK F. 3
9:1 9
3.	HIT GORICA
4.	TRIGLAV
5.	DOMŽALE
6.	KOPER
7.	BRITOF
Rezultati 3. kroga: Britof - Aluminij 0:2, Bilje Primorje - Koper 0:4, MIK CM Celje - Triglav 6:2, HIT Gorica - Svoboda 4:0, Maribor - Mura 05 8:0, Interblock Factor - Dravograd 1:0, Rudar Velenje - Domžale 1:1.
1.	MARIBOR 3 3 0 0 17:1 9
2.	MIK CM CELJE 3 2 10 11:3 7
3.	DOMŽALE 3 2 1 0 6:2 7
4.	HIT GORICA 3 2 0 1 7:4 6
5.	INTERBLOCK F. 3 2 0 1 4:3 6
6.	ALUMINIJ 3 2 0 1 4:4 6
7.	RUDAR VELENJE 3 1 2 0 6:3 5
8.	KOPER 3 1 1 1 5:3 4
9.	DRAVOGRAD 3 1 0 2 4:5 3
10.	BRITOF 3 1 0 2 2:5 3
11.	BILJE - PRIM. 3 1 0 2 3:7 3
12.	MURA 05 3 0 1 2 2:12 1
13.	SVOBODA 3 0 0 3 1:7 0
14.	TRIGLAV 3 0 0 3 3:16 0
Britof - Aluminij 0:2 (0:1) Liga - U 14
9:3 7:2 6:3
9.	MARIBOR
10.	RUDAR (V)
11.	DRAVOGRAD 3
12.	MIK CM CELJE 3
13.	MURA 05 3
14.	SVOBODA 3
3	0	0
2	1	0
2	1	0
2	1	0
2	0	1
2	0	1
1 1	1
1 1	1
1 0	2
1 0	2
1 0	2 5:12 3
0 1	2 1:3 1
7:3	6
5:4	6
7:6	4
2:2	4
7:6	3
5:7	3
0 0 3 0 0 3
3:11 0 2:12 0
Britof - Aluminij 1:1 (0:1)
Strelca: 0:1 Tominc (9), 1:1 Jelar (58).
Aluminij: Poljanec, Jovič, Petek, Tominc, Polajžer, Medved, Delamea, Kek (Mlakar), Milec, Pislak (Čeh) in Greifoner (Koren). Trener: Simon Vi-dovič.
Strelec: 0:1 Rotman (3. z 11-m), 0:2 Rotman (90. oz 11-m).
Aluminij: Lipovac, Kušar, Hojski, Rešek, Draškovič, Žmavc, Lešnik, Rotman, Vajs (Šešo), Meznarič (Be-čiri) in Krajnc (Pečnik). Trener: Bojan Flis.
1. SKL
Rezultati 3. kroga: Britof - Aluminij 1:1, MIK CM Celje - Triglav 1:1, Bilje Primorje - Koper 2:1, HIT Gorica - Svoboda 4:0, Rudar Velenje - Domžale 1:2, Maribor - Mura 05 4:1, Interblock Factor - Dravograd 5:1.
Rezultati 2. kroga: Aluminij - MIK CM Celje 4:0, Simer Šampion - NŠ Poli Drava 1:1, Mura 05 - Rudar Velenje 6:0, Davidov Hram Radgona - Tehnostroj Veržej 1:2, Maribor - Le coq Sportif 7:1, Ljutomer - Dravograd 0:3.
1 MARIBOR 2 2 0 0 10:2 6
2.	DRAVOGRAD 2 2 0 0 7:0 6
3.	ALUMINIJ 2 110 4:0 4
4.	MURA 05 1 1 0 0 6:0 3
5.	TEHNO. VERŽEJ 2 10 1 3:4 3
6.	MIK CM CELJE 2 1 0 13:5 3
7.	SIMER ŠAMPION2 0 2 0 1:1 2
8.	NŠ POLI DRAVA 10 10 1:1 1
9.	D. H. RADGONA 10 0 1 1:2 0
10.	LJUTOMER 10	0	1	0:3	0
11.	A. E. BISTRICA 1 0	0	1	0:4	0
12.	RUDAR (V) 1 0	0	1	0:6	0
13.	L. C. SPORTIF 2 0	0	2	2:10	0
Aluminij - MIK CM Celje 4:0 (0:0)
Strelca: 1:0 Žurej (38), 2:0 Sitar (39), 3:0 Sitar (42), 4:0 Sitar (50). Aluminij: Frlež, Cesar, Dvoršak
-	Špehar (Pungaršek), Ornik (Rajh), Babšek, Pulko, Jus (Šešo), Horvat, Jevšovar (Gajser), Sitar in Žurej (Go-ljat). Trener: Tomislav Grbavac.
Simer šampion - Drava 1:1 (0:0)
Strelca: 0:1 Trep (55), 1:1 Hus (68).
Drava: Pongrac, Bezjak, Petrovič, Zemljarič, Zorec, Strel (Zorko), Perger, Roškar (Golob), Pukšič, Oroz (Kirič) in Pivko (Trep). Trener: Miran Ljubec.
2. SML - vzhod
Rezultati 2. kroga: Malečnik
-	NŠ Poli Drava 0:14, Nissan Ferk Jarenina - Ljutomer 3:1, GIC Gradnje Rogaška - Železničar 0:6, Nafta
-	Zreče 13:0, Pohorje - Bistrica 0:0, Krško - Dravinja 3:0, Simer Šampion - Šmartno 1928 8:0.
Vrstni red: NŠ Poli Drava, Nafta, Simer Šampion, Železničar, Nissan Ferk Jarenina, Krško 3, Bistrica in Pohorje 1, Ljutomer, Dravinja, GIC Gradnje Rogaška, Šmartno 1928, Zreče in Malečnik 0 točk.
Malečnik - Drava 0:14 (0:5)
Strelci: 0:1 Jodlič (7), 0:2 Jodlič
(17), 0:3 Jodlič (18), 0:4 Kurež (27),0:5 Kurež (29), 0:6 Lenič (55-),0:7 Horvat (57), 0:8 Dahiri (76), 0:9 Požegar (82), 0:10 Požegar (83), 0:11 Jodlič (83), 0:12 Jodlič (85), 0:13 Jodlič (89), 0:14 Turkuš (89)
Drava: Horvat, Gavez (Klajderič), Mlinarič (M. Krajnc), Horvat, Štiberc (Kozar), Štrukelj, Kurež (Turkuš), Vrabl (Lenič), Požegar, Sahiti in Jodlič. Trener: Franc Fridl.
2. SKL - vzhod
Rezultati 2. kroga: Malečnik -NŠ Poli Drava 0:10, Simer Šampion -Šmartno 1928 11:0, Krško - Dravinja 2:2, Pohorje - Bistrica 7:1, Nafta
-	Zreče 2:0, GIC Gradnje Rogaška
-	Železničar 1:2, Nissan Ferk Jarenina - Ljutomer 3:1.
Vrstni red: Simer Šampion, NŠ Poli Drava, Pohorje, Nafta, Nissan Ferk Jarenina in Železničar 3, Dravinja in Krško 1, GIC Gradnje Rogaška, Zreče, Ljutomer, Bistrica, Malečnik in Šmartno 1928 0 točk.
Malečnik - Drava 0:10 (0:5)
Strelci: 0:1 Marko Roškar (5), 0:2 Krajnc (16), 0:3 Gorjup (23. avtogol), 0:4 Bogdan (28), 0:5 Vinkovič (33), 0:6 Pauko (47), 0:7 Krajnc (52),0:8 Pauko (60), 0:9 Vinkovič (77), 0:10 Gril (78).
Drava: Kocen, Vinkovič, Pecl (Čuš), Serdinšek (Ostroško), Marko Roškar (Fekonja), Marko Roškar, Ljubec (Pauko), Krajnc, Hauptman, Jazbec (Gril) in Bogdan. Trener: Damjan Vogrinec.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 6. kroga - PETEK ob 17.00: Interblock - Livar; SOBOTA ob 16.00: Nafta - Maribor; SOBOTA ob 20.00:MIK CM Celje - Koper; NEDELJA ob 17.00 Drava - HIT Gorica, Primorje - Domžale.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 3. kroga - SOBOTA ob 17.30: Zavrč - Triglav Gorenjska, Boni-fika - Krka; SOBOTA ob 20.00: Krško - Mura 05; NEDELJA ob 17.30: Zagorje - Aluminij, NEDELJA ob 18.00: Rudar Velenje - Bela krajina.
3.	Slovenska NOGOMETNA LIGA - vzhod
Pari 3. kroga - SOBOTA ob 17.00: Črenšovci - Stojnci, Tehnostroj Veržej - Odranci, Pohorje - Koroška Dravograd, MU Šentjur - Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah, Malečnik - Dravinja, Paloma - Šmartno 1928, Roma - Kovinar Štore.
Štajerska liga
Pari 3. kroga - SOBOTA ob 17.00: Gerečja vas Unukšped - Zreče, GIC Gradnje Rogaška - Železničar Maribor, Peca - AHA EMMI Bistrica, Simer Šampion - Holermuos Ormož, Šentilj Jarenina - Partizan Fram, Mons Claudius - Šoštanj; NEDELJA ob 17.00: Podvinci - Oplotnica.
Liga U-14 vzhod
3. krog: NŠ Poli Drava - Aluminij (sobota on 13.00).
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA - vzhod
3. krog: NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina (sobota ob 17.30).
2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
3. krog: NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina (sobota ob 15.30).
1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
Pari 1. kroga - SOBOTA ob 17.00: Dornava - Središče ob Dravi, Rogoznica - Videm, Zgornja Polskava - Cirkulane; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Hajdina, Bukovci - Apače.
VPIS DEKLET V NK DORNAVA
Nogometni klub Dornava organizira vpis za dekleta, starejša od 16 let. Če imate voljo, čas in obenem obožujete najpomembnejšo postransko stvar na svetu te priložnosti nikakor ne smete izpustiti iz rok. Spoznavni sestanek bo v četrtek, 30. 8., ob 18. uri na igrišču v Dornavi. Dodatne informacije: Mihaela - 031 695 758.
ROKOMET
Turnir MRK Drave Ptuj
V soboto ob 10.00 se bo v športni dvorani Center pričel tradicionalni rokometni turnir, na katerem bodo ob domači ekipi MRK Drava Ptuj nastopile še ekipe Moškanjci-Gorišnica, Graz in Arcont Radgona.
SPORED - ob 10.00: MRK Drava Ptuj - Arcont Radgona, Graz -Moškanjci-Gorišnica; sledi srečanje za tretje mesto in na koncu še srečanje za prvo mesto.
Danilo Klajnšek
Odbojka na mivki
Turnir dvojic v Prvencih
Športno društvo Prvenci prireja v soboto, 25. avgusta, turnir dvojic v odbojki na mivki v ženski in moški konkurenci. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri. Prijavnina je 15 EUR. Igra se po pravilih odbojke na mivki (FIVB). Vsi tekmovalci dobijo bon za pijačo in hrano.
1.	mesto: pokal + 50 % zbrane prijavnine
2.	mesto: pokal + 30 % zbrane prijavnine
3.	mesto: pokal + 20 % zbrane prijavnine
Informacije: GSM 051 670 060 ali e-pošta: sd.prvenci@gmail.com. Spletna stran: www.prvenci.si.
Mali nogomet
7. Sandijev memorial v Vitomarcih
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 7. tradicionalni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu. Le-ta bo potekal v soboto, 8. septembra 2007, na igrišči pri OŠ v Vitomarcih. Turnir je posvečen v spomin na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša.
Program prireditve (sobota, 8. 9. 2007):
18.30 - prijateljska revijalna tekma vabljenih ekip
19.00 - Sandijev memorialni turnir za prehodni pokal
Prijave bodo organizatorji sprejemali na dan turnirja do 19.00 ali po telefonu 031 634 847.
Prvih 5 prijavljenih ekip bo deležnih 15 % popusta na prijavnino, ki znaša 60 evrov.
Informacije: 031 634 847, 051 367 899
Nagradni sklad;
1.	mesto: 500 € + pokal + prehodni pokal + komplet dresov znamke KELME
2.	mesto: 250 € + pokal
3.	mesto: 150 € + pokal
4.	mesto: praktična nagrada.
Bogate nagrade za najboljšega igralca, vratarja in peterko turnirja.
Dosedanji zmagovalci turnirja: 2001 - KMN Mizarstvo Širovnik, 2002 - KMN Branik Talci mesarija Fekonja, 2003 - KMN Zlatarstvo Grabušnik Maribor, 2004 - KMN Vitomarci Petlja, 2005 - KMN Tomaž RTV Kupčič, 2006 - KMN Vitomarci Petlja.
Spremljevalni program: petek 7. september 2007:
19.00 - otvoritev posodobljenega igrišča, ekshibicijska tekma občinskih funkcionarjev in gospodarstvenikov ter turnir med zaselki občine.
Športni napovednik
16. Ptujski maraton
Prva septembrska nedelja je ponovno rezervirana za ljubitelje teka. Člani tekaškega kluba Maraton že šestnajstič organizirajo Ptujski maraton, ki bo tokrat v nedeljo, 2. septembra 2007. Skupaj s ptujskimi termami vas vabijo, da se jim aktivno pridružite na razdalji malega maratona, 21 km, ali na rekreacijskem teku na 7 km. Start obeh tekov bo ob 10. uri v Termah Ptuj. Otroci bodo tekli na petih različnih razdaljah, to leto prvič že ob 9.30. Po premaganih razdaljah boste lahko druženje nadaljevali v bazenih ptujskih Term.
Čas ptujskega maratona sovpada z začetkom bogate jesenske ponudbe rekreativnih prireditev. Nekomu prav ptujski maraton predstavlja prvo preverjanje forme za še večje tekaške preizkuse, kot je na primer ljubljanski maraton. Morda bo komu predstavljal samo še en trening več pred 5. Poli maratonom. Spet drugim je sprostitev po napornem Jurišu na Vršič. Karkoli, potreba po gibanju prihaja v našo zavest. To kažejo vse pogostejša srečanja tekačev in kolesarjev na naših cestah in poteh. Rekreativne prireditve so vse množičnejše in nekateri jih že dolgo obravnavajo kot del turizma. Vedno večje število tekačev pa beležijo vsako leto tudi na ptujskem maratonu. Pred tremi leti so na maratonu prvič zabeležili več kot 200 tekačev, lansko leto pa že več kot 300 tekačev iz vseh koncev Slovenije in tudi iz tujine. Člani TK Maraton pa bi si želeli, da se jim na teku pridružite vsi Ptujčani in tisti iz okolice, ki tekate sami, v družbi, za »dušo«. Naj bo prav Ptujski maraton vaš prvi organiziran tek. Začutite energijo, ki se sprošča v množici tekačev, bodite del te energije in se ne ozirajte na rezultat. Če ste borbenega duha, pa se pomerite s prijatelji ali sami s seboj. Še vedno velja, da je zmagovalec vsak, ki pride skozi cilj.
Nekoliko spremenjeni progi letošnjih tekov. Mali maraton (rdeča črta) - dva kroga, rekreacijski tek (zelena črta) - en krog. Na progi sta dve okrepčevalnici.
Vse, ki razmišljate o prijavi na 16. Ptujski maraton, vabijo, da to storite čim prej. Startnina v predprijavi (www.gimptuj.net/maraton/) je do petka, 31. 8., le 10 evrov. Prijavite pa se lahko tudi na dan maratona od 7.30 do 9.00, a ob polovico višji startnini. Startnine za otroške teke ni.
2. Državno prvenstvo v toboganskem spustu
Organizator: Terme Ptuj d. o. o. in Plavalni klub Terme Ptuj Datum tekmovanja: sobota, 25. avgust 2007 Štartnina: 50,00 EUR/na ekipo.
Prijave: do vključno 24. 8. 2007 na elektronska naslova: boris.zajko@terme-ptuj.si ali pk.terme.ptuj@email.si oziroma fax: 02/74 94 521.
Sprejemajo samo prijave ekip, ki jih lahko sestavlja do 8 članov. Po prostem treningu kapetan ekipe določi 4 tekmovalce (2 moška in 2 ženski), preostali člani ekipe prevzamejo vlogo navijačev. Program tekmovanja: 10.00 Prosti trening (z merjenjem časa) 14.00 Poizkusna serija (1 spust z merjenjem časa) 16.00 Tekmovalna serija (1 spust) 18.00 Finale (1 spust) Dodatne informacije:
02/74 94 100 ali 051 355 004 (Boris Zajko, Terme Ptuj) 02/77 45 811 ali 041 311 414 (Franjo Rozman, PK Terme Ptuj)
V nedeljo kasaške dirke v Ljutomeru
Na ljutomerskem hipodromu bo to nedeljo kasaška prireditev z osrednjo dirko za veliko nagrado Pomurskega sejma. Dirka sodi v okvir 45. mednarodnega Kmetijsko-živilskega sejma, ki bo od 25. do 31. avgusta v Gornji Radgoni. Na 1600 metrov dolgi stezi se bodo pomerili: Roki (Puhar), Apofis (M. Jureš), Iroks Way (D. Heric), Saxon MS (M. Slavič), Izza (M. Slavič ml., vsi KK Ljutomer), Jon GL (Zakrajšek, KK Komenda), Ahil (Zaletel, KK Šentjernej) in Gloria (Vukosavljevič, KK Stožice). Sicer se bo v sedmih točkah sporeda pomerilo 66 kasačev iz vseh slovenskih klubov. Pričetek dirk ob 15. uri.
NŠ
Fit na kolesu
Čelada je zakon!
Ker tudi na Triglav ne gremo v sandalih ...
Si predstavljate hojo na Triglav v poletnih sandalih ali salonarjih z visoko peto? Kaj pa spust po zasneženem smučišču s samo eno smučko in brez smučarskih palic? Seveda ne. Brez prave opreme ne gre. Tudi pri kolesarjenju ne, kjer kot obvezen del opreme ne sme manjkati kolesarska čelada. Ta nikakor ni zgolj modni dodatek in odraz naše kolesarske profesionalnosti, pač pa je potrebna in učinkovita zaščita pred nepredvidljivimi padci na kolesu.
Poškodba glave najpogostejši vzrok smrti
Padec s kolesom, četudi v mili obliki, lahko povzroči takšne poškodbe glave, ki bodo za kolesarja imele trajne posledice. Pri poškodovanih kolesarjih so prav poškodbe glave med najpogostejšimi razlogi za sprejem v bolnišnico, pri kolesarskih nesrečah s smrtnim izidom pa so kar v 60 % primerov vzrok smrti. Ste vedeli, da si lahko kolesar v prometni nesreči usodno poškoduje glavo že pri hitrosti med 20 in 30 km/h?!
Ne skoparimo, ko gre za našo varnost
Tveganje je brez dvoma del življenja, vendar pa bi bilo zelo nespametno tvegati, ko govorimo o naši varnosti in zdravju. Kakšen smisel bi sploh imelo uživanje na kolesu, če bi se zaključilo s poškodbo? Ker se lahko kolesarske nesreče zgodijo kjerkoli, je prav, da si ob vsakem skoku na kolo nadenemo tudi kolesarsko čelado in se skupaj z njo pustimo zapeljati!
Kako deluje?
Kolesarska čelada ublaži in porazdeli sile udarca ob trčenju ali padcu po površini čelade in notranjosti (stiropo-ru) ter tako zmanjša udarec neposredno na glavo. S tem se tudi zmanjša možnost hujših poškodb glave ter tveganje za izgubo zavesti.
Kako kupiti pravo in dobro čelado?
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije na svoji spletni strani podaja nekaj nasvetov, ki jih je dobro upoštevati ob nakupu in uporabi kolesarske čelade:
• Kolesarska čelada mora biti izdelana v skladu z mednarodnim standardom za kolesarske čelade EN 1078 z oznako
CE. Na nalepki mora biti oznaka proizvajalca, države, kjer je bila izdelana, velikost čelade in leto proizvodnje. Nalepka z oznako standarda mora biti na levi strani čelade. Navodilo kako se uporablja čelada, pa je obvezno na desni notranji strani čelade.
• Čelada mora biti primerne velikosti. S priloženimi blazinicami ali s posebnim sistemom za uravnavanje si jo prilagodite
tako, da trdno stoji na glavi in je obenem udobna. Tudi trakovi za zapenjanje morajo biti nastavljeni tako, da čelado tudi ob morebitnem udarcu obdržijo na glavi in obenem preprečujejo gibanje čelade po glavi.
•	Da bo čelada lahko preprečila udarec, jo mora kolesar pravilno nositi. Čelada mora ležati na glavi tako, da je njen prvi rob približno 2 cm nad obrvmi. Čelada mora biti med vožnjo vselej zapeta s trakovi za zapenjanje, ki se morajo prilegati bradi.
•	Po vsakem močnejšem udarcu je potrebno čelado zamenjati, saj se poškoduje notranja zgradba čelade, ki ob ponovnem udarcu ne bo več
uspešno zaščitila kolesarja.
• Ko kupujete čelado za otroka, jo izbirajte skupaj z njim. Tako boste izbrali ustrezno velikost. Otroku pa prepustite izbiro vzorca in barve. Če mu bo čelada všeč, jo bo tudi z veseljem uporabljal.
Zdaj pa vsi čelado na glavo in hop na Poli kolesarsko zabavo! Do jubilejnega 5. Poli maratona nas loči le še nekaj dni. Izkoristimo jih za prijetna doživetja na kolesu, sami v naravi ali skupaj z našimi najdražjimi. Se vidimo 8. septembra 2007 v Moškanjcih pri Ptuju! Do takrat pa naj bo zabavno fit s kolesom!
Janja Šuler Di@log Company
NAGRADNI Poli maraton REBUS
Rešitev Poli maraton rebusa, ki smo ga objavili prejšnji petek, se glasi Zabavno fit na kolesu. Med številnimi prispelimi odgovori smo izžrebali gospo Moniko Jaklin iz Ptuja. Za nagrado prejme brezplačno prijavnino na največji kolesarki rekreativni dogodek v Sloveniji - 5. Poli maraton, ki bo 8. septembra na letališču Mo-škanjci pri Ptuju. Nagrajencu, nagrajenki čestitamo, za vas pa smo že pripravili nov izziv!
Poženite svoje male sive celice, rešite spodnji rebus in zadenite nagrado! Če se kolesa sreče privrtijo do vas, vam lahko prinesejo privlačno nagrado - brezplačno prijavnino za 5. POLI maraton!
Pravilno rešitev rebusa skupaj z vašimi osebnimi podatki (ime, priimek, naslov, davčna številka, telefon) do ponedeljka, 27. 8., z dopisnico pošljite na naslov: Dialog-si.net, Slovenska 54, 1000 Ljubljana, ali pa do torka 28. 8., na e-mail naslov: rebus@polimaraton.si. Ne pozabite pripisati Nagradni Poli maraton rebus. Nagrajenec, ki ga bomo izžrebali med pravilno prispelimi odgovori, bo objavljen v naslednji petkovi številki Štajerskega tednika!
P. S. - Idejo za rešitev rebusa lahko poiščete tudi na www.polimaraton.si!
Če hočeš biti fit
Če si želiš zabaven dan
Če ti je kolo užitek
M A K^ATO f*
www.polimaraton.si
Zabavno fit s kolesom!
Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji!
Zanimivosti • Dubaj - mesto, kjer vsak najde kaj zase
Iz Dubaja na obisk na Ptuj
Med trenutno najbolj priljubljene destinacije za preživljanje prostega časa nedvomno sodi tudi Dubaj, ki slovi kot eno največjih turističnih središč 21. stoletja. Mesto se ponaša s kopico vrhunskih umetniških arhitekturnih zgradb, slovi pa tudi po enem najlepših hotelov na svetu, ki je edini hotel na svetu s kar sedmimi zvezdicami.
V mestu, za katerega Du-bajčani pravijo, da je odprto za vse ljudi, si je svoj košček pod soncem našla tudi Mariborčanka Jasmina Breščak. V Dubaj se je preselila leta 1999, z možem Saleemom Al Hattalijem, visokim uslužbencem glavnega gospodarja v Dubaju, pa sta minuli teden obiskala Ptuj.
Gostitelj Dubajčanov na Ptuju Mitja Petrič družino Al Hattali pozna že vrsto let in jih je v Dubaju obiskal že petkrat. Nad mestom je navdušen, pravi pa, da so na področju razvoja v Dubaju samo v zadnjih letih naredili ogromen napredek.
Dubaj - mesto za vsakogar
Jasmina Breščak, ki je v Du-baj prvič odšla obiskat očeta, ki je tam delal, pravi, da so ji mesto in tamkajšnji prebivalci že na samem začetku prirasli k srcu. Najprej je delala v turizmu, ki je v Dubaju v popolnem razcvetu, nato pa si je službo našla v prosveti. »Življenje tukaj je bolj sproščeno. Vse mi je enostavno priraslo k srcu. Ljudje si pomagajo, kolikor le lahko. Ni nevoščljivosti, ki je imamo v Sloveniji na pretek. Občasno sicer pogrešam družino, a ne razmišljam o tem, da bi se kdaj vrnila,« pravi Jasmina.
Po nekaj letih bivanja tam je spoznala Dubajčana Sale-
ema Al Hattalija in se vanj zaljubila. Njun zakon je pred tremi leti obogatila hčerka Reem, ki je z mamo med letošnjimi počitnicami v Sloveniji preživela kar šest tednov. Pred nekaj dnevi se jima je pridružil tudi oče Saleem, ki je nad Slovenijo povsem navdušen. »Vsi so mi pripovedovali, kakšna je okolica, veliko sem slišal o vaših krajih. Vseeno pa si nisem predstavljal, da je lahko vse tako zeleno. Maribor obožujem, ker je tako zelen. Zelo rad pridem v Slovenijo,« pravi Saleem.
V Dubaju, kjer živi, je Sa-leem visok uslužbenec, ki dela za glavnega gospodarja Dubaja, šejka Mohameda Bin Rashida Al Maktooma. Saleem dela tudi v centru za otroke s posebnimi potrebami, ki ga vodi sin njegovega gospodarja.
Jasmina, ki je Dubaj vzela za svoje mesto, pravi, da se način življenja tam sicer razlikuje od našega, a poudarja, da mediji muslimanske države predstavljajo enostransko. »Tam vsakdo najde kaj zase. Tudi na verskem področju. Imajo dve cerkvi, kopico džamij, poskrbljeno je za hin-duiste ipd. Vsaka vera ima lahko svojo svobodo. Ni nikakršnega vsiljevanja, kot ga predstavljajo mediji. Mediji predstavljajo samo eno plat, tisto, ki je politična. To sploh ni vera. Mislim, da bi Dubaj-čani Bin Ladna izgnali, še pre-
Foto: Dženana Bečirovič
Reem rada pride v Slovenijo.
den bi sploh prišel v Dubaj. Muslimanom tam enostavno ni mar za vojno, ne želijo je. Oni si želijo mirno življenje. Terorizem je nekaj povsem drugega in se po nepravičnem povezuje s to vero,« pravi Jasmina.
Sicer pa ljudje v Dubaju živijo precej dobro. Najslabše zaslužijo priseljenci iz Irana, Pakistana in drugih držav, ki delajo za nizke plače. Lokalno prebivalstvo ima precej visok življenjski standard. Zelo dobro so plačani v turizmu in gospodarstvu, ki sta glavni razvojni usmeritvi mesta. Začetna plača posameznika brez izobrazbe je okrog 1500 evrov, medtem ko priseljenci v povprečju zaslužijo okrog 300 evrov mesečno. Cene so podobne slovenskim. »Res pa je, da se vse iz leta v leto draži. Z razvojem mesta je vse postalo dražje,« pripoveduje Jasmina.
Največji naval v Dubaju beležijo med »shopping festivalom«. Tako imenujejo razprodaje, ki potekajo od decembra do februarja, na njih pa cene spustijo tudi za 80 odstotkov.
Hotel sedmih zvezdic, večerja za sto evrov
Med najbolj obiskanimi turističnimi točkami v Dubaju je hotel Burj Al Arab. Stavba je v obliki jadra, ki sega 321 metrov visoko in je od obale oddaljena pičlih 280 metrov. Samo za ogled tega je potrebno prej imeti rezervacijo, ki se plača. Za večerjo, v kateri ti ponudijo kopico različnih vrst hrane, pa je potrebno odšteti najmanj sto evrov po osebi in se je prav tako treba naročiti teden dni prej. Jasmina poudarja, da je hotel res vreden ogleda, a da je za njen okus nekoliko preveč kičast in da se z družino raje odpravijo na izlet v kak rezervat, ki jih okrog Dubaja kar mrgoli.
Turistov, ki obiskujejo Du-baj, je ogromno. Že sedaj nafta ni več glavni vir preživetja, spodrivata jo turizem in gospodarstvo, ki sta v polnem razcvetu. Precej težav imajo Dubajčani, ki želijo obiskati Slovenijo, saj po Jasmininih izkušnjah sodeč dobiti slovensko vizo ni ravno mačji kašelj. Kljub temu da je poročena, njen mož le s težavo dobi vizo, da lahko pride v Slovenijo. »Lani smo morali poslati nešteto dokumentov in čakati mesec dni,« pripoveduje Saleem. Jasmina pravi, da Slovenija ne ve izkoristiti sodelovanja z Dubajem, ki je
Foto: Dženana Bečirovič
Družina Al Hattali v družbi Mitje Petriča in Marjetke.
zelo odprto mesto. »Čehi na primer odlično sodelujejo z njimi. Iz Dubaja hodijo tja v toplice, vse pa pokrije zavarovalnica. Tudi Slovenija bi si lahko omislila kaj podobnega, saj imamo odlične toplice, a
žal v Dubaju ni niti slovenske ambasade. Če bi kdo iz vlade samo kontaktiral Saleema, bi to rešili v zelo kratkem času,« pojasnjuje Jasmina.
Sicer pa si vodstvo Dubaja želi iz mesta, ki sedaj šteje
okrog milijon prebivalcev, ustvariti 15-milijonsko mesto. Ravno zato toliko delajo na gospodarskem razvoju, ki skupaj s turizmom že izpodriva vodilno vlogo nafte.
Dženana Bečirovič
Zanesljiv in za žep neboleč recept!
V šolo se vozim z vlakom!
Privlačna ponudba Slovenskih železnic: abonentske vozovnice, ki pomenijo vsekakor najcenejši način prevoza.
Dodatne informacije o nakupu abonentskih vozovnic dobite na večjih železniških postajah, spletni strani www.slo-zeleznice.si in e-poSti potnik.info@slo-zeleznice.si
Slovenske železnice
Leskovec • 12. kmečki praznik
Nekaj bo potrebno spremeniti
V videmski krajevni skupnosti Leskovec so tudi letos, že dvanajstič zapored, pripravili tradicionalni kmečki praznik z uradnim in kulturnim delom, popoldanskimi kmečkimi igrami ter zabavnim in plesno obarvanim večerom.
V okviru praznične nedelje so tako v prostorih gasilskega doma slovesno in z blagoslovom, ki ga je opravil domači župnik Edi Vajda, odprli razstavo domačih dobrot. Tudi tokrat so se mize šibile pod raznovrstnimi gibanicami in drugimi kuharskimi mojstrovinami domačih gospodinj. Potem je, prav tako še v okviru uradnega dela praznika, stekla podelitev priznanj vinogradnikom z najbolje ocenjenimi vinskimi vzorci. Župan Friderik Bračič, Terezija Meško s ptujskega KGZ ter podpredsednica KTD Klo-potec iz Leskovca Tončka Vidovič so podelili pet zlatih priznanj, kar 18 srebrnih in dve bronasti priznanji lastnikom najbolje ocenjenih vin. Nato je sledila še podelitev priznanj za najbolje urejene domove v občini Videm. „Letos je bila udeležba izjemno slaba, najslabša doslej, saj se je vsega skupaj prijavilo le osem kandidatov. Glede na to, da se podeljujejo priznanja kar v štirih različnih kategorijah, prave konkurence sploh ni bilo. Mnenja sem, da bo potrebno način izvedbe tega
občinskega natečaja spremeniti. Po moje bi bilo najbolje, da vaščani sami, iz svojih sredin, predlagajo najlepše urejene domov, ne pa, da se objavlja razpis, na katerega ni več pravega odziva. Dobro bi bilo tudi razmisliti v smeri, da se za najlepše urejen dom podeli le ena, nekoliko večja finančna nagrada, ne pa tri manjše. Koliko bodo moji predlogi upoštevani v prihodnje, bomo seveda videli. Na vsak način pa bo potrebno nekaj spremeniti, saj bo sicer vse skupaj razvodenelo in izgubilo smisel," je v zvezi z letošnjim potekom in rezultati ocenjevanja povedala Meškova. Sicer pa je bil odločitev komisije glede najlepše urejenih objektov naslednja: v kategoriji najlepše urejenih domov je prva nagrada pripadla družini Kolednik iz Pobrežja, drugo mesto družini Mlakar-Šmigoc iz Repišč in tretje mesto družini Škec-Božičko, prav tako iz Pobrežja. V kategoriji najbolj urejene kmetije si je nagrado prislužila kmetija družine Habja-nič iz Sovič, priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine sta prejela
Precej smeha (ob kmečkih igrah) letos sicer bolj maloštevilnega občinstva so bili deležni igralci burkastega skeča s prizorom iz haloškega kmečkega vsakdana.
Dobro obiskana je bil tudi letošnja razstava domačih dobrot.
Nagradno turistično vprašanje
Ančka in Ivan Perger z Majskega Vrha, za najbolj urejen športni objekt pa je bil razglašen športni park Pobrežje.
V okviru kulturnega programa so se letos dokaj maloštevilni obiskovalci lahko nasmejali humornemu skeču priložnostnih gledališčnikov, sicer članov KTD Klopotec, zaigrala sta harmonikarja Uroš Kmetec in Andrej Gabrovec, zagodli in zapeli pa so tudi domači ljudski godci in ljudske pevke.
Osrednji in najbolj smeha poln del praznika v Leskovcu pa so bile seveda kmečke igre, v katerih se je pomerilo več ekip. Najprej so tekmovalci morali pokazati, koliko
so spretni v skakanju v vrečah, potem v prenašanju vode v škafih, pa iskanju kovanca v bazenu in iskanju krompirja v kupu sena. Novost letošnjih iger pa je bila igrica, v kateri je moški tekmovalec moral zajahati metlo, si zavezati oči, nato pa s palico zadeti oz. „napičiti" bučo med nogami svoje sotekmovalke ... Že pregovorna nerodnost moških, ko je treba preiti od besed k dejanjem, se je izkazala še enkrat, koliko je bilo ob tem smeha, pa ni potrebno posebej pisati. Sicer pa v Leskovcu itak vsako leto poskrbijo za kakšno izvirno tekmovalno idejo, ki se jo lahko komentira in razume na več načinov ...
Majhna posebnost letošnjega le-skovškega praznika je bil tudi ovčji golaž, za katerega je društvo rejcev drobnice iz Haloz podarilo dve ovčki, nasploh pa je treba priznati, da celotno praznovanje ni bilo tako živahno kot prejšnja leta. Očitno bo treba nekaj narediti tudi s samim konceptom praznika, saj se ljudje vedno istih, ponavljajočih stvari, sčasoma naveličajo. Morda pa je letos k slabšemu obisku pripomoglo tudi dejstvo, da so praznik zaradi slabega vremena morali prestaviti za teden dni, čeprav se na to ne kaže zanašati.
SM
Ta konec tedna bodo potekale številne prireditve
Že nocoj bo Ptuj zaživel v znamenju polk in valčkov na 38. slovenskem festivalu domače zabavne glasbe, ki se letos vrača na dvorišče minoritskega samostana, zagotovo najlepšega odprtega ptujskega prireditvenega prostora, na Mestnem trgu pa bo po njem Festivalska noč.
Foto: Črtomir Goznik
Prvega septembra bodo na Ptujskem jezeru izvedli že tradicionalno rancarijo, ki so jo letos zaradi investicije oziroma gradnje pomola morali prestaviti.
V organizaciji Term Ptuj in PK Terme Ptuj bodo jutri v Termah Ptuj izvedli 2. državno prvenstvo v toboganskem spustu Terme Ptuj 2007. Za prve tri ekipe in posameznike v moški in ženski konkurenci so pripravili pokale in praktične nagrade. Zgodila pa se bo tudi Ribiška noč, letos jo bodo organizirali drugič. Dogajanje bo potekalo ob Dravi. V Skorbi bodo pripravili prireditev ob 25-letnici odprtja Doma krajanov, ob tej priložnosti se bodo predstavile vse kulturne skupine, ki delujejo na tem območju. Odprli pa bodo tudi razstavo letošnje počitniške kiparske delavnice. Za čisto novo prireditev pa so se odločili v četrtni skupnosti Spuhlja (po uveljavitvi sprememb statuta MO Ptuj imamo po novem v MO Ptuj četrtne skupnosti, ne več mestne in primestne četrti), pripravili bodo prvo skupno družabno srečanje Sveta četrtne skupnosti Spuhlja z delovnimi odbori, društvi, krajankami in krajani Spuhlje. Ob tej priložnosti bo vse udeležence
pozdravil predsednik četrtne skupnosti Spuhlja Edvard Strelec, po kratkem kulturnem programu pa se bo pričela zabava z duom Milan&Ana. Prireditev bo ob vsakem vremenu, tudi za jedačo in pijačo bo poskrbljeno.
Letošnji Dan Term Ptuj je bil že 32. po vrsti. Nagrado bo prejela Martina
Kolednik, Medribnik 14/a, 2282 Cir-kulane. Danes vprašujemo, katera po vrsti bo letošnja rancarija v organizaciji BD Ptuj in v sodelovanju z MO Ptuj? Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 31. avgusta.
Foto: SM
Foto: SM
Kuharski nasveti

Krompir
Krompir je širom po svetu osnovno živilo in ima tudi sila zanimivo in razgibano zgodovino. Krompir cenimo zardi velike količine škroba, ki ga vsebuje. Pri temperaturah okrog 0° C se škrob spremeni v sladkor in krompir se črno obarva. Zato krompirja nikoli ne hranimo v hladilniku, najboljša temperatura za skladiščenje je od 4 do največ 8° C. Pri kuhanju deluje škrob kot vezivno sredstvo ali kot gostilo, pri cvrtju pa preprečuje, da bi v notranjosti krompir postal hrustljav. Zato narezani krompir najprej temeljito operemo v vodi, da odstranimo zunanji škrob, osušimo in ocvremo.
Kljub številnim sortam v kuhinji pretežno govorimo o čvrstih sortah krompirja, pretežno čvrstih sortah in mokastih sortah krompirja. Čvrste sorte vsebujejo veliko vlage, imajo malo škroba in tanko lupino. Te pri kuhanju ohranijo čvrsto zgradbo, zato so primerne za gratiniranje, krompirjeve solate in tudi za pečenje. Pretežno čvrste sorte krompirja so glede na čvrstost srenje čvrste in so primerne za priloge k jedem z omakami. Gomolji moka-stega krompirja pa vsebujejo veliko škroba. Med kuhanjem se te sorte zelo zmehčajo in so primerne za pireje in krompirjevo testo. Te sorte krompirja je primerno uporabiti tudi za juhe, enolončnice, cmoke in za pečenje v foliji. V kolikor primerjamo čas kuhanja vseh omenjenih sort, moramo čvrste sorte kuhati dlje kot mokaste, vse pa lahko cvremo, le da je hrus-tljavost pri posamezni sorti drugačna.
Sedaj je na tržišču že tako imenovani zgodnji ali mladi sveže izkopani krompir. Njegov okus je blag in čvrst po zgradbi. Ravno zaradi teh dveh značilnosti je še posebej slasten pečen ali kuhan in zabeljen z maslom ter potresen s svežimi mladimi zelišči. Mladi krompir vedno kupujemo v manjših količinah, saj je neprimeren za skladiščenje. Od toplotnih postopkov je krompir primeren za vse toplotne postopke in z malo kreativnosti lahko pripravimo tudi zelo zanimive jedi. Pri kuhanju pazimo, da ga damo kuhat vedno v hladno vodo, da s postopnim segrevanjem lažje zmehčamo škrobna zrnca in s tem se krompir hitreje skuha. Kuhamo ga v vodi ali vodni sopari. Odvisno od jedi, ki jo pripravljamo. Skoraj tako pogosto kot krompir kuhamo ga tudi pečemo in cvremo. Mladi krompir je zelo okusen, če ga pečemo v ponvi s pomočjo masla, zaseke in čebule ali v pečici s poljubno maščobo. Manj pogosto ga pečemo na žaru, kljub vsemu, da je postopek primeren, le da pazi-
mo, da rezine krompirja niso predebele.
Krompir smo včasih pogosto tudi surovega pražili, danes poznamo in pripravljamo praženi krompir, ki ga predhodno skuhamo. Da je ta oblika priprave krompirja v Sloveniji zelo priljubljena, nam potrjuje tudi dejstvo, da imamo društvo ljubiteljev praženega krompirja. Krompir od toplotnih postopkov še najmanjkrat dušimo. Priprava krompirjevih jedi pa ni samo odvisna od toplotnih postopkov, temveč tudi od mehanske obdelave oziroma načinov rezanja, dopolnilnih kuharskih postopkov in dodatkov. Krompir se po okusu ujema s številnimi drugimi živili, še posebej z maslom, peteršiljem, slanino, kislo smetano, čebulo, kumino, parmezanom. Tako kot pri nas tudi v svetu iz krompirja pripravljajo številne jedi. V Nemčiji so priljubljeni krompirjevi cmoki, v Avstriji ga pripravljajo s čebulo in govedino, v Švici ga pripravljajo s pečenimi mlinci, ki jim dodajo naribani kuhani krompir.
Pri nas iz krompirja pripravljamo vse skupine jedi,
tako poznamo kar nekaj prepoznavnih juh, od čiste krompirjeve do pretlačene, kisle in kremne krompirjeve juhe. Krompir je sestavina številnih znanih mešanih solat, kot so francoska in ruska solata, ter samostojne krompirjeve solate. Iz krompirja si lahko pripravimo tudi glavne jedi, tako lahko pripravimo krompirjeve zrezke, polpete, na-rastke in podobno. Prav tako poznamo številne priloge in prikuhe, ta skupina krompirjevih jedi je najbolj bogata. Poznamo in pripravljamo pa tudi krompirjev kruh in sladice iz krompirja, tukaj poznamo le sladke krompirjeve cmoke in sladke krompirjeve štruklje.
Te dni nam najbolj tekne pečeni krompir, hrustljavo skorjico bo dobil, če ga po tem, ko smo mu odstranili tanko lupino, dobro osušimo, rahlo solimo in prilijemo malo količino belega olja ter ga nato sipamo v pekač in postavimo v vročo pečico. Med pečenjem ga ne mešamo in po možnosti obračamo s tresenjem pekača.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Tačke in repki
Napet trebušček pri 12 let stari muci
Bralka Janja iz Ptuja ima 12 let staro muco, ki se ji je zdravstveno stanje močno poslabšalo ob začetku vročinskega vala. Močno je shujšala in dobila je močno napet trebuh. Muca zelo malo je in večino časa prespi. Gospo Janjo zanima, ali gre mogoče za zastrupitev ali je to od starosti.
Vsako povečanje trebuha, ki nastane v kratkem času in ni povezano z debelostjo, je treba jemati skrajno resno, saj ponavadi ne pomeni nič dobrega.
Posebej pa to velja, če se zraven povečanega obsega trebuha pojavi še neješčnost, otožnost in hujšanje. Vzrokov za omenjeno stanje je lahko več, eden od najpogostejših je pešanje srca oziroma kardiovaskularna insufici-enca. Huda vročina, kot je bila letošnje poletje, je hud napor za organizem in je lahko botrovala srčnemu popuščanju pri muci gospe Janje. Slabost srca dostikrat povzroči povečanje trebuha zaradi pojava trebušne vodenice. Tako bolna muca je popolnoma brez energije in
večino dneva prespi. Drugi možen vzrok je lahko v ledvicah, v slabšem delovanju ali pa celo odpovedovanju le-teh. Ledvice čistijo kri in pri oslabljenem delovanju prihaja do kopičenja presnovni produktov v krvi, ki močno obremenijo ves organizem, predvsem pa jetra. Jetra se lahko zaradi tega močno povečajo, kar se pri muci odraža na povečanju obsega trebuha. Rezultat je izrazito slabo počutje, neješčnost, pri napredovali bolezni oz. odpovedi ledvic bruhanje, driska, krči. Zadnja faza je tako imenovana uremija, ki vodi v smrt živali. Glede na anamnezo lastnice muce sem navedel dve najpogostejši in tudi najbolj nevarni bolezenski stanji. Trebušček se lahko poveča tudi pri motnjah v odtekanju urina, pri zaporah črevesja, zaprtjih, vendar so pri teh težavah obvezno prisotni krči, napenjanja, bolečina, česar pa lastnica ne navaja. Gospe Janji svetujem, da se čimprej oglasi v ambulanti za male živali. Potrebno bo narediti nekaj diagnostičnih posegov, da se odkrije pravi vzrok težavam, ki pestijo njeno muco. Važen je predvsem rentgen prsnega koša in srca, rentgen trebušne votline, prav tako je diagnostično nujen ultrazvočni pregled trebušne votline. Potrebno bo narediti biokemično preiska-
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
vo krvi, ki prikaže delovanje notranjih organov, predvsem ledvic in jeter. Glede na rezultate preiskav bomo postavili natančno diagnozo bolezni in se pogovorili o možnih metodah zdravljenja. Pri srčnem popuščanju je zdravljenje neuspešno, vendar lahko s pravočasnimi ukrepi zelo povečamo preživetje muce. Boljša prognoza je pri boleznih ledvic in jeter, kjer lahko z ustrezno terapijo in dietno prehrano bistveno izboljšamo kvaliteto življenja muce. Zelo je važno, da ukrepamo pravi čas, zato ponavljam, da je potrebno pri povečanju obsega trebuha pri psih in mucah, ki ju spremlja slaba volja živali in neješčnost, nemudoma obiskati diagnostično dobro opremljeno veterinarsko ambulanto. Natančna diagnoza bolezni in ustrezna terapija zelo povečata preživetje naše živalce. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt ob pesmi klopotcev
Ko klopotci prično oznanjati priprave za trgatev grozdja v vinogradih, je tudi v vrtu čas priprav na jesensko spravilo sadja in vrtnin. Med vrtnimi opravili pa ne ostaja le najprijetnejše pričakovano pobiranje plodov z domačega vrta, marveč se v tem času že prično setve in posaditve jesenskih in ozimnih zelenjadnic ter nega in priprava trajnic na zaključevanje vegetacije inprezimitev.
V	SADNEM VRTU z gojeno vinsko trto na brajdah, senčnicah ali oporo na latnikih često ne doseže pesem klopotcev iz okoliških vinorodnih gričev, da bi tudi tod obvarovali grozdje pred jatami lačnih škorcev. Ko v domačem vrtu odkrijejo zrelo grozdje, ga jata mimogrede pozoblje. Zavarujemo ga na podobne načine, kot to počno vinogradniki: z namestitvijo klopotca v brajde, raznimi plašili ali prekrivanjem z mrežami. Učinkoviti so nad brajdo na okvir obešeni trakovi, oblepljeni s sve-tlikajočo alufolijo ali ogledali, ki ob nenehnem lebdenju in svetlikanju v sončnem ali oblačnem vremenu ptice na povsem miren način plašijo in odganjajo.
Čeprav se pri večini sadnih vrt koncem avgusta že zaključuje rast mladih poganjkov, kot ti prično zoreti in leseneti, ostajamo pozorni na pojave listnih uši, ki si še na poslednjih slastnih in svežih rastnih vršičkih najdejo sočno hrano in se prično pripravljati na prezimovanje. Uničujemo jih na enake načine, kot smo to počeli med letom, da bi ohranili zdrave mladike na drevju pred virusnimi boleznimi, ki jih prenašajo listne uši.
Samoodpadlo, nagnito in neuporabno sadje sproti pobiramo in odstranjujemo, da pred okužbami zavarujemo zdravo. Plodovi jabolk in hrušk, kijih objedajo ose, sršeni in drugi insekti že na drevesu, so že dovolj dozoreli in sladki, da jih je primerno pobirati, očistiti in predelati v sokove ali mezge, kota pa puščati na drevesu ali odpadle, da jih napade sadna gnilobe.
V	OKRASNEM VRTU so v poznem poletju enoletnice in ostalo okrasno rastlinje na obdelovalnih gredicah že tako razraščene in prekrivajo zemljo, da dobro pre-
prečujejo razrast in bohotenje plevela. Vendar se med pleveli še zmeraj pojavljajo takšni, ki prekrito razraščajo in semenijo tudi v senci. Z rednimi opravili pri negi okrasnega rastlinja, odstranjevanju odcvetelih cvetov, poškodovanih in zakrnelih poganjkov smo pozorni na pojav kalečih plevelov, jih sproti uničujemo in populimo ter odstranjujemo, da bi ne prišlo do semenitev.
Trate, ki so se po avgustovskih deževnih osvežitev pričele ponovno obraščati in bujno zeleneti, redno kosimo z nekoliko višjo rezjo, da s travnimi biljkami nekoliko zasenčimo in zavarujemo travno rušo, dognojujemo pa z gnojili, ki poleg dušika še vsebujejo več fosforja in kalija, da vzpodbudimo večji rasti in odpornosti korenin travne ruše za prezimitev.
V	poznem poletju je pravi čas za sajenje in presajanje vseh vrst okrasnih iglavcev in zimzelenih listavcev, kot za posamezna drevesa ali žive meje, da se do jeseni dobro vkoreninijo, le dobro vraščeni iglavci in zimzeleni listavci lažje prezimijo, ker te rastline tudi pozimi s svojimi zelenimi listi asimilirajo in osvajajo organsko hrano.
V	ZELENJAVNEM VRTU se pričenja obdobje, ko je v njem mogoče več nabrati kot je potrebno vlagati. Vse, česar svežega v kuhinji sproti ne porabimo, spravimo za zimo. Hranimo jih lahko v posušenem stanju, za-mrzovanjem ali vlaganjem v kozarce. Vrtne pridelke za porabo v svežem stanju kot za hrambo pobiramo v primernem času, ko je v njih nabranih največ hranljivih snovi, jih skrbno otrebimo in očistimo ter v postopku pripravimo za hrambo. Ostanke takoj po spravilu za-kopljemo ali kompostiramo, da preprečimo na njih raz-vojglivičnih bolezni.
Miran Glušič, ing. agr.
Emk&ká	m 21 av.	pista-M	i avgusta
24-petek	25-sobota	26-nedelja	27-ponedeljek
é		v*	
28-torek	29-sreda	30-četrtek	
			

Prebiti se
Zakaj je pri nas izobraževanje otrok še vedno neustrezno in otrok ne pripravi na resnični svet?! Pripravi jih le, da so lahko zaposleni, ne pripravi pa jih - da bi lahko bili podjetniki. Uči jih, da bo za njih poskrbel delodajalec ali še bolje - država, ko bodo nehali delati.
V mladosti nisem maral tradicionalnega izobraževalnega sistema. Nisem maral izobraževanja, kjer te strašijo s porazi, kjer se moraš učiti na pamet in se ves čas bojiš, da boš naredil napako. V šoli sem imel ves čas občutek, da me programirajo, tako da bom počel le tisto, kar je prav in živel v strahu pred življenjem. V šoli sem se velikokrat počutil kot metulj, ki je ujet v pajkovo mrežo, pajek pa je pletel mrežo okoli in okoli mene, vse dokler nisem mogel več leteti.
Začel sem iskati načine, kako preseči te strahove, tako da bi lahko hodil tudi po ognju, če bi hotel ali vozil dirkalnik formule ene. Te tehnike sem začel preučevati že zelo zgodaj - nekje v 7. razredu osnovne šole. Zanimalo me je predvsem, kako se učimo, kako deluje naš um, kako nanj vplivajo čustva in kako to vpliva na naše fizične sposobnosti. Tema, kako se ljudje učimo, me je popolnoma prevzela. Ugotovil sem, zakaj sem tako rad imel borilne veščine (podobno je v vojaških šolah). Pri tem načinu urjenja je šlo za preseganje strahov in omejujočih načinov razmišljanja. Preučevanje borilnih veščin je bilo zame idealno učno okolje. To okolje je bilo težko in strogo. Da sem se prebil čez celoten program, moral sem spremeniti telo, um, čustva in dušo. V takšni šoli učenje na pamet ne zadošča. Tako kot v poslovnem svetu, so tudi v šoli borilnih veščin bili pomembni le rezultati, ne razum. Pomembna so bila dejanja, ne besede. To je bilo učno okolje, ki me je naučilo leteti, ne pa okolje, ki bi mi pristriglo krila.
Pričelo se mi je svitati, da se učim tehnike, ki jo sam imenujem »prebiti se!«. To je način učenja, ki je tako silen, da povzroči transformacijo - spremeni način razmišljanja. Ste morda slišali za raziskavo Ilya Prigogina - Nobelovega nagrajenca, ki je dokazal, zakaj se otrok povzpne na kolo, pade, povzpne še enkrat, pade in nato naenkrat zna voziti kolo. Dokazal je, da stres, ki nastopi v procesu, ko otrok pade, in se nato vedno znova povzpne nazaj na kolo, povzroči preobrazbo v otrokovih možganih. Možgani se organizirajo čisto na novo. Nesposobnost voziti kolo se spremeni v sposobnost voziti kolo, ki ostane za zmeraj.
Po mojem mnenju je njegova raziskava dokazala, zakaj se ljudje, ki jim gre v šoli zelo dobro, v resničnem življenju ne izkažejo najbolje. Veliko ljudi ve, kako to narediti, a tega, kar vedo, ne znajo narediti. Tako mnogi ljudje, ko enkrat padejo rečejo: »Tega ne bom nikoli več storil.« Namesto da bi vztrajali v tem stresu in razočaranju, se raje umaknejo, da se stresu izognejo. To je na nek način podobno piščančku, ki bi raje ostal zavarovan znotraj svoje lupinice.
Prigogine je povzel: »Stres je način, da inteligenca raste!«
Mitja Petrič
Ob zori ljubezni
www.poravnava.si
Rak (21. 06. - 22. 07.)
Ljubezen - ljubeča trdnost zaupanja (2)
Rak - Tehtnica
Po eni strani zanimiva kombinacija, toda Tehtnica nežnega in senzitivnega Raka spravlja v negotovost in z lastno neodločnostjo povzroča določen nemir in nesoglasje. Seveda je prav gotovo tu še nezaupanje, kajti zdi se, da sta vsak zase na svojem bregu življenja. Nesporno je, da sta vsak po svoje romantična in da Tehtnica zelo dobro razume Rakove težave, res pa je, da ko nastopijo težave, gresta najraje vsak po svoje naprej. Avantura bi bila še kar obetavna, toda nebo je vedno nekoliko oblačno in ne ve se, kdaj pride nevihta. Zakon pa vnaša vedno tveganje.
Rak - Škorpijon
Škorpijonova jeklena volja in odločnost v trdnosti sta Raku pisani na koži. Obe znamenji sta obdarjeni z elementom »voda«, kar med drugim nakazuje tudi dar za mistiko in dobro intuicijo. Čustvenega Raka zadovoljuje Škorpijona vitalnost in zavedanje, da ga nikoli ne bo pustil na cedilu, ampak se bo vedno lahko z lahkoto zanesel nanj in njegove besede. Seveda do ljubosumja ne bo prišlo, kajti Rak je znamenje, ki mu je zvestoba daleč na prvem mestu. Nakazano je, da si ustvarita prijeten dom. Njuna ljubezen
se vedno bolj poglablja in tako je jasno dejstvo, da je zakon srečen in zadovoljen.
Rak - Strelec
Nesporno je, da so njune potrebe zelo različne in tako vsak živita v nekem svojem svetu, ki pa ga deloma ali v celoti zagovarjata. Seveda je Strelec znamenje, ki ljubi dogodivščine in ima zelo rad svobodo, tako vsekakor ne misli prenašati nekoga, ki bi ga lahko omejeval in imel pri pomembnih odločitvah glavno besedo. Nesporno je, da mu Strelec ne more dati varnosti, ker je zanj to nekaj abstraktnega - ljudje smo si pač različni. Kmalu nastopi faza dolgočasja, za Raka pa
cTadej čin k
hofaml astrolog
TE
(oa) 515 is af
em.-	966

Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Svetovanje za vas, za vse nas
Kako do dobrega počutja?
Wellness
Vse, kar sem pisala v prejšnjih člankih o dobrem počutju, lahko združimo pod besedo wellness. Wellness ali skrb za vsestransko dobro počutje zajema zdravo prehranjevanje, rekreacijo, nego telesa in duha ... skratka vse, kar obogati in polepša naše življenje. Z vsem tem si prizadevamo ubežati vsakdanjemu stresu, si nabiramo novih moči in polnimo zaloge energije ter se razvajamo. Wellness je nova filozofija življenja oziroma preživetja: poslovneži se skušajo sprostiti z meditira-njem in poslušanjem Mozartove glasbe; gospodinje si nabirajo novih moči v kopelih senenega drobirja in s hatha jogo; zdrava prehrana pa koristi tako telesu kot duši. Zdi se, da počutje ni bilo nikoli tako pomembno, kot je prav v današnjem času.
Lahko rečemo tudi, da je wellness dolgoročno aktivna sprememba življenjskega stila s ciljem, doseči harmonijo telesa, duše in duha.
Kot sem že pisala, marsičesa v svojem življenju nisem dokončala in prav zaradi tega nisem bila zadovoljna s svojim življenjem.
Sedaj končujem diplomsko nalogo na Višji šoli za turizem Maribor in izbrala sem temo Wellness oz. Trženje bioenergetskih točk na Vurberku. Moja mentorica je Ptujčanka Slavka Gojčič, ki je najboljša v tej stroki. V svoji knjigi Wellness piše: »Wellness je celostni življenjski slog. Je proces ohranjanja in krepitve telesnega, duševnega in duhovnega zdravja, ki ga človek dosega z zavestnim prizadevanjem na področjih telesnih aktivnosti, zdrave prehrane, duševnih aktivnosti in osebne sprostitve ter v sozvočju z drugimi ljudmi in naravo.«
Začetki gibanja wellness v svetu so povezani z upokojenim splošnim zdravnikom dr. Halbertom Dunnom. Dunn je pričel predavati o tem, kako spodbujati zdravje. V istem desetletju je napisal članke, ki so govorili, kot je sam zapisal, o »visoki stopnji wellnessa«. Leta 1961 so 29 njegovih predavanj zbrali in izdali v knjigi z naslovom Visoka stopnja wellnessa. Dunn je v predavanjih poudarjal, da obstaja zelo tesna povezava med telesom, mislijo in duhom. Prepričan je bil, da se zdravje lahko razširi izven meja modela tradicionalne medicine,
080 13 14
Rok Snežič,
univ. dipl. prav.
Nenad Dukič
mag., MBA
nastopi užaljenost. Tako je bolje, da se poslovita in gresta kovat vsak svojo srečo drugam.
Rak - Kozorog
Znamenji ležita na polarni osi in se tako znata zelo dobro dopolnjevati, seveda pa lahko nastopi nekaj težav v intimnem življenju in zdi se, da težko uskladita pojem ljubezni in nekega spoštovanja. Tako morata znižati pričakovanja in se bolj aktivno podati v igro življenja. Nakazano je, da sta vsak na svoj način polna nekih načrtov in pričakovanj. Nesporno je, da je njuna želja tista, ki doživi ogromno nekih preobratov in tako se vedno zdi, da se krog usode obrača. Avantura je za to kombinacijo skoraj nedopustna, zakon pa s številnimi zapleti, ki so vsekakor pozitivni.
Rak - Vodnar
Vodnar je kot trubadur, ki ima na hrbtu kitaro in igra. Stil življenja in dojemanje smisla tega je popolnoma nasprotje in tako se zdi, da sta kot noč in dan. Seveda je Rak v tem primeru tisti, ki z lahkoto izraža čustva in stvari pove tako, kot jih občuti. Vodnarja to nekoliko bolj moti, kajti če se le da, se odzove temu ali onemu klicu. Morda je edina popestritev v intimnem življenju, kjer oba uživata - toda to je le del življenja. Ko pa se preselita v dnevne prostore uvidita, da je bolje za razhod.
Rak - Ribi
Kombinacija in zmes te
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Pred mesecem dni sem bil poškodovan v prometni nezgodi, ko je vame trčil voznik, ki je pobegnil s kraja nezgode. Voznika do danes še niso izsledili Ali lahko kljub temu dobim odškodnino? Tilen, Ilirska Bistrica
Odgovor
Kot oškodovanec v prometni nezgodi ste vsekakor upravičeni do odškodnine. Za primere, ko povzročitelj prometne nezgode pobegne s kraja nezgode, je v Sloveniji v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja ustanovljen Škodni sklad, ki skrbi za plačilo škod, ki jih oškodovancem povzročijo neznani vozniki motornih vozil. To pomeni, da se bo odškodnina v vašem primeru izplačala iz tega sklada, do nje pa vam bomo z veseljem pomagali v naših poslovalnicah.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno teL št 0801314.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI
Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
kombinacije vnaša neko posebno popestritev, kajti čutita se lahko brez besed, čeprav čez čas, morata se tudi pogovoriti. Nakazano je, da sta vsak po svoje ljubeča in tako govori skozi njiju univerzalni jezik ljubezni. Nedvomno pa je Rak tisti, ki more vzeti vajeti v svoje roke, kajti Riba je v svojem bistvu neodločna. Zdi se, da morebitne spore hitro zgladita in da se iz dneva v dan trudita, da je tega čedalje manj. Tako je zakon lahko zelo srečen.
Zrno modrosti: Naše
življenje je pogostokrat kot morsko dno, skrivnostno, neraziskano in čudežno. Poti usode in ljubezni se lahko zelo različne, toda vedno moramo najti načine, da se lahko izrazimo in da zaupamo tako vase kot v ljudi, ki nas obdajajo. Seveda pridejo tudi trenutki preizkušenj, toda ravno zaradi tega je lahko človek močnejši in bolj samozavesten.
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si. Tadej Šink, horarni astrolog
kjer je končni cilj, ki ga je treba doseči, nebolezensko stanje.
Wellness omogoča posamezniku, da preseže nevtralno točko in doseže višjo kakovost življenja v skladu s svojimi osebnimi razvojnimi možnostmi. Izbira wellnes-sa kot način življenja je zavestna odločitev slehernega posameznika. Wellness je torej odločitev, ki jo sprejmemo, da bi dosegli optimalno zdravje in maksimalno življensko občutje. Wellness ni zdravilo, je način življenja.
Ravno o tem, kako zavestno delovati nase, na ljudi okrog sebe in na naravo, pa je namen vsega mojega dvoletnega pisanja v Štajerskem tedniku. Ozrimo se okrog sebe in pričnimo delati dobro zase, za svoje potomce in za vse ljudi. Ne glejmo samo tistega, kar je kdo naredil narobe, ali kaj kdo ima, temveč kaj dela dobro - to lahko posnemamo ali pa naredimo celo bolje. To velja za vsa področja našega življenja, tako v športu, glasbi, na delu ali zabavi, prav tako pri zdravem načinu življenja. Dolgotrajen zdrav slog življenja nam omogoča boljše počutje in boljše zdravje. Koliko sebe spoštujemo in cenimo, toliko zdrav slog življenja izbere-
mo. Koliko damo nase in v naše telo, toliko zdravja in vitalnosti nam naše telo vrača. Če smo sebični do našega telesa in mu ne damo dovolj vode, se bo izsušilo. Če telesu damo premočno in umetno hrano, bo sčasoma začelo protestirati in to se bo poznalo na našem zdravju. Vsak kilogram, ki ga imamo preveč, je znak našega spoštovanja do samega sebe. Marsikdo reče, da ni časa, ampak to so samo izgovori, za vse druge stvari si vzamemo čas, le za nas ga zmanjka. Ste morda pomislili, koliko časa posvetite TV? Koliko ur se bi to nabralo v vseh letih? Kaj pa je TV? Samo mrtva škatla, ki preko različnih povezav prenaša podatke - informacije. Te informacije potem mi sprejmemo kot zagotove - ja, tako je ..., so povedali po TV ali radiu. Ste kdaj pomislili, da bi lahko tisti čas, ko gledate po TV, kako drugi živijo, kaj se z njimi dogaja - namenili sebi, svojemu razvoju - morda na psihični ali fizični ravni. Dan je za vse enako dolg. Čemur pa bomo posvečali pozornost, v kaj bomo vlagali energijo in svoj trud, pa je odvisno od nas. Pomislite, morda bi bilo koristno vaš čas izkoristiti za kak dober namen, za pripravo zdrave hrane, za udejstvovanje na kakšnem prostovoljnem področju, za izboljšanje svoje postave in tako tudi svojega zdravja. A ni naše zdravje naše največje bogastvo? Zakaj pa ga potem vsak dan uničujemo z nepravilno prehra-
no, s premalo gibanja na svežem zraku? Kaj pa naša psiha, naše duševno zdravje? Obstaja vrsta priročnikov, kako si pomagati, kaj narediti, da bomo izboljšali svoje stanje. Ob prebiranju teh priročnikov pa je potrebno tudi vedeti, da je samo branje premalo - vse to, kar preberemo, je potrebno prenesti v prakso, v naše vsakdanje življenje, drugače ne bo prišlo do sprememb.
Wellness se strokovno izvaja v različnih wellness centrih in hotelih, ki so namenjeni predvsem razvajanju naših čutov. Tudi mi sami lahko poskrbimo, da wellness vsak dan prenesemo v svoje življenje, potem bo prišlo do trajnega izboljšanja našega počutja. Naredite to zase!
En korak do izboljšanja svojega počutja je tudi obisk bioenergetskih točk. Živimo v bližini Vurberka, tako da imamo možnosti, da jih večkrat obiščemo. Na celotnem področju Vurberka so z geomantično raziskavo bile dokazane blagodejne moči, ki vplivajo na splošno izboljšanje počutja. Več o tem prihodnjič...
V teh poletnih dneh vam želim čim več zdravega gibanja in pravilne prehrane, ne glede na to, kje ste - doma, ali na dopustu ...
Milena Jakopec,
Društvo Feniks - kvaliteta življenja, Mariborska c. 15, Ptuj, 051 413 354.
Info - Glasbene novice
Glasbena industrija dobesedno bruha iz dneva v dan nove in nove pesmi, a le tiste, ki so najboljše v posamezni glasbeni zvrsti, dobijo tudi svoj prostor v Info člankih. Moje mnenje pa je, da industrija bruha v glavnem le povprečno glasbo za kratek rok, medtem ko kvalitetno glasbo vsak posameznik išče sam in si s tem tudi oblikuje svoj glasbeni okus.
Klasična glasba si vse bolj podaja roko s popularno glasbo. To mojo ugotovitev najbolj v zadnjih letih potrjuje zasedba Il Divo. Podobno formulo do uspeha je ubral tudi britanski mladenič PAUL POTTS, kije na debitanskem albumu One Chance priredil nekaj klasičnih napevov in pop standardov. Album se prodaja za med in ga tenorist promovira z klasiko NESSUM DORMA (***) ter z pompozno izvedbo pop standarda TIME TO SAY GOODBYE (****), ki pa vseeno zveni še malo bolje v originalu, ko sta to pesem zapela Sarah Brighton in Andrea Bocelli.
ENRIQUE IGLESIAS je v slabih desetih letih prodal več kot štirideset milijonov plošč. Ob takšnem podatku lahko zapišem le „wow" in ta številka se bo še bistveno zvišala zaradi pevčevega novega album Insomniac. Prvi hit Do You Know sicer ni prišel čisto na vrh svetovnih lestvic, a je imel veliko rotacijo ali predvajanost na radijskih in televizijskih postajah. Šarmer je pravi specialist za balade in njegov novi čustveni izliv ali pop balada se imenuje SOMEBODY'S ME
Britanske dame iz skupine GIRLS ALOUD so leta 2004 zmagale v glasbenem šovu Popstars. Njihov prvi hit je bil Sound Of The Underground, medtem ko je njihov zadnji hit naslovljen z Walk This Way in so ga zapele skupaj s skupino Sugababes. Kvintet lepotic izvaja glasbo za nezahtevno najstniško publiko in njihov novi pop komad SEXY! NO NO NO (**) je preveč agresiven in butast.
Studijski britanski projekt HI TACK je pet minut slave doživel potem ko je pripravil klubsko izvedbo pesmi Say Say Say (original sta v začetku 80. zapela Paul McCartney in Michael Jackson): Isto ritemsko „finto" je duet uporabil v bum bum bum plesni izvedbi rock klasike LET'S DANCE (***) in v njem je seveda ostal originalni vokal slavnega Davida Bowieja.
Se še spomnite WYCLEFA JEANA? Gre za kultnega raper-ja zasedbe The Fugees, ki je že nekajkrat napovedala svoj povratek. Rap as je bil najbolj „in" v karieri s hitom Gone Til November in napoveduje za jesen novo plato Carnival II. V vročem poletju je zaenkrat le v ZDA ponudil moderen in ritmično atraktiven r&b, rap in ragga komad SWEETEST GIRL (***) in v njem mu z petjem in rapanjem pomagajo Akon, Lil Wayne in Nia.
WILL I AM si je verjetno sam pri sebi rekel, zakaj bi zaslužek razdelil na štiri dele, če lahko vse zasluži sam. Glavni akter skupine Black Eyed Peas je tako postal samostojen izvajalec, ki je v debitanskem solo komadu I GOT IT FROM MY MAMA (***) stisko popolnoma kopiral svojo bivšo skupino in v tem malo žgečkljivem komadu sodeluje tudi bivša pevka tega kvarteta Fergie.
Dolga in zelo uspešna pot je za PRINCEM, ki je v mesecu juliju izdal že šestindvajseti studijski album Planet Earth in z glasbo na njem je osrečil predvsem njegove stare oboževalce. Prvi hit iz projekta je bil dinamičen komad Guitar, medtem ko mu sledi zaspana skladba FUTURE BABY MAMA (***), za katero so si kritiki v ZDA izmislili novo stilsko oznako slow jam r&b.
1. oktober je datum, ko bodo polne glasbene trgovine v Veliki Britaniji, saj bodo STEREOPHONICS izdali novo zgoščenko Pull The Pin. Karizmatičnost welškega banda se skriva v glavnem za raskavim pevcem Kellyjem Jonsom, ki naravnost blesti v magični ljubezenski izpovedi v baladi IT MEANS NOTHING (****), ki jo je produciral Jim Lowe.
Ameriško skupino MATCHBOX TWENTY sestavljajo Rob Thomas, Paul Doucette, Kyle Cook in Brian Yale. Kar pet let je kvartet miroval in je pod producentstvom slavnega Steve-na Lipsona posnel končno nekaj bonus pesmi za kompialci-jo hitov z naslovom Exile Of Mainstream. Nosilna pesem ali dodatek je dinamična in politično obarvana rok mojstrovina HOW FAR WE'VE COME (****), ki jo s svojim značilnim strastnim petjem nedvomno zelo popestri Rob Thomas.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Shock Value - Timbaland
(2007 - Universal - Multimedia)
Ob imenu Timbaland boljšim poznavalcem glasbe ali bolje rečeno glasbene produkcije zastane dih. Mojster svojega posla pa kot samostojen umetnik na albumu Shock Value zanimivo ne dosega takšnega nivoju, kot ga dosegajo njegovi substituti ali pesmi, ki jih naredi za ostale izvajalce. Ti so mu vokalno vrnili usluge in ga popeljali s posameznimi hiti med popularne, a album je preveč enakomeren, glasbeno grob in brezdušen. Konceptualno so komadi produkcijsko usmerjeni daleč v prihodnost, a težko je zaužiti vso nakladanje, ki ga skozi sedemnajst komadov mora požreti poslušalec. Formularno gledano vsa nakladanja skozi podpovprečno tekstualno vsebino zgoščenko Shock Value še bolj „potunka" in vso moderno r&b, hip-hop in rap nakladnje nima meje ali pa buta v prazno. Vsi komadi sicer niso prazni in brezvezni, a teh je zares malo in nekako visijo iz skromnega povprečja. Timbalandovih pet minut slave na albumu Shock
TIMBALAND presents
SHOCK VfiüJE
L $
Value doživite skozi komade The Way I Are, Give It To Me, One And Only, 2 Man Show in Scream. Vse ostalo je čisto nakladanje in teženje. In zakaj sem se potem lotil tega na prvi pogled popolnoma bednega projekta? Zanimivo vprašanje ima preveč odgovorov, a glavni je ta, da sem vas poskušal seznaniti, da v šov biznisu vedno ne vžgejo velika in znana imena, ampak je pomembna le glasba. Imena že naredijo marketinško stvar zanimivo, vendar vas glasbena past zaradi zvenečih imen ne sme premamiti. Prvi šok ali hit Give It To Me temelji na jahajoči r&b ritmiki, ki sta jo do komercialne eksplozije popeljala vse-
Filmski kotiček
Transformerji
Vsebina: Plemeniti in zlobni roboti, ki se lahko spreminjajo v prevozna sredstva poljubnega tipa (avtomobili, tanki, helikopterji, letala) pa tudi v živali (gigantski škorpijoni), po igri slučajev pristanejo na Zemlji, kjer se pričnejo pehati za vseiskro, kocko, ki vsebuje praiskro življenja. Med njimi se znajde ameriška vojska, ki bi vse robote najraje pobila, nato pa analizirala, ter seveda skupina mladoletnikov, ki edini vedo, da obstajajo tudi dobri roboti, ki se borijo za človeštvo.
Zgornja premisa se bere kot kakšna akcijska risanka za tiste hiperaktivne šestletnike, ki jih izmozgani in utrujeni starši ob sobotah dopoldan najraje za-šraufajo pred TV, da imajo vsaj pol ure miru čez vikend. Seveda že ptički na vejah pojejo, da tale film temelji na točno takšni risanki, tam izpred 20 let, zato temu primerna vsebina ne preseneča. Že pred premiero se je po filmu pljuvalo, češ da bo šlo še za eno (pre)drago ne-
The Transformers
Igrajo: Shia LeBeouf, Megan Fox, Jon Voight, John Torturro Režija: Michael Bay Scenarij: Roberto Orci, Alex Kurtzman
Žanr: otroška fantastika Dolžina: 144 minut Leto: 2007 Država: ZDA
J. DESTINATION CALABRIA - Alex Gaudino & Crystal Waters /_/_i i \_\ \
Vsaktf sre¿o in neddiû me¿ 19.10 in 20. uro
Kdo je režiser filma Transformerji?
Odgovor:_
Ki
NAGRADNO I VPRAŠANJE
■■O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Špela Vučak, Brstje 27d, 2250 Ptuj. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikenda v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede 28. avgusta, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva fi, 2250 (za Injb).
kakor Nelly Furtado in Justin Timberlake. Oba sta mojstru produkcije, kar Timbaland gotovo je, vrnila uslugo in oddala manjšo čast. Trda in groba The Way I Are se trenutno potepa pod vrhovi lestvic. Vokalno jo je ob avtorjevem rapanju dopolnila Keri Hilson, medtem ko tu in tam kakšno sočno v rap slangu pihnejo tudi D. O. E. Dve odlični pevki Keri Hilson in Nicole Scherzinger iz skupine The Pussycat Dolls se borita za vokalno prevlado v mehkobni in celo preveč pocukrani kombinaciji v pop, soul in r&b obarvani pesmi Scream. Zakričal pa sem od veselja, ko sem slišal malo izvirnosti na plošči Shock Value. Mash up kombinacije so že dolgo časa v modi. In kaj je mash up? To je spoj dve popolnoma nasprotujočih se glasbenih zvrsti. Tako v dinamičnem komadu One And Only Timbaland „zafura" tu in tam kakšno hip hopovsko vrstico, medtem ko rokerji iz banda Fall Out Boy igrajo glavno vlogo in „furajo" ali zažigajo s cool modernim rokom. Še ena pesem 2 Man Show mi ni mogla pobegniti, in ta je preprosta ter daleč najbolj melodična pesem na projektu ter v baladnem umirjenem vzdušju povezuje med seboj glasbene elemente popa in soula. A glavna fora te pesmi je ta, da je klavirsko spremljavo odigral
sam Elton John. To so bili glavni potenciali zgoščenke Shock Value in mogoče boste vsaj majhen pozitiven šok doživeli še ob groovy r&b in celo malo ragga obarvani zadevi Oh Timbaland, drzni in vroči r&b temi Release (v njej je ponovno vokalno prisoten Justin Timberlake), moderna soul baladi Apologize z Timberlakeom v glavni vlogi, preprosti soul skladbi Money Fantasy in v break beat r&b komadu Boardmeeting. Vsi ostali komadi so zelo obremenjajoči in so glasbeno preveč surovi ali na nek način neestetski ter so vkalupljeni v vesoljsko r&b, rap in hip hop produkcijo.
Če bi v glasbi štela samo imena in ne tudi glasba, potem bi Timbaland prodal vsaj deset milijonov izvodov albuma, ampak ker prvo šteje glasba in šele nato imena, bo njegova prodaja bistveno manjša. Album Shock Value nikakor ne zadene v polno, saj je enostavno preveč zagrenjen in z njega lahko nezahtevnega glasbenega konzu-menta zadene kakšen hiti in še ta le za kratko obdobje. To obdobje pa hitro mine in zato vam priporočam, da nekaj evrov zapravite raje za kakšno bolj konkretno r&b ploščo izvajalcev, kot so Nelly Furtado, Amy Wi-nehouse ali Prince. Timbalanda pa je raje preskočite!
David Breznik
umnost, malodane debilizem, ki ne bo zadovoljil nikogar. Kritiki so že pripravili vedra gnilih paradižnikov in zelja, da ga zmečejo v veliko platno, a zgodil se je čudež: malodane vsi so umolknili in napisali pozitivne kritike. Gnili paradižniki in zelje so ostali pozabljeni v vedrih.
Verjetno bi se v tem trenutku spodobilo napisati pozitivno kritiko, tako kot večina kritikov. A kljub veliki želji in titanskim naporom, da bi bil spodaj podpisani malenkosti film všečen, se to na žalost ni uresničilo in potrebno je pogledati resnici v oči: film je vrhunska neumnost. Besedico »vrhunska« v tem primeru ne mislimo kot »odlična, zanimiva, zabavna« temveč gre za običajen superlativ, ki hoče povedati, da je film popolnoma zanič.
Michael Bay je sicer res na-dodličen mojster razčefuka, kar neprenehoma dokazuje od
svojega prvega filma naprej in tile Transformerji so v tem pogledu njegov tehnično najboljši film, kar pa ni nujno, da je to za gledalca dobra novica. Vsi njegovi prijemi - prevelika povečava, videospotovska MTV montaža in akcijski prizori, ki so tako dolgi, da gledalca bodisi popolnoma otopijo ali mu povzročijo epileptični napad - so tukaj prignani do skrajnega roba. Michaelov problem še naprej ostaja isti: že v uvodnih prizorih postreže z najboljšim, kar bo imel film za pokazati, nato pa to do konca ponovi še dvajsetkrat, brez neke počasne linearne vizualne nadgradnje, ki bi gledalca na koncu popeljala v orgazem (kar je skrivnost vsake dobre akcijade).
Tako bi lahko vsebino filma Transformerji podali takole: roboti tepejo ljudi in drug drugega, nato se še malo tepejo,
CID vabi!
potem se tepejo, potem sledi pretep, nakar se še malo tepejo, pa potem tepejo, kasneje se tepejo, malo pozneje se ste-pejo, na koncu pa se neprekinjeno tepejo 20 minut, da smo gledalci že čisto apatični. Kako lahko ameriški kritiki skoraj vsi po vrsti napišejo, da gre za inteligenten oz. pameten film, ni jasno. Samo zato, ker se film zaveda svoje neumne premise, še ni dober, če tega zavedanja ne izkoristi in se še naprej obnaša, kot da je stvar smrtno resna. Filmov s tako retardirano premiso se seveda ne branimo, če jo avtorji le znajo obdelati z nekakšnim čarom, s katerim jo presežejo. Transformerji jo pač ne, zato film ni nič drugega kot navadna filmska smet, v kateri bodo uživali le predšolski otroci.
Matej Frece
Za zabaven zaključek počitnic
*	MLADI & MOZAIK od 27. do 29. avgusta. Tridnevna delavnica bo temo za ustvarjanje zajela v okolju: udeleženci bodo na veliki steni upodobili reko Dravo in pokrajino ob njej pod mentorstvom akademskega slikarja Tomaža Plavca. Prijave sprejemamo do zasedenosti mest, kotizacija je 10 EUR.
*	ŽONGLIRANJE ZA ZAČETNIKE od 27. do 31. avgusta. Delavnica bo potekala v dopoldanskem času dve uri dnevno. Vodila jo bosta mlada ptujska žonglerja Anja Rogina in Nelej Brun-čič. Prijave bomo zbirali do zasedenosti mest, kotizacija je 10 EUR.
*	BOBNANJE ZA ZAČETNIKE od 27. do 31. avgusta. Delavnica bo potekala v dopoldanskem času dve uri dnevno. Vodil jo bo Boris Magdalenc. Prijave bomo zbirali do zasedenosti mest, kotizacija je 10 EUR.
Udeleženci žonglerske in bobnarske delavnice bodo na koncu pripravili skupen javni nastop.
SEJEM PROSTEGA ČASA - ČETRTIČ sobota, 1. septembra, od 10. do 12. ure na Novem trgu. Predstavila se bo vrsta ptujskih organizacij s področja športa, kulture, izobraževanja in drugih družbenih dejavnosti, ki bodo javnosti ponudile predstavitve svojih programov za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladih v novem šolskem letu. Nastopili bodo tudi mladi bobnarji in žonglerji. Na voljo bo mnogo informacij v tiskani obliki, predstavitev programov v živo, na sejmu bodo delali animatorji in informatorji - prijazno vabljeni!
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
NAS NOVINAR (MARKO)
TEKOČI TRAK
FRANCOSKI PESNIK
NOČNA PTICA
MOSKI POTOMEC
DRŽAVA V
INDIJI
PTICA IZ PODDRUŽINE ŽOLN
JUŽNI SADEŽ
AKO
NEKDANJI TURSKI VELIKAS
POLJSKI GRAFIK (CEZARY)
LOJZE SLAK
AM.SMUČAR (WILLIAM)
AMERISKI HOKEJIST (ARNOLD)
SORTA KROMPIRJA
KAOŠARKAR DANEU
ABECEDNI SEZNAM GESEL
ROMAN NADE MATIČIČ
ČRNOGORSKI POLITIK
INDIJSKO GORSTVO
DEKLICA
(LIT.)
NAJMANJSI IZMERLJIV DEL KROMOSOMA
ANTON SOVRE
AVSTRIJSKI IGRALEC (KARL)
OČE
PREBIVALKA IRSKE
DOLGE NOGAVICE
RUDI SKOČIR
SPORTNO LETALIŠČE
PRI MARIBORU
TOVARNA MOTOCIKLOV
v Španski
MALAGI
ROMUNSKI NOGOMETAŠ STANCU
VODNA STRUJA
RAJKO RANFL
NEMŠKI MOTOCIKEL
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Prlek, Reima, ester, Laon, SO, slovstvo, Kostarlka, Arsamakov, Norveška, Altamlrano, IS, are, Caen, Brelih, eta, Ondra, carina, KU, peso, last, raca, Pan, egalite, trik, Ivaln, rinitis, roka, jagnje, TT, Balk, Ops, asa, ES. Ugankarski slovarček: ARAVALLI = gorstvo v severozahodni Indiji; DIVINA = italijanska sorta krompirja; KIELAR = poljski grafik (Cezary, 1959 - ); MERKATZ = avstrijski gledališki in filmski igralec (Karl, 1930 - ); ORISA = indijska država ob bengalskem zalivu; OSS = ameriški hokejist na OI 1952 (Arnold, 1928 - ); PORFIRIN = barvilo v žolču; REENEN = južnoafriški metalec diska (John van, 1947 - ); SOVRA = pustni lik v Kobaridu.
Zanimivosti
Umrla je »kraljica zlobe« Leona Helmsley
New York, 21. avgusta (STA) - V
ponedeljek je v svoji poletni graščini v Greenwichu v državi Connecticut umrla 87-letna hotelirka Leona Helmsley, bolj znana kot "kraljica zlobe", ki ga je dobila leta 1989 med odmevnim sodnim procesom zaradi utaje davkov. Leona Helmsley je kraljevala na naslovnicah ameriških opravljivih časopisov v 80. letih prejšnjega stoletja in živela sanjsko življenje s soprogom Harryjem, s katerim se je poročila leta 1972, dokler je ni ujela davkarija in je morala v zapor.
Leona Helmsley se je rodila 4. julija 1920 v New Yorku kot Leona Mindy Rosenthal. V mladosti je bila
uspešna manekenka, kasneje pa prav tako uspešna nepremičninska posrednica. Kot taka je stara 51 let spoznala hotelskega magnata Har-ryja Helmsleyja, kije postal njen tretji mož. Harry jo je leta 1980 imenoval za predsednico Helmsley hotelov in tako je dobila nadzor nad prestižnimi hoteli v New Yorku kot so Park Lane, St. Moritz in Palace.
Življenje je uživala do skrajnosti in z možem sta zapravljala kot po tekočem traku, po drugi strani pa je bila izjemno skopuška. Harry je 4. julija 1976 med drugim plačal 100.000 dolarjev za osvetlitev newyor-škega Empire State Buildinga v čast njenega rojstnega dneva in dejal, da gre za malenkost, ki stane manj kot poštena verižica.
Živela sta na vrhu hotela Park Lane ob Centralnem Parku z devetimi spalnicami in bazenom, poleg tega pa uživala še v stanovanju v
Palm Beachu na Floridi ter graščini v Connecticutu in gorski koči v Arizoni.
Leta 1988 pa so se sanje končale, ko ju je začela loviti davkarija in na sodnem procesu leta 1989 so pričali njeni uslužbenci, od direktorjev do sobaric, ki so jo vsi po vrsti opisovali kot "kraljico zlobe". Pričali so tudi gradbeniki, da ni plačevala računov in da je celo zahtevala delež od plačila za svojo palačo v Connecticutu. Nekdanja služabnica je med drugim pričala, da je Leona Helmsley nekoč dejala, da ne plačuje davkov, ker jih plačujejo samo mali ljudje. Kasneje je to odločno zanikala, vendar pa jo je citat spremljal do konca življenja.
Njenega moža se je tožilstvo usmililo, ker mu je poleg zdravja pešal spomin, celotno breme obtožnice pa je padlo na Leono Helmsley. Po osmih tednih sojenja je bila spoznana za krivo davčne utaje in obsoje-
na na štiri leta zapora. Po obsodbi je teatralno padla v nezavest in se kasneje na vse mogoče načine skušala izogniti zaporni kazni, vendar brez uspeha. Odsedela je sicer le 21 mesecev, vendar pa ob prihodu na prostost januarja 1994 več ni mogla upravljati s hoteli. V ZDA namreč nekdanjim kaznjencem prepovedujejo opravljati določene poklice. Tako bivši zaporniki ne smejo opravljati poklicev, ki imajo zvezo z alkoholom in hoteli to nedvomno imajo.
Njen sloves zlobne bogatašinje se je obdržal, kljub temu da je v dobrodelne namene namenila na desetine milijonov dolarjev. V zadnjih letih je med drugim nakazala 25 milijonov Prezbiterijanski bolnišnici v New Yorku, pet milijonov pa žrtvam orkana Katrina. Revija Forbes jo je letos uvrstila na 369. mesto najbogatejših na svetu s premoženjem v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 25. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). NEDELJA, 26. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30
in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). PONEDELJEK, 27. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). TOREK, 28. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.05 AVTO-RaDiO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio
Univox).
SREDA, 29. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkari-je (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 30. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (po-
novitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PETEK, 31. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Nakazano je, da boste v zadnjem tednu avgusta postali precej trezni In se zavedali, da morate kolo sreče zavrteti na pravilen način. Zdi se, da vam je čas pisan na kožo in da boste postali nekoliko bolj ustvarjalni, ne boste hiteli, ampak strmeli k užitku. Pogovori delajo čudeže!
BIK
S pozitivno energijo vas bo navdihovala narava in čas je, da se posvetite v zakladnico receptov naših babic, kajti toliko uporabnih zelišč lahko pripravite sebi in svojim bližnjim v prid. Dogodilo se bo, da vas bo obiskala vila kreativnega izražanja in tako dobite nov pogled na življenje!
DVOJČKA
Čas počitnic je že za vami in postati boste morali kos obveznostim, kijih za vas piše življenje. Nakazano je, da pridobite mnogo adrenalina in tako lahko greste pogumno naprej po začrtani poti. Cilje boste dosegli, notranji nemir pa se bo okrepil, najdite osebno sprostitev.
RAK
Sprostila vas bo nežna glasba in čas bo, da vajeti usode vzamete v svoje roke. Čeprav bo teden miren, boste morali določene stvari postaviti na svoje mesto. In ne smete pozabiti, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Precej prijeten in dinamičen čas vas čaka v ljubezni.
LEV
-î ^ Ljubezensko življenje bovospre-dju In počasi boste morali svoja čustva Izpovedati. S prijateljeve strani boste deležni pohvale in to vas bo dvignilo. Samozavestna drža bo nekaj, kar boste s pridom uporabljali v službi. Konec koncev je resnica ta, da iz majhnega raste veliko.
DEVICA
Zabavno in veselo bo. Deloma se boste bolj sprostili in predali vetru življenju. Morda se celo sprostite in si priznate, da ste potrebni novih razsežnosti. Meje si vsekakor določite sami in vendar bo veselo pri vsem, kar se lotite. V ljubezni bo vladalo spoštovanje in na delovnem mestu zdrav razum.
TEHTNICA
Poglobite se v svet skrite resnice in tako odkrivate lastno osebnost, kije lahko kot labirint. Vsekakor boste izhajali iz sebe in vam bo pomembno, da imate mnogo miru za ustvarjanje. Nekoliko bolj bučno bo, če delate v intelektualnih ali prosvetnih vodah - speljite vodo na svoj mlin.
ŠKORPIJON
Zgodbe, ki jih piše življenje, so v svojem bistvu zanimive in poučne. Zdelo se bo, da se morate odločiti, kar vam bo nazadnje uspelo. Po majhnih korakih osvajate velike zadeve. Čas bo, da se sprostite in da odkrijete, da je vsaka kapljica pomembna v morju življenja.
STRELEC
Čakajo vas zanimivi dnevi in končno se boste lahko dokazali. Postanete morda nekoliko bolj poetični in nadvse vam bo koristila delavna vnema. Na svoj način in vsekakor v prenesenem pomenu razširite svoje krila in tako dobite neko novo in svežo energijo. Zdi se, da bo življenje postalo zelo zabavno.
KOZOROG
Vabili vas bodo borovi gozdički in spomin na morje. Če si tega iz tega ali onega razloga ne morete tega privoščiti, pa si v vodno kopel dajte eterično olje bora. Drugače bo teden mešanih občutkov in razsežnosti - morda boste nekoliko preveč strogi. Bodite odprti, svet novosti je blizu.
VODNAR
tiiuUM Veter usode bo pihal v vašo smer WtÊr ¡n Pr'Na iesen> ki je čas zrelosti In plodnosti. Sami boste na svoj način ustvarjalni in počasi se naučite ločevati zrno od plev. Partnerjeva beseda bo kot objem. V osnovi se radi zapirate vase, toda občutke si zapisujte. Veliko ugodnosti vas čaka pri denarnih zadevah.
RIBI
Vsekakor skozi pogovor spoznate, da se lahko stvari spremenijo In kako malo je potrebno do tiste notranje sreče. Pri vas doma bo v naslednjem tednu precej živahno in komunikativno. Na delovnem mestu se bodo stvari spreminjale, ampak od tega lahko nekoliko kasneje pričakujete koristi.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
s
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
SANJE
Iščete svoj stil	^
Tomas v obleki za neke druge čase
Tomas Florjanič je 17-letni dijak trgovske šole, doma v Mezgovcih ob Pesnici. V prostem času rad kolesari, rad pa tudi pogleda kakšno dobro televizijsko oddajo. Posebnih želja in načrtov nima, nekoč pa bi rad delal v železniškem prometu, zato bo študiral logistiko.
Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavil sam za razliko od večine fantov, ki so sodelovali v letošnjem poletnem ciklu akcije. S Tomasem tudi zaključujemo deveto sezono akcije. Septembra bo ekipa akcije na zasluženem dopustu, ponovno se bomo oglasili konec septembra oziroma v začetku oktobra. Medtem pa se bodo dodobra tudi zapolnile trgovske police z novimi oblačili jesensko-zim-ske sezone. Trenutno je v čakalnici akcije okrog 200 prijav, kar je tudi dokaz več, da se je v vseh teh letih prijela.
V kozmetičnem salonu Neda so Tomasa poučili o negi kože doma, od kvalitetne nege je v veliki meri odvisno, kakšna bo koža v starosti. Pokazalo se je, da o negi že nekaj ve in da kožo skuša negovati kar najbolje. Pri njem so ugotovili mešani tip kože, po površinskem čiščenju in pilingu so mu priporočili še globinsko čiščenje.
Za malo pudra je tudi pri To-masu poskrbela Sanja Veličko-vič, ki mu je izbrala tudi nova oblačila za neke druge čase, ko bo že v službi.
„17-letni Tomas je ob najinem prvem srečanju deloval kar malce zadržano. Ko mi je zaupal svoje želje o nadaljevanju študija in poklicu, ki ga želi
opravljati, je to pomenilo, da ga bomo čez nekaj let videvali na poti v službo ali domov v obleki, srajci in kravati. Tako je pač takrat, ko želiš biti šef. Verjetno marsikaterega 17-let-nika zamika, da bi se pogledal v ogledalo in videl sebe v pravi moški obleki. Toda koliko je tistih pogumnih, ki bi stopili v trgovino in poskusili obleči obleko? S prav posebnim razlogom sem se odločila za obleko v sivo-modri barvi, kajti že na začetku Tomasovega spoznavanja poslovnega oblačenja mu želim pokazati, da ne obstajata samo temno modra in črna obleka.
Obleko, srajco in kravato sem izbrala v trgovini Mura, nogavice v trgovini Polzela, čevlje pa v Alpini. K že omenjeni obleki sivo-modre barve z diskretno nakazanimi vzdolžnimi črtami sem dodala še srajco v modri barvi, preko rdeče kravate pa sem želela doseči konstrast. Glede na to, da je barvna izbira moških čevljev pri nas zelo skromna, se moraš že pri izbiri pasu posredno odločiti za barvo čevljev ali pa biti malo bolj drzen in k obleki kombinirati bolj športno varianto barvno pestrejših čevljev. Danes k črnemu pasu, na žalost, tudi črni čevlji. Pri izbiri moških
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Tomas prej ...
... in pozneje
nogavic je barvni spekter širši, čeprav tudi tukaj nimamo vedno sreče, da bi dobili prvotno zamišljeno kombinacijo. Ravno to se je danes zgodilo. Namesto mojih zamišljenih nogavic v barvi kravate, rdečih, sem se morala sprijazniti s sivo osnovo in le kančkom rdeče v detajlu. Tomasu glede na barvo oči in las priporočam, da poseže po zelenih, modrih in sivih barvnih odtenkih, izogiba pa naj se svetlih barv oziroma jih mora kombinirati z bolj močno kontrastno barvo, ki ga bo dvignila iz zabrisanega ozadja," je še bil podrobnejši komentar, Tomasove stilske prenove, ki jo
KOLÍKT1V SALONA
inosKo m sensKo
Slomškova 22 10 % popust v avgustu š
je podala stiliska Sanja Velič-kovič.
V Športnem studiu Olimpic bo Tomas delal na utrjevanju in krepitvi postave. V izbranem programu bo brezplačno vadil mesec dni, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tomas v obleki iz prodajalne Mure, čevljih iz Alpine, nogavice so iz Polzele.
Ormož • Pestra poletna ponudba
Naslov za različne generacije
V počitnicah je bila ponudba različnih prireditev za otroke in odrasle v Ormožu pestra kot že dolgo ne. Eden izmed ponudnikov počitniških dejavnosti je tudi Mladinski center Ormož, ki je pripravil bogato ponudbo za različne starostne skupine.
Julija in avgusta so ob sodelovanju zavodov in prostovoljcev prirejali delavnice za otroke in mladostnike. „Sreda je že postala razpoznavni dan za delavnice Mladinskega centra Ormož (MCO). V sodelovanju z Muzejem Ormož smo organizirali delavnico poslikave majic in izdelave opank, z Igorjem Kavčičem so otroci izdelovali origami in makete svetovnih znamenitosti, z Urško Ambrož so ustvarjali nakit iz fimo-mase, ob podpori trgovine Pikapolonica smo izdelovali dekorativne izdelke iz Hama perlic. Na delavnice prihajajo osnovnošolci nižjih razredov osnovne šole, pa tudi mlajši otroci. Starejše je zanimala predvsem delavnica nakita, ki je bila kar medgenera-cijska, saj so se je udeležile babice in mame z otroki, šolarji, mladina, otroci, ki so komaj začeli nekaj zavestno ustvarjati. Takšno druženje je zelo prijetno," je povedala Marijanca Korotaj, programska vodja MCO. Delavnice večinoma obiskujejo dekleta, so se pa v MCO potrudili, da bi pritegnili tudi fante. Zato so ponudili delavnico o dinozavrih, poskusili so tudi z moškimi mentorji, a so v
Foto: vki
Marijanca Korotaj, programska vodja: "Mladinski center Ormož se je vrasel v naše okolje!"
pogovoru z mamami fantov spoznali, da fantje sicer imajo informacijo, da delavnice potekajo, tudi tematika jim je prilagojena, kljub temu pa se raje odločijo, da ostanejo doma in se zunaj igrajo z vrstniki ali brskajo po računalniku. Takšne so fantovske predstave, kako prijetno preživeti prosti čas.
Že drugič so organizirali tudi kolonijo na kmetiji Kosec z možnostjo jahanja. Udeležilo se je je sedem otrok, ki so imeli dneve zapolnjene z različnimi delavnicami - od risanja, izdelovanja sveč iz čebeljega voska, pekli so kruh, pizzo, aktivno sodelovali pri vseh opravilih na kmetiji in se družili stran od televizije, računalnikov in mobitelov. Najpomembnejši pa so bili seveda konji in jahanje.
V sodelovanju s Klubom ormoških študentov je MCO organiziral turnir ulične košarke, ki je lepo uspel. Turnir, na katerem je nastopilo deset ekip, je spremljal zanimiv program, pripravili so žonglersko in grafitarsko delavnico, za manjše otroke risanje po asfaltu in spoznavanje Evrope. Mestna graba je s svojim novim grafitom dobila pridih urbanega prostora. Manjkal je edino, za organizatorja zaželen, obisk gledalcev. Poletni čas, ko je v takšnem majhnem središču kot je Ormož manj publike, je za organizacijo prireditev
tvegan. Za študentsko publiko so v začetku počitnic organizirali večer balkanske glasbe kombinirano s pripravo koktailov - Koktail balkan žur. Nedavno pa so izvedli še Radost obrata z djem Stalker-jem, ki je vrtel latinske, azijske in afriške ritme. Glasbeni večer je spremljala projekcija alternativnih filmov, ki odpirajo oči za različne vrste diskriminacije in ekološke katastrofe.
S tremi prireditvami je MCO sodeloval tudi pri Ormoškem poletju. Predstavili so multimedijski performans s Petro Kolmančič in
Ninom Flisarjem, projekcijo digitalnih fotografij domačih fotografov Cirila Ambroža in Klavdije Kozel ob glasbeni spremljavi Tria Merkoci iz Središča ob Dravi ter gostovanje gledališke skupine Dajmo stisnit teater s parodijo Nekega lepega popoldneva - NLP. Korotajeva je z odzivom publike zelo zadovoljna, nekoliko pa je nagajalo vreme, saj so bile temperature za ta letni čas neobičajno nizke.
„Izziv poletja je bil ponuditi čimveč raznolikih dejavnosti, da bi mladi imeli kaj početi. Vsak ima za poletni čas pripravljen argument, da se tako ne splača nič pripravljati, ker ljudi ni, drugi pravijo, da ni prireditev, treba pa je raziskati, kaj je vzrok in kaj posledica.
Ali ljudi ni, ker ni prireditev, ali ni prireditev, ker ni ljudi. Je pa res, da obiskanost prireditev med počitnicami pade. Takoj po zaključku pouka, teden ali dva, in zadnji vikend pred začetkom šole bo obisk dober, vmes pa je za organizatorja zelo nepredvidljivo, ker je obisk veliko nižji kot običajno. Trenutno v MCO še poteka tečaj španščine, ki ga vodi Ana Fras, absolventka španščine in slovenščine.
„Najvažnejše spoznanje letošnje organizacije pa je: če preko medijev ne pritegneš ljudi, si jih je najbolje pripeljati kar sam. Določeni klubi, zavodi in društva imajo ljudi, a jim nimajo kaj ponuditi, mi pa imamo dejavnosti, nimamo pa publike. Za takšno sodelovanje je še veliko možnosti. Zelo dobro pa se vidi, da zavod deluje že tretje leto. Vsi, na katere se obrnemo, so pripravljeni pomagati in zelo dobro sodelujemo z vsemi institucijami. MCO se vedno bolje umešča v prostor," je zadovoljna Marijanca Korortaj.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Del slušateljev tečaja španskega jezika, ki poteka te dni z učiteljico Ano Fras (tretja z leve).
Napovedujejo:
V sredo, 29. avgusta, ob 9. uri se bo pričela zadnja počitniška delavnica. To bodo karaoke, na katere so vabljeni osnovnošolci pa tudi starejši in mlajši, saj je repertoar širok, vsak si bo lahko izbral pesem, ki mu ustreza. Nikakor pa ne smete zamuditi zadnje zabave pred pričetkom novega šolskega leta! V soboto, 1. septembra, ob 21. uri bodo na grajskem dvorišču nastopili Bitch Boysi in Pridigarji.
3. septembra pa se prične že tretje Izobraževanje za kvalitetnejše starševstvo z delovnim naslovom Biti starš, ki ga sofinancira Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. Pozornost bodo usmerili na medosebne odnose v družini in komunikacijo med družinskimi člani. Vsa predavanja bodo interaktivna, spremljale pa jih bodo delavnice za otroke in odrasle.
Markovci • Osmi tabor Zoisovih štipendistov na Ptujskem
Raziskovanje in poročanje
Na osnovni šoli Markovci med 17. in 25. avgustom poteka tabor Zoisovih štipendistov. 12 mladih iz vseh koncev Slovenije na taboru spoznava delo z mediji. Vodja tabora, ki ga organizira Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, je Uroš Gramc.
Delavnice vodijo mentorji, ki sicer delajo v medijih na lokalnem in tudi širšem območju. Radijsko delavnico vodi David Breznik, internet-no Robert Murko, časopisno Mojca Zemljarič in Darja Lukman Žunec, televizijsko pa Uroš Gramc in Miran Harp. Strokovna sodelavka na taboru je Anja Strelec.
Skupinska fotografija mentorjev in udeležencev tabora na lukarskem prazniku v Dornavi
»Gre za mladinski raziskovalni tabor, na katerem se Zoisovi štipendisti, v našem primeru dijaki, učijo veščin dela v medijih. Znanje, ki si ga pridobijo na taboru, jim lahko kasneje zagotovo pomaga tudi med šolanjem. Letos organiziramo medijski tabor z naslovom Novinar 2007. Imamo štiri delovne skupine: televizijsko, radijsko, časopisno in internetno. Dijaki tako s pomočjo mentorjev spoznavajo osnove dela v medijih, rokujejo s kamero, diktafonom in fotoaparatom. Poročamo o dogodkih in temah iz bližnje okolice, sicer pa so naši udeleženci deset dni tabora pravi novinarji. Skupaj z mentorji se vsak dan odpravijo na teren, da zberejo informacije in si pridobijo podatke. Zbrani material potem uporabijo za časopisne članke ter radijske in televizijske prispevke. Imamo pa tudi svojo internetno stran www.haloze-tabor.com, ki jo dnevno obnavljamo z objavami o dogajanju na taboru,« pojasnjuje Gramc.
Prvi dan tabora, to je bilo v petek, 17. avgusta, je bil namenjen predstavitvi udeležencev in dela v skupinah. V soboto dopoldan je sledilo nekaj medijske teorije, popoldan pa že prvi praktični koraki: pisanje člankov, oblikovanje časopisa in spletne strani, poskusna snemanja ter radijska in televizijska montaža. Časopisna skupina je izdala tudi prvo številko dnevnega časopisa, ki so ga poimenovali Kdo moti moj mir. Časopis izdajajo vsak dan, ob koncu tabora pa jih čaka še priprava obsežnejšega tedenskega časopisa.
Že v nedeljo so se mladi novinarji odpravili na teren. Obiskali so lukarski praznik v Dornavi, kjer so zbrali veliko zanimivega in kakovostnega materiala za pripravo prispevkov. V ponedeljek dopoldan so se posvetili pisanju člankov in montaži prispevkov, popoldan pa so se ponovno podali na teren v Dornavo. Ogledali so si baročni dvorec, o katerem bodo prav tako poročali v svojih
uri.

LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Unfveraa. v Ljubljani
Študijski program EKONOMSKE FAKULTETE Univerze v Ljubljani:
VISOKA POSLOVNA ŠOLA
dodiplomski študij ekonomije po bolonjskem sistemu 3+2
NOVO!
PODIPLOMSKI MAGISTRSKI PROGRAM
RAČUNOVODSTVO in REVIZIJA
•j^ GEA College CVŠ,
(SSsU Družba za višješolsko izobraževanje -Center višjih šol, d.0.0.
NOVO! „
RAČUNOVODJA
Praktično delo na terenu
novinarskih prispevkih. V torek dopoldan je mlade raziskovalce pot vodila v Novo vas, kjer so se s Konradom Janžekovičem sprehodili po tematski poti ob Dravi. Popoldan so ponovno namenili obdelavi zbranega materiala. V sredo so imeli prosto, a jih tudi ta dan mentorji niso izpustili izpod budnega očesa. Skupaj so se podali na ogled Ptuja, kasneje pa še na kopanje v ptujske terme. Četrtek je bil namenjen kulinariki. Mlade na taboru so obiskale članice Društva podeželskih žena občine Markovci in predstavile tradicionalne lokalne jedi. Udeleženci tabora so vse tudi zabeležili in tako med prispevke za končno predstavitev dodali še nekaj zanimivega materiala. Danes, v petek, čaka mlade novinarje ponovno terensko delo (snemanje intervjuja), jutri pa še zadnje montaže in priprava na nedeljsko predstavitev. Ta bo javna in bo v jedilnici osnovne šole Markovci ob 11.
Ptuj • Mateja, novi obraz slovenske lepote
Mateja na lepotnih odrih
Mateja Bezjak iz Majšperka, 21-letna študentka slovenskega jezika s književnostjo na mariborski filozofski fakulteti, se je te dni ovenčala z novim lepotnim naslovom, postala je druga spremljevalka mis Alpe Adria International. Decembra jo v Opatiji čaka še mednarodno tekmovanje.
Na regijskem izboru za mis Slovenije 2007, za mis Maribora, pa je osvojila lento prve spremljevalke. Na maneken-ske in lepotne odre je stopila pred dobrim letom, regijski izbor za mis Maribora je bilo sploh njeno prvo lepotno tekmovanje. Črnolaso in visokoraslo postavno dekle, v višino meri 177 cm in tehta 53 kg, se je nadejalo tudi uvrstitve v finale mis Slovenije. Prvi trenutek je bila zelo razočarana, ker ji ni uspelo, saj si je finale zelo želela. Pretehtale pa so pozitivne izkušnje, ki jih je odnesla, zato ni izključeno, da čez leto ali dve ne bo ponovno poskusila. „Sama nisem verjela, da mi bi lahko uspelo, zdaj že verjamem. K temu, da bi se poizkusila na lepotnih tekmovanjih, so me nekateri nagovarjali že pred tem. Sicer pa se z manekenstvom ukvarjam že leto dni, hoja po odru
me nadvse veseli. To delam za dušo in veselje. Želela bi, da bi bilo v Sloveniji več možnosti za delo na tem področju, ker nas je veliko, ki želimo delati kot manekenke, tudi konkurenca je velika. Odkar se pojavljam v medijih, me vabijo na številne prireditve. Delam tudi kot hostesa na sejmih in drugih priložnostih, rada primem za vsako delo, tudi v pekarni sem že delala, izkusila sem nočno delo, saj si tudi kot študentka želim nekaj zaslužiti. Imam tudi avtomobil, ki ga je potrebno vzdrževati. Po končanem študiju pa se želim zaposliti na fakulteti," je med drugim povedala Mateja Bezjak, ki je zelo zadovoljna, da jo pri njenih odločitvah podpirajo domači in fant. Zaupajo ji, ker vedo, da se bo pravilno odločila. Vzornice v svetu mode nima, ker ne želi posnemati
nikogar. Rada je lepo oblečena, oblačila izbira odvisno od priložnosti, za športna oblačila pa se odloči le, ko igra odbojko, košarko ali kolesari. Za lepoto pravi, da je relativna, o tem, da lepota in pamet ne gresta skupaj, pa pravi, da je vse odvisno od posameznika. Nekatere slovenske misice so svoj lepotni naslov dobro unovčile, druge si tega niso niti želele, osvojile so naslov, in se odločile uspeti na drugih področjih dela in življenja. Mateja pa je tudi ena od tistih misic, ki ji ni potrebno gledati na kalorije, zelo rada seže tudi po čokoladi.
Mateja je tudi županova hči, hči bivšega župana občine Majšperk. To sem izvedela čisto na koncu. Ko sem jo vprašala, kje delajo njeni starši, je povedala, da je oče na Upravni enoti Ptuj.
MG
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Mestni trg 2, Ptuj 02 749 21 50 www.lu-ptuj.s
I
Mateja Bezjak, 21-letna lepotica iz Majšperka, študentka slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru
Foto: MZ
Foto: MZ
Podlehnik • Rešili tri cestne plazove
Kaplja v morje, a vendar nekaj ...
Tretji večji naložbeni sklop del, ki ga v občini Podlehnik v teh dneh že zaključujejo, je sanacija treh najbolj nevarnih in ogrožajočih cestnih plazov v občini Podlehnik.
„Za sanacijo treh najbolj nevarnih plazov smo v občinskem proračunu odobrili 40.000 evrov. Največji plaz, ki je spodjedel ne samo del ceste, ampak je grozil, da bo z njim zdrsela v prepad še hiša Vaupotičevih nad cesto, je zahteval 20.000 evrov. Dela izvaja podjetje Geodrill iz Maribora. Pri dveh plazovih, še zlasti pri tem največjem, je bilo potrebno zavrtati v zemljo do trdne podlage, postaviti nosilce, ves teren pa utrditi s kamnitimi zložbami, na vrhu, ob samem cestišču, pa slednje zavarovati z betonsko ograjo. Podobno so tekla dela tudi na drugem plazu, pri tretjem pa smo ubrali drugačno rešitev; z lastnikom zemljišča sem se uspel dogovoriti za odkup manjšega dela zemlje ob nevarnem ovinku, ki se je začel rušiti v dolino in smo del ceste lahko „vrezali" bolj v hrib ter se s tem izognili dragi sanaciji zunanjega, ugrezajočega roba ceste," je povedal Marko Maučič. Sicer pa je manjših plazov, ki bodo v kratkem obdobju začeli „kazati zobe", na podlehniških hribovitih cestah ogromno. Lotiti se sanacije vseh, še preden se bodo deli ceste začeli poš-
Enega od treh plazov so v Podlehniku uspeli rešiti tako, da so cesto nekoliko premaknili oz. jo vgradili globlje v hrib.
teno pogrezati ali celo drseti, je za občino zdaj nemogoče, saj bi to zahtevalo ogromno proračunskega denarja. Zato bodo del nujnih sredstev poskušali iztržiti iz državne blagajne. Seveda pa je odprto vprašanje, kdaj in koliko jim bo sploh uspelo dobiti in predvsem, kašne bodo ceste do takrat. V zadnjem času so po podlehniških haloških cestah sicer „pokrpali" kar nekaj večjih in manjših lukenj, kar je pa le kapljica v morje. Zaradi sanacije plazu pri Va-upotičevih je danes večina
te ceste, zlasti na delu, kjer se vzpenja, zaradi vožnje tovornjakov, polnih skalovja za zložbo, ter delovnih strojev popolnoma zmaličena. Na daljšem odseku je kakršnakoli površinska sanacije te ceste čisto brezpredmetna, saj je asfaltna prevleka scefrana in zdrobljena kot gramoz, cestišče pa valovito in večkrat pogreznjeno. Rešitev plazu je zahtevala visok cestni davek, saj bo na tej cesti potrebna temeljita prenova z utrjevanjem podlage, odvod-njavanjem (ki je itak rak rana
Najtežja in tudi najdražja je bila temeljita sanacija velikanskega cestnega plazu, ki je grozil, da ne bo zrušil samo dela ceste, ampak tudi nad njo stoječo Vaupotičevo hišo.
haloških cest) in šele nato novo asfaltno prevleko. Pri reševanju preostalih dveh cestnih plazov na srečo cesta ni utrpela tako hudih poškodb, vendar pa je, po drugi strani, na kilometre asfaltiranih odsekov, kje je vožnja
tudi bolj vprašanje osebne sreče, ali bo rob ceste še zdržal kakšen avtomobil ali pa se bo vse skupaj znašlo nekje pod haloškimi pobočji.
Nič kaj lepa prihodnost torej. Če se celovite in načrtovane sanacije razdrapanih
podlehniških cest občina ne bo lotila v bližnji prihodnosti, pa se jih verjetno ne bo mogla, bodo slednje čez nekaj let prav takšne, kot so bile pred tanko asfaltno prevleko, ali pa še slabše.
SM
TOfiT
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji!
Letališče Moškanjci pri Ptuju > > > 8. september 2007
S kolesa pa hop v bazen!
Vsi, ki boste z nami kolesarili na 5. Poli maratonu, imate s plačano prijavnino 7., 8. in 9. septembra prost vstop v zunanje bazene Term Ptuj!
Odkolesari še na:
www.polimaraton.si
Foto: SM
Foto: SM
Mali oglasi
STORITVE
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
PREMOG, drva, gramoz (sekanec) zelo ugodno z dodstavo. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p. Podlehnik, Sedlašek 91, tel. 041 279 187.
ŽELITE urejeno hišo in okolico? Čistilni servis, košnja trave, obrez grmov-nic, telefon 041 532 018. GAMA gradnje, Matjaž Glaser, s. p., Severo-va ulica 1, Ptuj.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s.p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
MS
AVTOSERVIS, avtoličarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253.
FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
RAČUNOVODSTVO za s. p.,
d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV, montaža klimatskih naprav, šan-ki, ledomati, hlajenja kleti. Bojan Čeh, s. p., Biš 55, Trnovska vas, tel. 031 230 379.
NERJAVEČE cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, ograje po načrtu, trgovina Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26,
KMETIJSTVO
r y.
PO UGODNI cenah odkupujemo koruzo, pšenico, ječmen in oves. Polje dom, d. o. o., Zagrebška cesta 74, Ptuj. Tel. 041 667 325.
PRODAM bukova drva z dostavo. Inf. na tel. 041 723 957.
PRODAM kovinski koruznik, dolžine 445 cm, širina 67 cm, višina 230 cm. Tel. 02 782 47 91.
NESNICE mlade, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo: Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAJAMO rjave, grahaste in črne jarkice, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja. Vsak dan od 8. do 10. in od 16. ure dalje. Irgoličevi, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33
NESNICE rjave, stare 13 tednov prodam po 2,70 €, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM dve toni koruze v storžu. Inf. na tel. 781 01 71, po 20. uri.
PRODAM vodno stiskalnico za grozdje »Lancman«, 120-l in vrečo za dro-ži. Tel. 02 755 15 21.
PRODAM puhalnik, elektro motor 7,5 KW, bočno traktorsko kosilnico. Tel. 051 203 426.
PRODAM odojke in krompir za ozimnico. Inf. na tel. 031 593 030.
PRODAM 8 mesecev brejo telico, si-mentalko. Tel. 757 50 51.
PRODAM drobilec zrnja, koruznik in reporeznico. Tel. 041 577 008.
PRODAM 130-kg prašiče. Tel. 719 24 48.
PRODAM odojke od 25 do 30 kg. Ze-lenik, Prvenci 22, tel. 740 7 0 3 6.
PRODAM telico simentalko, brejo v devetem mesecu. Tel. 041 973 652.
PRODAM traktor Štajer 18, žrebca ponija, črno-belega, konjski gnoj ali menjam za seno in slamo. Tel. 041 598 931.
PRODAM 10 odojkov, težke cca 30 kg. Tel. 719 80 26.
2000 KG grozdja laškega rizlinga prodam, cena po dogovoru. Tel. 02 757 36 71.
PRODAM belo vino, rumeni muškat. Mirko Bizjak, Ptuj, Obrtniška ulica 2, tel. 746 4 2 01.
PRODAM od 25- do 50-kg pujske in 150-kg. prašiča. Tel. 041 368 437.
PRODAM prašiče, odojke 30 do 40 kg, Kvalitetno leglo. Tel. 790 71 11.
PRODAM jabolka in slive. Tel. 031 759 648.
PRODAM obračalni plug in traktor Stajer 18. Inf. na tel. 719 53 53.
PRODAM TRAKTOR Štore 504, dobro ohranjen, 250-l stiskalnico za grozdje na navoj in novi nerabljen štedilnik Bitola 70. Tel. 031 424 051.
PRODAM črno-belo telico, brejo 8 mesecev, A-kontrole. Tel. 031 430 285.
PRODAM žago cirkularko. Tel. 041 739 010.
NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic, Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, telefon 582 14 01.
NEPREMICNINE
V	MARKOVCIH prodamo stanovanjsko hišo, 212 m2 bivalne površine, 75 m2 ostalih pokritih površin, 33 m2 pokrite terase, skupaj s 14 ari stavbnega zemljišča, cena 160.000 EUR. Informacije vsak delavnik od 8. do 15. ure, IUSING d. o. o., Trstenjako-va 5, Ptuj,tel. 02 749 21 11, www. iusing.si.
PRODAM stanovanjsko hišo na Kogu v izmeri 50 m2, cena cca 55 tisoč €. Tel. 040 422 426.
V	RABELČJI vasi prodam gradbeno parcelo, 7,4 are. Tel. 041 789 527.
PRODAMO 2,5-sobno stanovanje v izmeri 70 m2 na Ptuju. Inf. na tel. 041 791 058.
NA LEPI in mirni lokaciji na Vičavi, 15 min peš od centra mesta, damo v najem enostanovanjsko hišo z večjo parcelo. Tel. 041 393 109.
DVOSOBNO stanovanje na Ptuju prodam. Tel. 031 839 812.
PRODAM enosobno stanovanje v centru Ptuja, delno opremljeno, 37,
5 m2. Telefon 031 537 146, popoldan.
PRODAM gradbeno parcelo, Maj-šperk - Breg. Tel. 041 739 010
PRODAM zemljišče na hribu, komunalno opremljeno, primerno za vikend. Tel. 051 453 089.
DOM STANOVANJE
NA PTUJU najamem garsonjero ali manjše enosobno stanovanje. Tel. 031 221 792.
MOTORNA VOZILA
PRODAM osebni avto Renault 5, letnik 92. Telefon 040 700 200.
PRODAM peugeot 206, letnik 1999, metalik srebrne barve, klimatska naprava, dve zračni blazini, električni pomik stekel in ogledal, tonirana stekla, meglenke, lita alu platišča z novimi gumami ter radio s CD in MP3 predvajalnikom. Telefon 040 351 868.
DELO
POTREBUJEMO ljudi za trganje jabolk, Vinko Medved, Žikarce 74, Zgornja Korena, telefon 682 67 81.
TAKOJ ZAPOSLIM dekle za strežbo na Ptuju, delo od 8. do 17. ure, vikendi prosti. Marija Kampl, s. p., Slovenja vas 62, tel. 782 14 91.
RAZNO
DISPONENTA za organizacijo prevozov, znanje nemškega in angelškega jezika, vozniško dovoljenje C in E ni pogoj, zaposlimo. Lamot Zdravko, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 02 81.
VOZNIKA C- in E-kategorije, špedicija, zahodna Evropa, zaposlimo. Lamot Zdravko, s. p. Ulica svobode 13, 2204 Miklavž . tel. 02 629 02 81.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM raztegljivo mizo in štiri stole, tel. 031 684 077.
PRODAM motorni čoln z volanom, plastičen, 30 KM, s prikolico in dodatno opremo za 1200 €. Tel. 76 68 081, zvečer po 19. uri.
PRODAM jadrnico dolžine 8,35 metra z jamborom in jadri (rolflock) ter zunanjim motorjem. Ima 5 ležišč, kuhinjo in WC. Informacije (Pula, Hrvaška): 00 385 98 255 562.
ZAPOSLIMO KV varilce, ključavničarje in cevarje. Zemont, Ivan Zemljarič, s. p., Spuhlja 93 a, Ptuj. tel. 031 885 161.
PODJETJE GARANT - ZAVAROVANJE, d. o. o, Gerečja vas 33, 2288 Hajdina, razpisuje dve kadrovski štipendiji za leto 2007-08, in sicer za 2. letnik Srednje ekonomske šole in za 3. letnik EPF.
www.tednik.si
Krvodajalci
9. avgust - Janez Antolič, So-dinci 78/a; Tadej Lukman, Obrež 117; Rado Marčec, Trška 6, Središče ob Dravi; Ivan Lukman, Obrež 117; Albin Belšak, Korači-ce 22; Jožef Šprah, Pobrežje 27; Ivan Emeršič, Draženci 76/b; Branko Ivančič, Hrastovec 73; Suzana Cmrekar, Zoisova pot 15, Ptuj; Olga Fras, Gibina 18/a; Milan Fideršek, Zg. Jablane 16; Marta Rajh, Dragovič 40; Roman Šoštarič, Kukava 7; Milan Krajnc, Grajena 36; Marjan Čeh, Dornava 31; Roman Fras, Trnovska vas 30; Boris Čuš, Hlaponci 5;
Renata Plohl, Stojnci 57/a; Andreja Mihelač, Sagadinova 11, Ptuj; Ivan Sledič, Stoperce 23; Tatjana Trinkaus, Bišečki Vrh 41; Romana Horvat, Mestni Vrh 54/ b; Darij Kornik, Vičava 61; Janko Arnuš, Orešje 116; Stojan Dajn-ko, Ptujska Gora 105, Ptujska Gora; Jožef Fideršek, Tržec 34/ a; Stanko Draškovič, Mestni Vrh 60/a; Stanislav Čuš, Žamenci 12/a; Brigita Bolcar, Spuhlja 53; Dragica Drevenšek, Župančičeva 13, Pragersko; Marija Štumpf, Trubarjeva 9, Ptuj; Jožef Rižnar, Bodkovci 38; Branko Forstnerič, Tržec 14; Franc Šegula, Prerad 48/a; Jožica Cigula, Spuhlja 96.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
«ta ¿fiietu www.radio-ptuj.si
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEAS1NG
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A41,6 TDI LIMUZINA	1999	5.500,00	AVT. KLIMA	KOV. T. MODRA
BMW 525 TDS LIMUZINA	2000	9.300,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
emtOEN C4 2.0 HDI EXCLUSIVE	2006	15.990,00	DIG. KUMA	KOV. B. RDEČA
CrTROEN C51,6 HDI AMBIANCE LIMUZINA	2005	13.700,00	DIG. KLIMA	KOV. SIVA
CITBOENXSARA PICASSO 2,0 HDI	2004	9.980,00	AVT. KLIMA	SREBRNA
FIATPUNTO	2003	4.290,00	AVT. KLIMA	BELA
FORD FOCUS 1,8 TDI	2004	7.890,00	SERVOVOLAN	BELA
HYUNDAI ACCENT 1,3 UMUZINA	2004	6.500,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,9 IDI	1999	7.150,00	KLIMA	SREBRNA
NISSAN ALMERA 1,5	2002	6.400,00	KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 307 1,6 HDIXUNE	2005	10.300,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT CU01,5 DCI	1999	3.790,00	KLIMA	KOV. SIVA
PROTON 313	1999	1.750,00	KLIMA	KOV. MODRA
VOLVO V50 2,0 D KARAVAN MOMENTUM	2004	14.490,00	SERVOVOLAN	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TBI KARAVAN EMBASSY	2004	13.300,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
Na zalogi preko 40 vozil.
Prireditvenik
Petek, 24. avgust
16.00 Ptuj, Revivis, Krempljeva 1, Informativni dan za dodiplomski in magistrski
študijski program Turizma 19.30 Ptuj, minoritsko dvorišče, 38. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2007
20.00 Velika Nedelja, pred gradom, koncert tamburaške skupine Velika Nedelja z
gostom hrvaškim pevcem Vinkom Cocem 21.00 Ptuj, terasa hotela Mitra, Večer funky glasbe, v okviru projekta Skupaj oživimo stari del mesta
-	Starše, na njivi pri DE farmi, regijsko tekmovanje oračev Podravja
-	Ptuj, Mestni trg, Festivalska noč
-	Ormož, izlet od Belopeških jezer na Visoke Ponce čez Vevnico na Mangert
-	zahtevna tura, organizira PD Ormož
Sobota, 25. avgust
10.00 Ptuj, v Termah, 2. Državno prvenstvo v toboganskem spustu Terme Ptuj 2007
10.00 Prvenci, turnir odbojka na mivki, dvojice ženska in moška konkurenca 10.00 do 12.00 Ptuj, Kinološko društvo organizira vpise v jesenske tečaje šolanja
psov vseh pasem od starosti štirih mesecev naprej 15.30 Draženci, v jami, Ribiško tekmovanje z plovcem, organizira Ribiško društvo
Žejne ribice, Draženci 16.00 Tržec, slavnostna otvoritev I. faze obnove Djočanove kmetije 21.00 Ptuj, terasa hotela Mitra, Večer glasbe iz Broadwaya, v okviru projekta Skupaj oživimo stari del mesta
-	Ptuj, Teniški center Luka, 4. teniški turnir za moške nad 30 let
-	Ptuj, Lenart, Maribor, 5. mednarodna kolesarska dirka po štajerski
-	Ptuj, plešmost, terasa Gostilne Ribič, Dravska ulica, Ribiška noč na Dravi
Nedelja, 26. avgust
10.00 do 12.00 Ptuj, Kinološko društvo organizira vpise v jesenske tečaje šolanja
psov vseh pasem od starosti štirih mesecev naprej 14.00 Lovrenc na Dravskem polju, športni park, tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za pokal Gasilske zveze Slovenija in 10. meddruštveno tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za memorial Franca Dolenca st. 15.00 Zabovci, na športnem parku, praznovanje 80 let PGD Zabovci 15.00 Ljutomer, na hipodromu, Velika kasaške dirke
-	Budina, koncert »Zapoj z menoj, ostani prijatelj moj«
Ponedeljek, 27. avgust
-	Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča obvešča, da bodo Študijski oddelek, čitalnica in Domoznanski oddelek zaprti vse do 9. septembra
-	Ptuj, tridnevna delavnica na temo za ustvarjanje zajela v okolju, udeleženci bodo na veliki steni upodobili reko Dravo in pokrajino ob njej pod mentorstvom akademskega slikarja Tomaža Plavca, delavnica traja tri dni, kotizacija je 10 EUR, prijave na CID-u
-	Ptuj, žonglerske delavnice, prijave na CID-u
-	Ptuj, CID, bobnanje za začetnike
-	Ormož, Športni park Mestne grabe, nogometna šola, telefon 031 768 696
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Spominska slovesnost ob dnevu spoštovanja vrednot NOB na ptujskem. Ptuj Open 2007, 2. odprti Mednarodni šahovski turnir »Spodnje Podravje 2007«. Janko Pislak iz Apač na Dravskem polju je največji slovenski čebelar. Trnjeva pot Angele Medved iz Hotinje vasi, ki namesto rok uporablja noge. Edinstvena glasbena zbirka na ptujskem gradu. Potujoči kranjski lajnar Rastko Tepina razveseljuje mlado in staro. Alpski večer z Muzikanti Evrope.
Kino Ptuj
24., 25. in 26. avgust, ob 19.30 Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca. Ob 21.10 Art program: Zapiski o škandalu.
Kolosej Maribor
Petek, 24. avgust, ob 16.10, 18.40, 21.10 in 23.40 Lak za lase. Ob 17.15, 19.40 in
22.10 Smrtno varen. Ob 15.10, 16.20, 17.40, 18.40, 20.10, 21.00 in 22.40 Ratatouille. Ob 15.20, 18.20, 21.20 in 00.15 Transformerji. Ob 22.00 Čez mejo. Ob 15.50 in 17.50 Divji valovi. Ob 19.45 in 22.05 Zlom. Ob 19.50 Moškoženske zadeve. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Napumpana. Ob 16.30, 19.10 in 21.50 Umri pokončno 4. Ob 18.00 in 20.00 Simpsonovi podnapisi. Ob 16.00 Simpsonovi sinhronizacija. Ob 17.00 Harry Potter in Feniksov red. Ob 21.55 in 23.55 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 16.20, 18.40 in 21.00 Ratatouille.
Sobota, 25. avgust, ob 13.40, 16.10, 18.40, 21.10 in 23.40 Lak za lase. Ob 14.40,
17.15, 19.40 in 22.10 Smrtno varen. Ob 12.10, 12.40, 15.10, 16.20, 17.40, 18.40, 20.10, 21.00 in 22.40 Ratatouille. Ob 12.20, 15.20, 18.20, 21.20 in 00.15 Transformerji. Ob 22.00 Čez mejo. Ob 12.30, 13.30, 14.30, 15.50 in 17.50 Divji valovi. Ob 19.45 in 22.05 Zlom. Ob 19.05 Moškoženske zadeve. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Napumpana. Ob 13.50, 16.30, 19.10 in 21.50 Umri pokončno 4. Ob 18.00 in 20.00 Simpsonovi - podnapisi. Ob 14.00 in 16.00 Simpsonovi - sinhronizacija. Ob 14.10 in 17.00 Harry Potter in Feniksov red. Ob 21.5 in 23.55 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 14.30 Shrek Tretji - sinhroniziran. Ob 12.10, 16.20, 18.40 in 21.00 Ratatouille. Ob 14.30 Shrek Tretji - sinhroniziran. Nedelja, 26. avgust, ob 13.40, 16.10, 18.40 in 21.10 Lak za lase. Ob 14.40, 17.15,
19.40 in 22.10 Smrtno varen. Ob 12.10, 12.40, 15.10, 16.20, 17.40, 18.40, 20.10 in 21.00 Ratatouille. Ob 12.20, 15.20, 18.20 in 21.20 Transformerji. Ob 22.00 Čez mejo. Ob 12.30, 13.30, 14.30, 15.50 in 17.50 Divji valovi. Ob 19.45 in 22.05 Zlom. Ob 19.50 Moškoženske zadeve. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Napumapana. Ob 13.50, 16.30, 19.10 in 21.50 Umri pokončno 4. Ob 18.00 in 20.00 Simpsonovi - podnapisi. Ob 14.00 in 16.00 Simpsonovi
-	sinhronizacija. Ob 14.10 in 17.00 Harry Potter in Feniksov red. Ob 21.55 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 14.30 Shrek Tretji - sinhroniziran. Ob 12.10, 16.20, 18.40 in 21.00 Ratatouille. Ob 14.30 Shrek Tretji - sinhroniziran.
Ponedeljek, 27. avgust, ob 16.10, 18.40 in 21.10 Lak za lase. Ob 17.15, 19.40 in 22.10 Smrtno varen. Ob 15.10, 16.20, 17.40, 18.40, 20.10 in 21.00 Ratatouille. Ob 15.20, 18.20 in 21.20 Transformerji. Ob 22.00 Čez mejo. Ob 15.50 in 17.50 Divji valovi. Ob 19.45 in 22.05 Zlom. Ob 19.50 Moškoženske zadeve. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Napumpana. Ob 16.30, 19.10 in 21.50 Umri pokončno 4. Ob 18.00 in 20.00 Simpsonovi - podnapisi. Ob 16.00 Simpsonovi - sinhronizacija. Ob 17.00 Harry Potter in Feniksov red. Ob 21.55 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 16.20, 18.40 in 21.00 Ratatouille.
PTUJSKA TELEVIZIJA	T V
TV spored
Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00
Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00
Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICEI
Prodaja vo:
Znamka Letnik		Cen%	Oprema	Barva
KIA SPORTAGE MRI 2,0	1996	2.990,00	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN GOLF VARIANT 1,416V 2000		6.150,00	KLIMA	MODRA
CITROEN 05 2,0 HDI	2001	7.570,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ACCENT1,5 GT	1997	2.100,00	KLIMA	KOV. VIOLA
PEUGEOT 607 2,2116V	2000	8.300,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
R LIMUZINA LAGUNA 1,816V PRIV.	2001	7.330,00	AVT. KLIMA	KOV. S. MODRA
VOLKSWAGEN POLO CLASSIC 1,4	1998	3.250,00	SERV0 VOLAN	KOV. MODRA
FIAT SEICENT0110	2002	2.800,00	REDNO SERV.	KOV. S. MODRA
VOLKSWAGEN T0URAN 1,9 TDI	2004	14.900,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
FORD MONDE01,8 LIMUZINA	1996	2.790,00	KLIMA	BELA
AUDI A41,8 T KARAVAN	1998	5.300,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
DAEWOO MATIZS	1998	1.940,00	PRVI LASTNIK	MODRA
ROVER 2141	1998	2.770,00	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
RENAULT TO/ING01,2	2002	4.250,00	PRVI LASTNIK	RUMENA
ROVER 414 S	1997	3.000,00	SERV0 VOLAN	KOV. SREBRNA
FORD ESC0RT 1,41	1998	2.380,00	SERV0 VOLAN	KOV. SREBRNA
FIAT PUNTO 55 S	1999	2.090,00	2XAIRBAG	BELA
FIAT BRAVA 1,6 SX	1995	2.160,00	SERV0 VOLAN	KOV. SIVA
DAEWOO LANOS 1,5	1999	1.990,00	SERV0 VOLAN	BELA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	2003	10.490,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
DAEWOO NUBIRAWAG0N 1,6	1999	2.970,00	SERV0 VOLAN	KOV. MODRA
PEUGEOT 306 SR	1995	1.540,00	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
HYUNDAI PONY 1,3 LS	1993	770,00	3 VRATA	KOV. ZELENA
SUZUKI BALEN01,6 4X4	1998	3.890,00	KLIMA	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN POLO 50	1995	1.790,00	3 VRATA	BELA
Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
ZNAMKA
AUDI A-4 AVANT 1,9 TDI BMW SERIJA 3: 320 D FIAT PUNTO 1,2 S KIA CARNIVAL 2,9 CRD LANCIA ZETA 2,0 T MERCEDESB 180 CDI MERCEDES C 200 CDI AVANTGARDE PEUGEOT 206 1,1 MERCEDES E320CDI KARAVAN RENAULT MEGANE COUPE 1,6 ROVER 214
SKODA OCTAVIA COMBI 2,0 I 4X4 VW PASSAT 1,8
VW PASSAT 1,9 TDI COMFORTLINE BMW SERIJA 3 TOURING 318 D
CENA.	OPREMA	BARVA
12.900,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
23.490,00	AVT. KLIMA	KOV. T. MODRA
2.990,00	2XAIRBAG	KOV. B. RDEČA
15.990,00	KLIMA	ČRNA
3.200,00	AVT. KLIMA	KOV. B. RDEČA
20.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
14.900,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
5.595,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
27.990,00	AVT. KLIMA	SIVA
2.590,00	TON.STEKLA	RUMENA
1.290,00	1XAIRBAG	KOV. VIJOLČNA
8.700,00	AVT. KLIMA	S. MODRA
4.490,00	KUPLJEN V SLO.	BELA
18.900,00	AVT. KLIMA	KOV. RJAVA
11.400,00	KLIMA	KOV. T. MODRA
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
Akcijske cene obutve
določeni modeli zadnje številke
velja do odprodaje zalog

zaščita
Rogozniška cesta 13, 2250 Ptuj, tel:02/779 71 11
kvalitetna delovna oblačila narejena na Ptuju
www.radio-tednik.si
KREDITI
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 1st) (Tudi za prihodke manJSe od 417 €)
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena PrapotnlK s.p, Plvkova ulica 19/a, 2260 PTUJ
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj {ob Mariborski časti), tal.: 02 780 67 10
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
fllMiliMiljiHiWIIf:
C 02/22 80110
Razlagova 24, Maribor
ISIS
»»JE»
-	možnost tudi za pokojnine nižje od 290 eur
-	sami si izberete datum plačevanja
-	minimalna potrebna dokumentacija
-	odobritev hitra In enostavna
SPWiliHllKIMMIi
ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor Teleton: 02/ 252 46 45
KREDITI!
D0 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti
niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, ter leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci
tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13. do 19. ure Sobota, od 7. do 12. ure Gregor Kravos, dr. dent. med Na Tratah na Ptuju
RADIOPTUJ
89,8-98,2-10473
MALE OGLASE, OSMRTNICE,
OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA 1	rORKOVO IZDAJO	
DO RON El	DEL.	IKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA	PETKOVO IZDAJO	
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.		
1
ior I
"iVjjuiy^iJ
Spindler jeva 3

Sobota, 25. avgust 2007, ob 10.00 uri
Mercatorjev zaliv
Poletja še ni konec in v Mercatorjev zaliv se bo zasidrala barka s posadko, ki bo v goste pripeljala 2 gusarja.
Z njima boste vrteli gusarsko kolo sreče, naučila vas bosta kakšno gusarsko vragolijo in za povrh postregla s kakšnim gusarskim priboljškom.
-	betonski pokrovi 0 30 - 0120 cm, po naročili do 0200 cm
-	škarpniki, robniki, pohodne plošče,...
Hliš Janez s.p. Čarmanova ul. 4a, Ptuj Tel.: 746 28 31, GSM 041 683108
OBČINA MARKOVCI Ž U P A N
Na podlagi 3. odstavka 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS št. 41/2007) objavlja župan Občine Markovci
POGOJE
za plakatiranje med volilno kampanjo
1.
Za potrebe volilne kampanje ob volitvah predsednika republike, rednih volitvah v občinski svet ter župana se s tem sklepom določi plakatna mesta za volilno propagandna sporočila na mestih, ki se uporabljajo za redno plakatiranje (9 obstoječih plakatnikov). V kolikor se pokaže potreba po dodatnih plakatnih mestih, bo občina v skladu z 2. točko 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji proti plačilu zagotovila dodatna plakatna mesta.
2.
Na obstoječih plakatnih mestih pripada vsakemu organizatorju volilne kampanje brezplačno 1 m2 površine.
3.
Nameščanje plakatov na občinske plakatnike izvaja izvajalec Občinska uprava občine Markovci. Vsi plakati morajo biti potrjeni s strani izvajalca.
4.
Plakatiranje zunaj plakatnih mest je dovoljeno samo s soglasjem lastnika stavbe ali zemljišča. Plakati, ki so nameščeni v nasprotju s tem pogoji, se odstranijo na stroške izvajalca. Markovci, 21. 8. 2007
Franc KEKEC, s. r. župan Občine Markovci
MESTNA OBČINA PTUJ
Na podlagi 3. odstavka 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Ur. list RS, št. 41/07) objavlja župan Mestne občine Ptuj
POGOJE
za plakatiranje med volilno kampanjo
1.
Mestna občina Ptuj za potrebe volilne kampanje brezplačno zagotavlja vsem organizatorjem volilne kampanje plakatiranje na naslednjih plakatnih mestih:
-	na Novem trgu (pri kostanju),
-	na Osojnikovi ulici (zelenica pred avtobusno postajo),
-	ob Volkmerjevi cesti (križišče z ulico B. Kraigherja) in
-	ob Zagrebški cesti (ploščad pred banko).
Vsem organizatorjem volilne kampanje je na teh plakatnih mestih zagotovljena namestitev treh plakatov maksimalne velikosti 70 cm x 100 cm.
2.
Organizatorjem volilne kampanje so proti plačilu na razpolago dodatna plakatna mesta, katerih lokacije in cene so razvidne pri Komunalnem podjetju Ptuj, d. d., in obsegajo:
-	13 samostoječih tristranskih panojev s površino 12 m2,
-	20 panojev na stebrih javne razsvetljave (dvostranski),
-	stalna mesta za plakatiranje s skupno površino 108,20 m2 in
-	4 lokacije za izobešanje transparentov velikosti 1m x 4 m ali 1 m x 5 m.
3.
Vloge in plakate z volilno propagandnimi sporočili sprejema Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Puhova ulica 10, Ptuj, ki opravlja tudi lepljenje in nameščanje plakatov, tako da se zagotovi enakovredno nameščanje plakatov na plakatna mesta iz prve in druge točke teh pogojev.
Ptuj, 21.08.2007
Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan ČELAN, s. r.
AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
©cmso m mm? m i m /m®
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
POSOJILA
TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654
Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR
Kranjska c. 4 Radovljica
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
Tiha bolečina spremlja spomin na dan pred enim letom, ko smo te tako nenadoma izgubili, dragi sin, brat in stric
Valbon Hadjijaj
(20. 8. 2006 - 20. 8. 2007) UL. VIDE ALIČ 27, PTUJ
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke v spomin.
Žalujoči: mamica, ati, sestra Violeta z družino
in ostalo sorodstvo
www.radio-tednik.si
Skozi vse življenje svoje boriti si se znala, a na velike maše utrujena in nemočna za vedno si nam zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Ane Černenšek
IZ PODLOŽ 19
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sveče, za cerkev in za svete maše, nam pa izrekli soža-lje.
Hvala gospodu župniku, pevskemu zboru DPD Svoboda Majšperk, cerkvenim pevcem, godbeniku, gospodu Stanku Vedlinu za govor in tolažilne besede, gospe Angeli za molitev ter pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Deda Janez, hčerki Stanka in Silva z družinama ter sin Roman z družino
Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmogel bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
SPOMIN
24. avgusta mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, atek, tast, dedek, brat, zet, boter, svak in stric
Alojz Majhen
IZ GRADIŠČ 21, CIRKULANE
26. julija je minilo 30 let, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek, tast, brat, boter, svak in stric
Ivan Jurgec
IZ GRADIŠČ 21, CIRKULANE
Iskrena hvala vsem, ki se ju radi spominjate, jima prižgete sveče in poklonite lepo misel.
Žalujoči: vsi vajini
Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Toda ni besed več tvojih in več stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin, a ob spominu trpek jok.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 25. avgust 2002, ko si nas za vedno zapustil, dragi oče
Janez Lačen
IZ PODVINCEV 83 B
Čas beži, a bolečina v srcu ostaja, spomin nate, dragi oče, ostaja večno. Hvala vsem, ki z lepo mislijo pristopite k njegovemu grobu, prižgete svečko in poklonite cvet.
Z žalostjo v srcu: Boštjan s Sabino in Marjetka
s Francem
Leto dni že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni dneva, ne noči, da te z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo.
V	naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
V	SPOMIN
23. avgusta 2007 mineva leto žalosti, ko nas je za vedno zapustil
Martin Lesjak
MOŠKANJCI 46 B
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob preranem grobu.
Tvoji najdražji
Skozi vse življenje boriti si se znal, v tihem poletnem jutru mirno si zaspal. Usoda tega ni hotela, prezgodaj nam te je vzela, v domači zemlji mirno spiš, v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka
Janeza Petka
IZ PULE
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam kakorkoli pomagali.
Iskrena hvala gospodu župniku za opravljeni cerkveni obred, pevcem, govornikom, zastavonoši, godbeniku za odigrano Tišino in podjetju Mir.
Žalujoči: vsi tvoji
Prerano si šel, cvet nežen moj, moje srce kliče po tebi. Vrnil se ne boš,
pomagaj, ljubezen, da mine bolečina in najdem te spet. Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te nič več ne boli. Kjerkoli si, te angel čuva, kjerkoli si, tebe se spominjamo vsi.
ZAHVALA
ob mnogo prerani izgubi dragega sina, brata in vnuka
Marka Širca
IZ PTUJA, NAZADNJE STANUJOČEGA V TRŽCU
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za neizmerno pomoč v teh težkih trenutkih. Še posebej iskrena hvala pogrebnemu podjetju Mir, gospodu Janku Kozelu za čustveno podan govor, pevcem za odpete žalostinke, gospodu župniku sv. Vida, osebju intenzivne nege in nevroki-rurškemu oddelku UKC Maribor, še posebej hvala doktorju Buncu.
Vsem, ki ste nam lajšali bolečino in nam ustno ter pismeno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše, iskrena hvala.
Iz vsega srca se zahvaljujejo vsem, ki ste ga imeli radi.
Iskrena hvala z globo žalostjo v srcih: mami, ati, brat
Matej ter babica
Rače • Zadevi Glavar še ni konca
Razveljavitev pogojne sodbe in ponovno sojenje
V zadevi Marjan Glavar so se pojavile nove podrobnosti v zvezi z lansko pogojno obsodbo, izrečeno na Okrajnem sodišču Ljutomer. Zanimivo pa je, da niso postale takoj javne kot ob njenem izreku. Do danes jih tudi še ni objavil noben medij.
12. junija letos je Višje sodišče v Mariboru sklenilo ugoditi pritožbama obdolže-nega Marjana Glavarja in njegovega zagovornika Viktorja Osima. Sodbo sodišča prve stopnje je razveljavilo in jo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Okrajno sodišče v Ljutomeru je sklep prejelo 30. julija letos. V obeh pritožbah sta prvostopenjskemu sodišču očitala bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ker da je glavno obravnavo opravilo brez oseb, katerih navzočnost na glavni obravnavi je po zakonu obvezna, čeprav se ta lahko opravi tudi v nenavzočnosti obdolženca, vendar pa mora biti le-ta povabljen skladno z zakonom. S tem, ko ni bil vabljen na glavno obravnavo, so mu bile kratene osnovne ustavne pravice.
Marjan Glavar in njegov zagovornik Viktor Osim v pritožbah zatrjujeta, da obdolženec vabila na glavno obravnavo ni prejel, po pisavi sodeč naj bi ga sprejela obdolženčeva mati, ki pa mu vabila ni predala. Izpis datuma v besedah pa naj bi pisal celo nekdo drug, po vsej verjetnosti poštar. Takšnim pritožbenim navedbam pa ugotavlja Višje sodišče v Mariboru, ni mogoče odreči utemeljenosti. Iz zapisnika glavne obravnave namreč izhaja, da se Marjan Glavar le-te ni udeležil niti opravičil, njegov zagovornik pa ni vedel povedati, zakaj ga na obravnavi ni bilo. Tudi primerjava s prejšnjimi Glavarjevimi podpisi je pokazala, da se podpisa zelo razlikujeta. Zato ni mogoče zanikati, da Glavar na glavno obravnavo ni bil pravilno vabljen, prvostopenjsko sodišče glavne obravnave ne bi smelo opraviti. Ker pa je to storilo, je zaradi zakonske zapovedane obvezne obdolženčeve navzočnosti prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki pa ima vselej za posledico razveljavitev sodbe, na katero je bila podana pritožba. Okrajno sodišče v Ljutomeru bo zato ponovno razpisalo glavno obravnavo, skrbneje kot doslej bo tudi ugotovilo, če se obdolženec glavne ob-
ravnave ne bo udeležil, ali je bil na nanjo tudi pravilno vabljen. Ta naj bi bila v kratkem, ker tudi iz zapisnika glavne obravnave izhaja, da so na njej zaslišali ključne in za obdolženca obremenjujoče priče, kar je obdolženec v svoji pritožbi tudi grajal.
Pogojna kazen za ponareditev uradne knjige
Ob koncu junija oziroma v začetku julija leta 2006 je v javnost prišla pogojna sodba (takrat še ni bila pravnomočna) za Marjana Glavarja iz Rač pri Mariboru, nekdanjega vodjo okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, ki so mu na okrajnem sodišču v Ljutomeru sodili zaradi storitve kaznivega dejanja ponareditve uradne knjige. Okrajni sodnik svetnik Mitja Berce je Glavarja po opravljeni obravnavi spoznal za krivega. Izrekel mu je pogojno obsodbo tri mesece zapora. V času, ko je bil Marjan Glavar okrožni državni tožilec in vodja okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, je vodji vpisnika Valeriji Žu-ran odredil, da je v računalniško voden kazenski vpisnik, ki je uradna knjiga tožilstva, vpisala lažne podatke o uradnih dejanjih - vložitvi obtožnic, ki pa jih ni vložil, spisi pa so bili 20. februarja leta 2001 ob nadzorstvenem pregledu najdeni nerešeni v njegovi pisarni na okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju. Najdeni sta bili kazenski zadevi zoper Mirka in Marijo Artenjak iz leta 1999 ter kazenski zadevi zoper Božidarja Janže-koviča in Danico Fric iz leta 2000. Okrajni sodnik svetnik Mitja Berce je ob prisotnosti državnega tožilca Stanislava Pintarja in Glavarjevega zagovornika Viktorja Osima izrekel pogojno obsodbo treh mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če Marjan Glavar v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Povrniti mora tudi stroške kazenskega postopka v znesku 20.700 tolarjev in plačati 100 tisoč tolarjev odmerjene poprečnine. Marjan Glavar vabila za obravnavo ni
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Glavar: »Glede na ugotovljene bistvene kršitve kazenskega postopka bo sodišče prve stopnje opravilo novo sojenje zaradi storitve kaznivega dejanja ponareditve uradne knjige.«
podpisal, je povedal v začetku julija lani, takrat pa je tudi ponovil trditev, da v zadevi ponarejanja uradne knjige ni bil nikoli zaslišan. Posebej pa ga je začudilo (ponovno), da je sodba, ki ni bila še pravnomočna, ponovno prišla v javnost preden jo je dobil sam. Povedal pa je tudi, da se bosta z odvetnikom na obsodbo pritožila, ker so mu bile kratene osnovne ustavne pravice s tem, ko ni bil vabljen na glavno obravnavo. Okrajni sodnik svetnik na ljutomerskem okrajnem sodišču Mitja Berce je za Štajerski tednik po pogojni obsodbi povedal, da je bilo vabilo za obravnavo, ki so ga poslali Marjanu Glavarju v Rače, vrnjeno s podpisom in izpisanim datumom prejema. Sam pa ni grafolog, da bi lahko preverjal verodostojnost podpisa Glavarja na vrnjenem vabilu, sploh pa, ker ni bilo dodano, da je vabilo zanj prevzel nekdo drug v okviru družine. Obravnava v odsotnosti je možna, ker to zakonodaja dovoljuje. Obravnave so javne,
Napoved vremena za Slovenijo
Kakor Jernej (24.) in zadnji srpan vremeni, 30/16 se vsa jesen drži.
Danes se bo delno zjasnilo, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V noči na soboto bo prehodno spet nekaj več oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne danes od 19 do 27, jutri od 25 do 31 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo sončno, zjutraj bo lahko ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
zato je javnost tudi izvedela za obsodbo, četudi je Marjan Glavar osebno še ni prejel, je še julija lani povedal Berce. Glede na navedbe Glavarja, da v zadevi ponarejanja javne knjige sploh še ni bil nikoli zaslišan, pa je odgovoril, da je bil zaslišan, in to celo dvakrat pred ptujskim preiskovalnim sodnikom, vendar se je obakrat odpovedal pravici do zagovora, ni se želel zagovarjati.
Sicer pa je vselej doslej kot že po nekem pravilu javnost prej vedela, kako so se odločili v sodni veji oblasti glede njegovih domnevnih kaznivih dejanj, kot Glavar sam. Lani so se mediji po pogojni obsodbi še nekaj časa »zanimali« za pravnomočnost sodbe, potem pa nič več. Tudi za odstop tožilstva od pregona, na katerega je čakal več kot šest let, je 20. aprila letos moral izvedeti iz medijev, ko je dočakal tisto, kar bi se moralo zgoditi že leta 2001, če bi tožilstvo zbralo dovolj poguma, ko je bila preiskava končana v enem mesecu, v tem času so bile zaslišane tudi ključne priče. Miniti pa je moralo šest let in skoraj tri mesece, da se je zadeva v fazi preiskave tudi ustavila. 23. januarja leta 2001 so mu s spektakularno aretacijo odvzeli prostost zaradi suma, češ da naj bi sprejel podkupnino za to, da bi poskrbel, da bo iz pripora izpuščena žena
Josipa Lončariča, Kitajka Wag Xu Mei Lončarič, ki je bila v priporu zaradi domnevne pomoči pri spravljanju ilegalnih prebežnikov čez mejo. Za pomoč naj bi bil Glavar želel 30 tisoč nemških mark.
Zbrano dokazno gradivo ni zadostovalo
Celjski okrožni državni tožilec je po končani preiskavi ocenil, da na podlagi dokaznega gradiva, zbranega med
preiskavo, ni pogojev za vložitev obtožnice zaradi jemanja podkupnine. Za vse, kar je moral doživeti in preživeti, kriv je bil že prvo minuto, zanj niso veljale pravice, ki bi morale veljati za osumljeno osebo, se mu doslej še nihče ni opravičil, vsi molčijo, tudi nekdanji sodelavci se ne oglasijo več, čeprav je bil nezakonito suspendiran kot storilec kaznivega dejanja in začasno odstranjen z opravljanja funkcije vodje okrožnega državnega tožilstva na Ptuju. Maja leta 2002 so ga invalidsko upokojili, do takrat pa je tudi bil uradno vodja tožilstva na Ptuju, ker je Vrhovsko sodišče odpravilo odločbo prejšnje vlade o razrešitvi. Aprila 2004 pa je prejel novo odločbo o svoji razrešitvi z mesta vodje okrožnega državnega tožilstva, čeprav je bil že od 10. maja leta 2002 invalidski upokojenec. 3. septembra leta 2001 mu je bila tudi priznana invalidnost I. stopnje. Za nezakonito razrešitev je dobil le polovično odškodnino. Pričakuje, da se bo v letošnji jeseni končno razpletlo tudi glede dve leti mirujočih tožb, ki ju je vložil zoper Zdenko Cerar, za katero tudi sumi, da mu je skupaj z nekdanjim direktorjem slovenske policije Markom Pogorevcem tudi vse skupaj zakuhala. Vseskozi je prepričan, da gre v njegovem primeru za konstrukt, tudi zato, ker je bil ves postopek nezakonito voden. Državo toži za odškodnino, veliko ne pričakuje, tudi za nezakonito razrešitev ni dobil vsega, kar bi moral.
MG
SE BOSTE ZARADI NOVIH OKEN MORALI ODPOVEDATI DOPUSTU? MORDAPA NE!
Vsi, ki nas boste obiskali od 20.7. do 30.8. v salonu v I ARNUŠEVI 5 na PTUJU in izpolnili nagradni kupon, boste sodelovali v nagradnem žrebanju za 4-dnevne počitnice za 4 osebe v apartmaju s4*v Zatonu pri Zadru. Vsi kupci programa Lesna pa boste do 30.8. deležni I izjemnega poletnega popusta — 25%.
lesna
f 031/70-93-70; 02/620-9794, info@tulip-projekti.si PO-PE: 8 °° -17 °° (ali po dogovoru)_
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PTUJ
Boitju Amii s.p.
Štllki 26a Smer Grajena
Tel.: 02 787-86-70, 041 716-25f
'VMTIfO*
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Tel.: 02 78 79 630 - trgovina Faks: 02 78 79 615
lnfo@tehcenter.sl www.tehcenter.sl
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
t	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala