štev. 6. Poštnina plačana » gotovini. Leto X. Vsakdo vžlvai vse sadove svojega dela in marljivost I 2EZZL—rr Rokopisi te ne vračajo. — Plača in toži »e v Ljubljani. — Uredništvo in uprava Je v Ljubljani v Kolodvorski ulici it. 7. — Telefon Inter. it. 2506. — Račun pri poitnl hranilnici it. 14.194. Kmet, delavec r in obrtnik naj bodo narodu vodnik I Izhaja vsako sredo. Naročnina: za celo leto Din 30'— H pol leta „ 16'— za inozemstvo za celo leto Oin 60'— Inserati po tarifu. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za od-.govor. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. Stranke". Zakon o Izenačenju šest vrst davkov. — Davčni zakon bo enak za vso državo, znižanja davkov pa ne bo. V vseh prečanskih deželah se je zadnje mesece odpor davkoplačevalcev proti preveliki obremenitvi z davki silno okrepil. Številke o davčni neenakosti, ki jih je objavljal tudi naš list na podlagi uradnih jjodatkov, so napravile na najširše sloje davkoplačevalcev silno globok utis in pod pritiskom celokupnega javnega mnenja zlasti v prečanskih krajih se je morala končno udati tudi sedanja vlada v svojo usodo in izdelati zakon o izenačenju davkov za celo državo. šest vrst davka. Načrt novega davčnega zakona smo že objavili. Zaradi preglednosti ponavljamo, da predvideva načrt šest vrst davka in sicer: 1. Zemljarina (zemljiški davek). 2. Hišni davek. 3. Pridobnina. 4. Rentnina. 5. Davek družb in 6. Davek uslužbencev. Osebna dohodnina bo po novem zakonu odpravljena. Koliko bodo nesli novi davki? V finančnem odboru so naši poslanci, posebno pa še posl. Pavle Radič, ostro grajali zastopnika finančnega ministra (ki sedaj išče v inozemstvu državno posojilo), zakaj ni predložil nobenih statističnih podatkov, iz katerih bi bilo razvidno, koliko bo znašala obremenitev posameznih vrst davkoplačevalcev po novem zakonu. Minister je priznal le to, koliko približno pričakuje dohodkov. On računa, da bo nesel: 1. zemljiški davek 570 milijonov, 2. hišni davek 200 milijonov, 3. pridobnina 320 milijonov, 4. rentnina 30 milijonov, 5. davek družb 58 milijonov, 6. davek uslužbencev 170 milijonov. Kaj pomenijo te številke za kmete? Ko je zastopnik finančnega ministra povedal te številke, se je oglasil za besedo poslanec Josip Predavec (radičevec) in rekel, da ima predloženi zakonski načrt izrazit protikmečki značaj. To je ja-ko čudna ljubezen do kmeta, ki nalaga v izrazito kmečki državi, kakor je naša, kmetom 570 milijonov dinarjev zemljiškega davka, t. j. 48 procentov vseh neposrednih davkov, v državnem proračunu pa je določeno za potrebe kmetijstva komaj dva procenta državnih izdatkov!! Ce bi naložila kmetom tak davek kakšna industrijska država, kjer so kmetje v veliki manjšini, to ne bi bilo nič čudnega, toda pri nas je to goro-stasnost. Pri tej priliki je posl. Predavec tudi odločno grajal držanje sedanjega ministra za kmetijstvo, ki se za seje finančnega odbora ni prav nič brigal in je mirne duše privolil, da se kmetje tako silno obremene. Osebnega dela in truda kmetovalcev pa novi zakon sploh ne upošteva. Malomarnost. Poslanec Predavec je končno še omenil, da imajo v Švici poseben zavod, kjer preiskujejo in študirajo, koliko čistega dohodka dajejo razna kmečka posestva. V tem zavodu so ugotovili, da nesejo kmetije v Švici, kjer je kmetijstvo na najvišji stopinji, povprečno pol procenta, največ pa 3 in pol procenta »čistega« na leto. Pri nas pa lahko rečemo, da je 99 procentov malih kmetov pasivnih, t. j. da delajo v izgubo, ako bi računali še njihov delovni čas. Mnenje Stjepana Radiča. V zasebnem razgovoru s časnikarji je omenil Stjepan Radič tudi načrt novega davčnega zakona s posebnim ozirom na položaj kmetov in jim je pojasnil vzroke, zakaj radičevci za ta zakon ne morejo glasovati. Radič je rekel: »Namen vlade je očitno ta, da potom nove zakonodaje resnično izenačenje davkov prepreči. Zastopnik finančnega ministra je priznal, da bo skupni donos davkov po novem davčnem zakonu večji od donosa dosedanjih davkov. To se pravi, da bodo morali kmetje še več plačevati kot so dosedaj. Če pa bo skupni donos večji, je jasno, da o kakem znižanju davkov, zlasti za prečanske kraje, ne more biti govora. Zemljiški davek bo skoro povsod zvišan za 100 procentov, na Hrvaškem*pa za 150 procentov. V teh številkah je povedano vse. Nova neenakost. V nadaljnjem razgovoru s časni-Karjl je Iiailič puvudal ludi, v, čem bo tičala nova davčna neenakost. Rekel je: »Tam, kjer imamo zemljiške katastre in zemljiške knjige (kakor v Sloveniji in na Hrvaškem), bodo odmerjali novi zemljiški davek na ta način, (la bodo stari katastrski čisti dohodek pomnožili z nekim gotovim številom. V Srbiji bo pa drugače. Tam katastra in zemljiške knjige sploh nimajo. Zato bo podlago za ocenitev čistega dohodka zemljišč določevala tam doli posebna komisija, v kateri bodo sedeli tudi zastopniki občin. Čisto naravno je, da bodo te komisije, zlasti pa občinski odborniki, znali zastopati krajevne potrebe in interese posameznikov. Ker pa bodo v prečanskih krajih prizivi in pritožbe zaradi odmere davka na podlagi katastra izključene, je jasno, da bo z novim zakonom uzakonjena nova davčna neenakost.« Da so Radičeva izvajanja pravilna, dokazuj^ že sama okolnost, da so in bodo glasovali za novi zakon vsi zastopniki Srbije, demokrati in radikali, česar gotovo ne bi storili, če bi čutili, da bo novi zakon njih ravno tako zadel, kakor bo zadel prečane! Zapomnijo pa si naj slovenski kmetje, da so glasovali za novo davčno neenakost in za nove obremenitve Slovenije in vseh prečanov sploh tudi slovenski klerikalci. Kaj pravijo zastopniki SLS? »Slovenec« je pred nedavnim časom objavil posebno prilogo, v kateri našteva, koliko bodo kmetje v Sloveniji plačevali manj davka po novem zakonu kot so ga plačevali dosedaj. Tako hoče SLS ustvarjati razpoloženje za novi davčni zakon. Stvar pa ie v resnici nekoliko drugačna. Čisto gotovo je namreč dvoje: 1. da se državni izdatki, zlasti za armado, ne bodo znižali, pa tudi izdatki za druge državne potrebe ne. 2. če pa se izdatki ne znižajo, bo treba plačevati najmanj vsaj toliko davka kakor poprej, ravno tako pa je jasno, da Srbijanci ne bodo plačevali niti vinarja višjega davka. Res je pač, da tiste nesrečne dohodnine pri nas ne bo več, ki je toliko tisočem davkoplačevalcem v Sloveniji tiščala vrat. Toda povedati je treba, da dohodnina sama po sebi še ni nobeno zlo, ampak zlo je bila samo zato, ker so jo slovenski (!) davčni uradniki lahko odmerjali po svoji mili volji, ker ni bila določena celokupna vsota, koliko naj Slovenija plača dohodnine. Po novem davčnem zakonu pa ne bo niti za cink boljše kakor je bilo prej. Kakor so nas poprej udarili domačini z dohodnino, tako nas bodo sedaj tepli s katastrskim čistim donosom, ki ga bodo nagnali v nedogled no višino. To razmišljanje nas je tudi do-vedlo do tega, da novega zakona ne moremo odobravati, ker je ž njim ustvarjena celo zakonita podlaga za nove davčne krivice. Zato tudi ostane naše geslo prejkoslej: Slovenski kmetje skupaj — p r e č a 11 i skupaj! Janko Bukovec: Oblastni proračun ljubljanske oblasti leto Finančni minister je potrdil oblastni proračun, pristrigel ga je skoraj za 8 milijonov dinarjev. SLS večina je v ^skupščini sprejela proračun v znesku 55,941.575 Din, finančni minister pa je odobril le 48,030.843 Din. Kdor hoče imeti kako korist iz tega proračuna, ga mora poznati, zato ga pri občujem o v celoti, da se naši bralci iz njega pouče, ga kritikujejo in pri sestavi prihodnjega tudi z nasveti sodelujejo. Izdatki proračuna. Splošna uprava: Dnevnice dn potnine oblastnih poslancev . . . Odškodnina skupščinskemu predsedniku in oblastnim obdornikom v....... Potnine oblastnih odbornikov..... Plače uradnikov.......... Za nabavo avtomobila ........ Razni drugi stroški za oblastno upravo . . iSk Din 380.000 290.000 100.000 1,226.000 200.000 795.000 2,991.000 Dnevnica za oblastne poslance znaša 11 :} J'1:. y kadar skupščina zaseda, potnima pa I. razred na žeiezuici m vuz" do postaje, kakor se zaračuna oblastnim najvišjim uradnikom. Pet oblastnih odbornikov prejema tudi po 4000 Din mesečne nagrade, predsednik pa vrhu tega še 50.000 Din letno. Pri stroških splošne uprave se ni črtalo nič, vse je ostalo kakor je skupščina sprejela z večino glasov. K m e t i j s t v o : 1. Uradništvo............ 2. Pisarniške potrebščine........ 3. Posestvo Mala Loka.......... 4. Posestvo Robež........... 5. Krnet, šola na Grmu.......... 6. Mlekarska šola v škofji Loka...... 7. Podpore vinarskim in. kletarskim zadrugam 8. Podpore za ureditev vinogradov in kleti . . 9. Potovalni pouk..... 10. Trtnice.......... 11. Podpore za nabavo vinogradskih potrebščin 12. Oblastna kontrola vinskih zalog..... 13. Kmetska poskusna in kontrolna postaja . . 14. Agrarne operacije.......... 15. Stroški deželno kulturnega dela..... 16. Žrebčarna na Selu.......... 17. Podkovska šola........... 18. Kmetijska izobrazba.......... 19. Gospodinjska izobrazba........ 20. Pospeševanje kmetijstva........ 21. Pospeševanje sadjarstva........ 22. Pospeševanje vrtnarstva........ 23. Podpore zadružništvu......... 24. Podpore v slučaju nezgod........ 25. Živinozdravstvo........... 26. Gozdarstvo........... Din 275.000 52.282 132.875 38.600 622.478 148.332 160.000 50.000 25.000 165.000 530.000 85.000 200.262 150.000 444.768 148.916 190.761 180.000 110.000 1,260.000 145.000 25.000 590.000 290.000 70.000 65.000 Skupaj . . . 7,079.055 V skupščini je bil kmetijski proračun sprejet v znesku 8,696.168 dinarjev. Okrcan je torej po oblastnem odboru za 1,500.000 Din. Donos (posestva Mala Loka bo letos pasiven za 47.875 Din, Robež pa 30.600 dinarjev. Za prosta mesta učencem na Grmu je določenih 150.000 Din. Prošnje za prosta mesta je nasloviti na Ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu, p. Novo mesto. Za vzdrževanje učencev v mlekarski šoli v Škofji Loki je določenih 75.000 Din. Mlekarske zadruge, ki pošiljajo svoje mlekarje v to šolo, bodo naslovijale prošnje na to šolo, ako si bo oddajo teh mest pridržal Oblastni odbor, bo ravnateljstvo šole odposlalo prošnje tja. Paziti pa je vedno na razglas, kedaj se učenci sprejemajo in pod kakimi pogoji. Podpora vinarskim in kletarskim zadrugam se bo dala tja, kjer se bo ustanovila vinarska zadruga po vzorcu one v Smederevem. Tam vsi zadrugarji oddajo grozdje v zadrugo, da je tako mogoče dobiti večjo množino vina enakega tipa. Kletari se v tej zadrugi vzorno, zato daje smederevska Okolica iz zadruge res izborno pijačo, med tem ko pridelajo oni, ki niso včlanjeni v zadrugi, vino zadnje vrste. Kjer bi se vinogradniki odločili ustanoviti tako zadrugo, naj zaprosijo za to podporo, ki jo dobe lahko celo (160.000 Din), da bo lažje prenesla ustanovne stroške. Navodila ali predavanja o vinarski in kletarski zadrugi preskrbimo mi. Tudi posamezni vinogradniki dobijo podporo za ureditev vinogradov in kleti, za take podpore je določenih 50.000 Din. 530.000 Din za nabavo vinogradniških potrebščin je namenjenih za pocenitev galice. Kako se bo ta akcija končno izvedla, ni še določeno, sestali se bodo poslanci iz vinorodnih krajev, ki bodo določili, kaiko se bo pocenitev izpeljala. Oblastna kontrola vin se bo izpeljala tako, da se bo nastavilo enega strokovnjaka, ki bo imel pravico kontrolirati kleti vinskih trgovcev in gostilničarjev. Nepristna vina se bodo zaplenila in oni, ki bi taka vina prodajal, bo tudi kaznovan. V ta namen bomo dobili tudi nov vinski zakon. Podporo se dobi tudi za izboljšanje travnikov, pašnikov in planin. Za travnike in pašnike je določenih 50.000 Din, za planšarstvo 50.000 dinarjev. Za manjše vodne zgradbe (kapnice, vodnjaki) in melijoracije je bilo prvotno določenih 600.000 Din, sedaj je ta vsota reducirana na 304.768 Din. Iz tega denarja naj bi se zgradil tudi kak manjši vodovod in osušilo kaiko močvirje. To so najvažnejša in najnujnejša dela, zato res ne morem razumeti, kako je bilo že itak nizko postavko »mogoče še tako občutljivo skrčiti. Iz te postavke se bodo dajale tudi g podpore za zgradbo vodnjakov, napajališč itd. Za kmetijske tečaje, K poučna potovanja, razstave in kmetjski nadaljevalni pouk na osnovnih šolah in za gospodinjske tečaje je tudi določeno nekaj denarja za podpore. Za pospeševanje živinoreje so določeni ti-le zneski: Za plemensko živino 150.00 Din, licenciranje in premovanje 50.000 Din, podpore živinorejskim zadrugam in središčem 50.000 Din, za nabavo in vzdrževanje mrjascev in svinj 50.000 Din, za zatiranje nalezljivih bolezni 80.000 Din, za izboljšanje hlevov in napravo gnojišč in gnojnih jam 750.000 Din, za konjerejo 50.000 Din, za rejo drobnice 250.000 dinarjev, za perutninarstvo 15.000 Din, za ribarstvo 20.000 Din, za čebelarstvo 20.000 Din. Drevesnice in zadruge se lahko obrnejo za pomoč, ker je za ustanovitev in vzdrževanje istih določenih 70.000 Din, za podpore sadjarskemu društvu in podružnicam 30.000 Din, premije za šolske vrtove 10.000 Din in za sušilnice za sadje 35.000 Din. Za mlekarske zadruge je določenih 200.000 Din za podpore, za mlekarske razstave pa 40.000 Din. Za podpore onim, ki bi bili oškodovani vsled požara, poplav in drugih elementarnih nezgod, je določeno 290.000 Din. Vsakdo lahko zaprosi za gorenje podpore. Prošnje je nasloviti na »Predsedstvo oblastne skupščine v Ljubljani« in jih je kolkovati s 5 Din. (Nadaljevanje prihodnjiS.) milijard dinarjev državnega dolga! Vsakemu kmetu, pa tudi gospo- j Strokovnjaki so izračunali, da du, je žalibog le predobro znano,!imamo v naši državi sledeče dol-kaj je dolg. Dolgov pa ne delajo le jgove: posamezni ljudje, ampak tudi javne korporacije kakor občine, dežele in države. Kakor pri posameznikih, tako je z dolgovi tudi pri občinah, deželah ali državah: dolgovi so lahko plo-donosni ali pa so težko breme. Ce n. pr. kmečki gospodar najame posojilo za izboljšanje zemlje, potem tisto posojilo ni breme, ker povečani donos zemljišča nese toliko, da kmet lahko plača obresti in še nekaj na kapital, tako da je v teku nekaj let dolg poravnan, izboljšano zemljišče pa le ostane. Drugače pa je stvar, če si kdo denar izposodi, potem ga pa zapravi. Tak dolg mora pripeljati vsako gospodarstvo do propada. Tudi občine, dežele in države najemajo posojila za razna javna dela, n. pr. za elektrarne, za vodovode itd. Ce so take naprave izvršene pametno in previdno, potem nesejo na leto toliko, da se lahko odplačuje dolg, če pa mora država napraviti dolg za vojno, potem pa pomeni tak dolg strahovito breme za davkoplačevalce. Tudi naša država ima mnogo dolgov. Zadolžena je bila že predvojna Srbija. Dolg predvojne Srbije je silovito narastel med vojno, znatno pa se je povečal državni dolg kraljevine SHS po ujedinje-nju. Dolgovi naše države pa niso edini javni dolgovi. Mi imamo poleg teh še stare deželne dolgove, ki jih je po odpravi nekdanjih deželnih gospodarstev morala prevzeti dr- Din Pokrajinski dolgovi 16.355,789.719 Vojni dolgovi 23.955,140.664 Novi državni dolgovi 29.228,879.000 Skupna vsota teh dolgov znaša torej 69 milijard dinarjev. Za obrestovanje tega dolga je treba plačati na leto skoro 3 milijarde dinarjev, če računamo obresti po 4%. Če bi hoteli ta dolg naenkrat plačati, bi moral dati vsak prebivalec naše države 4.600 dinarjev. Na leto pa spravimo mi skupaj okoli 11 milijard dinarjev. Toliko znaša namreč naš državni proračun. Ako odračunamo od te vsote obresti za državni dolg, vidimo, da ne moremo z dolgovi nikamor več naprej. Mi smo danes tako zadolženi, da ne moremo več prenašati še novih dolgov, zlasti pa ne neproduktivnih (za oboroževanje itd.). Druga stvar je seveda, če bi si država izposodila denar za gradnjo železnic ali drugih občekoristnih in plodonosnih naprav. Do take uporabe izposojenega denarja smo pa pri nas, kakor kaže, še jako daleč. Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobi po nizkih cenah pri Ign. Žargi, Ljubljana. Naročniki, žava, imamo pa tudi še okrajne in , , j , • • x , , , Tr občinske dolgove, ki so za i>rebi- kl dol^3ei° še kak znesek >>Kmet" valstvo tudi silno občutni. Dobra stran nekdanjih deželnih, okrajnih in občinskih dolgov je ta, da so ti dolgovi večinoma produktivni dolgovi — investicije — državni naš __ dolg pa je večinoma neprodukti- ven, ker je večina tega denarja KO Citate te vrstice, bila izdana za oboroževanje in za pomislite, kako boste pridobili li-vojno. |stu vsaj enega novega naročnika! skemu listu« na zaostali naročnini za preteklo leto, naj blagovolijo nakazati zaostanek iz preteklega leta, radi reda pri upravi. Pogovor o demo- V najnovejšem času se pri nas; stili edino pravico do vlade, in pa nobena beseda tolikrat ne sliši ka- med »demosom« (ljudstvom) so se kor beseda »demokracija«. Ta be- 'pa razvili v teku stoletij silni boji seda naj bi pomenila za nas neko za enakopravnost, ki trajajo pone-takšno duševno odrešenje kakor j kod še dandanes (Anglija, kjer so nekdaj »naprednost« ali pa znano i lordi še zelo vplivni gospodje) politično geslo o »veri, ki je v ne varnosti«. Mi smo že večkrat opozarjali v našem listu, naj ljudje za Boga ne nasedajo praznim besedam, pa če se še tako učene zde na prvi po- Kjer pa so ti boji končani, so se povsod končali z zmago enakopravnosti vseh državljanov pred zakonom, t. j. z zmago »demokracije«. V naših časih pa pogosto opazujemo poskuse, da bi enakoprav- gled in če se še tako lepo slišijo, j nost državljanov pred zakonom bi Pri vsaki besedi je namreč treba j la porušena in uničena na zopetno vedeti, za kaj gre, in zato hočemo korist gotovih stanov. Tam se zno-danes povedati na kratko in kar se jva vname boj za »demokratijo«, da po domače, kaj je »demokra- t. j. boj za uzpostavo oziroma za cija«. Beseda »demokratija« ali kakor nekateri pravijo »demokracija« prihaja iz starogrškega jezika. Starogrška beseda »demos« pomeni ljudstvo, narod; beseda »krateo« pa pomeni »vladam, gospodujem«. Z ohranitev enakopravnosti. Tak boj se bije danes n. pr. pri nas med Srbijanci in prečani. Pri nas v Sloveniji pa ima boj za »demokracijo« še en drug pomen. Pri nas imamo namreč stranko, ki se imenuje »demokrat- besedo »demo-kratija« pa so stari ska« ali s polnim imenom »samo- Grki označevali tisti način vladanja države, okraja ali občine, kjer so odločevali vsi državljani enakopravno o javnih zadevah z glasovanjem — podobno, kakor je tudi danes pri nas v občinah in v parlamentu. Razlika je obstojala le v tem, da so bile starogrške državice silno maihne, tako da so se glasova-nia lahko udeleževali vsi državljani direktno za vsako zadevo oosebej, pri nas pa volimo zastopnike l judstva, ki imajo potem vso odločilno moč v svojih rokah. Pa še nekaj je treba naglasiti. V starogrških občinah in državah ni stojno-demokratska stranka«. Z bojem za »demokracijo«, kakor smo ga opisali vzgoraj, ta stranka seveda nima nič opraviti, kajti pri nas je dandanes samoposebi razumljivo, da smo v pravem pomenu besede -»demokrat« (kakor smo ga razložili zgoraj) vsi brez izjeme »demokrati«, ker ga ni Slovenca, ki bi si želel nazaj grajščinsko tla-čanstvo. V zgoraj omenjenem pomenu besede smo tudi mi, kar nas je pristašev Slovenske kmečke stranke, »demokrati« in celo klerikalci so »demokrati«. Dandanes pa se politični boj ne suče le okoli »vlade ljudstva« — ta so bili vsi ljudje »ljudstvo« (de- j boj pri nas je odločen — ampak mos). amnak so se ljudje delili na okoli tega, katera plast ljudstva naj dve skupini: na polnopravne dr- vlada. Eni so za to, naj imajo prvo žavHane (kar je dandanes pri nas besedo kapitalisti, drugi zahtevajo vsak) in pa na sužnje (hlapce, de- pravico vladanja za delavstvo lavce). ki niso imeli nobenih pra- (»diktatura proletarijata«), mi pa vic. Sužnia je gospodar redil kakor pravimo, da mora po demokratič- čina, v prostore takozvane »Glav-njače«. To so prostori v nekdanji belgrajski trdnjavi, ki se dviguje iznad vode ob izlivu Save v Donavo. Ti prostori so do skrajnosti nečloveški. Večina leže čisto pod zemljo, vsekani so v skalo, in zato curlja po stenah neprestano voda. Jetniki se ne morejo nikamor vleči, ker jih je v posamezpih prostorih vedno toliko nabasanih, da še stoje ali čepe komaj drug poleg drugega. Govoriti ne smejo brez dovoljenja »starešine«, sicer zapo-jejo zloglasne »batine« Na stranišče ne morejo, ker ga ni, ampak opravljajo svoje potrebe v velike lesene posode, ki jih vsak dan enkrat izpraznijo. Za jesti dobi vsak jetnik na dan kos kruha. V teh zaporih se nahaja vsak dan po 200—300 ljudi, ki so stlačeni kot slaniki v velikih prostorih za 30 do 40 oseb. Najstrašneje pa je to, da so med jetniki tudi nedoletni dečki, ki jih stari zločinci celo spolno zlorabljajo. Poslanci so v parlamentu že večkrat opozarjali ministra za pravosodje na ta neverjeten škandal, toda vse zastonj. »Glavnjača« sprejema v svoje žrelo vsak dan nove žrtve, za katere se nihče ne briga. Kdaj pridejo pred redno sodišče, tega nihče ne ve. Zato ni čudno, da so te dni poročali listi, da je v »Glavnjači« zaprt že dva meseca 15-letni deček, ki je ukradel jabolko .. . Včasih se je nad takimi kulturnimi državami zgražala vsa Evropa in ves civiliziran svet. Dandanes pa nič... Kakor da niso ljudje več ljudje, ampak same divje zverine... nine tudi plačo aktivnega uradnika ali pokojnino. Za izračunan je odkupnine invalidnine se naj uporablja sledeča lestvica: Za 5 let se množi temeljna invalidnina s 4.28, za 6 s 4.90, za 7 s 5.50, za 8 s 6.24, za 9 s 6.82, za 10 s 7.30, za 11 s 7.86, za 12 s 8.38, za 13 s 8.80, za 14 s 9.27, za 15 s 9.90, za 20 let se množi z 11.60. živino, lahko ga je prodal ali pa ubil kakor živinče. Sužnji torej niso spadali k »ljudem«, oni niso bili del »ljudstva« (demos-a), ampak »ljudstvo« so bili v starih časih samo oni ljudje, ki so imeli vse državljanske pravice, oziroma, ki so bili svobodni. »Svobodni«.ljudje pa niso povsod in tudi ne vedno uživali vseh državljanskih pravic v enaki meri. Ponekod so uživali vse pravice vladanja le potomci starih, bogatih rodovin. Tem so rekli »aristoi«, t. j. »najboljši«, »naiplemenitejšk ('odtod današnja beseda »aristokra nem principu večine pri nas vlado, imeti v rokah tisti, ki tvori večino naroda (»demosa«) pri nas, a to je kmečki stan. Zato je treba razločevati, da za kmeta ni dovolj samo to, da je »demokrat«, t. j. enakopravnost vseh državljanov, ampak kmetu je treba tudi vedeti, da mora biti zaveden kmet. »Demokratija«, v kateri bi pri nas odločevali n. pr. velein-dustrijci. ni za nas; pač pa smo za — kmečko demokracijo, to je za ono demokracijo, v kateri odločuje kmečka večina naroda sama po j svoji volji, brez komande razne tiia« = vlada »najboljših«). Med mestne posvetne in duhovne »go-nristokrati«, ki so si navadno la- spode«. Kulturna sramota. V prestol ici naše države, v ponosnem Belem gradu, se nahaja jetnišnica, ki je pravcata kulturna sramota ne samo za Beograd, ampak za celo državo in za celo Evropo. V kulturnih državah je že zmagalo^ načelo, da je tudi zločinec končno le človek, s katerim se mora ravnati po človeško, četudi je obsojen. Še bolj človeško pa se mora ravnati s človekom, ki še ni obsojen in ki ga pridrže samo v policjj-skem ali pa v preiskovalnem zaporu. Načelo velja, da pred obsodbo ne sme biti nihče kaznovan. Pri nas so policijski zapori in preiskovalni zapori in sodni za-oori vsaj čisti, zračni in snažni. Drugače pa je v Beogradu. Tam vtikajo ljudi, ki jih je pobrala policija šele vsled suma kakega zlo-! Odkup invalidnine. »Služb. Novjne« priobčujejo navodila za odkup invalidnine, ki jih je izdal minister za socialno politiko. Ta navodila so sledeča: 1. Invalidnina in podpore se odkupijo za določeno število let, ki ne more biti manjše od pet, ne večje od 20. 2. Število let, za katero se odkupuje invalidnina, se odreja na temelju mnenja-zdravniško-vojaške komisije in po presoji višine poškodbe, radi katere je bil prosilec proglašen za invalida z ozirom na celokupno njegovo zdravstveno stanje in leta starosti. 3. Število let, za katera se odkupuje doklada za ženo, se odreja prvenstveno z ozirom na dobo njene starosti in po možnosti z ozirom na njeno zdravstveno stanje. Kar se tiče odkupa doklad za otroke, se odvzame maksimum let, določen z invalidskim zakonom. 4. Odkupnina invalidnine in podpore, kakor tudi doklad, se izračuna na temelju rentnega računa. 5. Odkupnina, izračunana z rent-nim računom, se lahko poveča z ozirom na število let in starosti tistih članov rodbine, za katere prosilcu sodišče doklade radi napake ni dodelilo, četudi mu po invalidskem zakonu pripada. 6. Odkup se lahko zmanjša v slučaju, če ima prosilec poleg invalid- IZ STRANKE. Sv. Peter pri Mariboru. Občni zbor kraj. organizacije se vrši v nedeljo dne 12. februarja t. 1. ob 8. uri zjutraj v gostilni Martin Klojč-nik. Na zboru poroča delegat okrožnega načelstva SKS. Vabijo se vsi prijatelji kmetske misli. Alojzij Lorber, predsednik. Spodnji Dolič. Krajevna organizacija SKS v Spodnjem Doliču ima v nedeljo, dne 12. februarja t. 1. ob 11. uri dopoldne v gostilni g. Lud. Svenšeka svoj letni občni zbor. Na zboru poroča delegat okrožnega odbora SKS. Vsi prijatelji kmečke misli dobrodošli! — Predsednik. Črna pri Prevaljah. Občni zbor krajevne organizacije SKS za Črno se vrši v nedeljo, dne 19. februarja t. 1. ob 1. uri popoldne v gostilni Črešnik. Prosimo tovariše, da se gotovo udeleže. — Tajnik. MLADINSKI VESTNIK. Orlavas. Naše »Društvo kmečkih fantov in deklet Zimzelen« priredi v nedeljo dne 12. t. m. veliko ma-škarado v dvorani ge. Brišnikove v Št. Rupertu. Na sporedu je godba, ples, kitajska gugalnica ter raznovrstne pustne burke in šaljivi prizori. — Ker je prireditev zadnja v letošnjem predpustu ter bo nudila vsakovrstne zabave in smeha, se k obilni udeležbi vljudno vabite. Začetek ob 6. zvečer. — Odbor. Dopisi. Kranjska. Iz Trebnea;a. Ko slučajno čitaš v zadnjem »Domoljubu« najnovejše iz Trebnega, se po nepotrebnem jeziš, ako misliš, da čitaš stari »Domoljub«, Naši klerikalci so namreč takoj po volitvah z združenimi močmi sestavili neki članek, katerega sedaj v zaporednih »Domoljubih priobčujejo. V vsakem »Domoljubu« čitaš isti članek iz Trebnjega in tudi isto reklamo za Švedske kapljice. Oboje je dobro. Švedske kapljice pomagajo zoper želodčne krče in članek pa našim klerikalcem za pomirjenje razdraženih živcev. Pozvali so nas, da naj jim odgovorimo na stavljeno vprašanje in že v predzadnji številki Kmetijskega lista-, so dobili zasluženi odgovor. Mesto, da bi ogovarjali našemu odgovoru, pa pojejo eno in isto pesem, kakor beračeva lajna, katera ne premore drugega komada kakor en sam marš generala Radeckija. Ponovno jim seveda ne bomo odgovarjali, pač pa stavimo tudi mi par vprašanj. Iz blagajniških knjig je razvidno, da so znašali upravni občinski izdatki, t. j. potnine, pisarna, nagrade, pla« ca župana, dostavnina in drugo, leta 1922, to je v času, ko je nam županoval g. Glavan, okrog 17.400 kron. Leta 1924, ko je vsled bolezni našega župana vodil občino g. Zakrajšek, kot najstarejši občinski svetovalec, kateri je dosledno vknjižil vsako paro in je imel samo to napako, da je bil naš pristaš, so znašali upravni stroški 17.200 kron, par kron več ali manj. Leta 1927, ko je vodilo občino 20 klerikalnih odbornikov, katero poslovanje imenujete eno najodličnejših, pa znašajo upravni stroški 67.000 kron, par kron več ali manj. Gospodje opravičite to Vaše vzorno gospodarstvo, ker 50.000 kron, katere ste več porabili kakor prejšnja leta, predstavljajo lep znesek občinskega premoženja. Težko boste opravičili to Vaše gospodarstvo, ker ste dali samo dvema pregledo-valcem računa za dvakratni pregled istega računa 800 kron. In kako sta ta dva pregledovalca pregledala račun. Nista opazila, da je bila ena pobotnica glaseča se na 200 kron pomotoma vpisana v letnem računu za 400 kron. Tudi nista opazila, da sta bili dve voznim po 400 kron pomotoma dvakrat vknjiženi. Ako bi seštevala, bi morala ugotoviti napako, vsled kate- svoje že odrevenele ude kakor jesenski mački od blagodejnih soln-čnih žarkov. Marsikateremu med njimi bi bil že skrajni čas zamenjati peč in nje gorkoto z njemu že' pozno a dobro došlo boljšo polovico, katera bi mu lajšala življenje trpljenja, pomagala nositi breme vseh nadlog in tudi dobrot. Kljub temu, da šteje naša vas precej fantov, med njimi dosti takih, ki bi bili za ta korak že davno zreli in sposobni, ni niti enega toliko korajžnega, da bi se ojunačil, odločil se zapustiti svoj deviški stan in nadomestiti ga z zakonskim, ter tako rešiti čast vseh prizadetih. Pomilovanja vredna so naša zala dekleta, kajti bati se je, da bi misel na sveti zakon teh zaspancev ne zapustila za vedno. — Ker ste že taki, da si nočete poiskati svojih nevest, vas išče nevesta sama, žali Bog, da nevesta bela smrt. Letošnji predpust nam je vzela že dva fanta, enega za drugim. Topot si je izbrala enega najstarejših, nad vse priljubljenega in visoko spoštovanega 77-letnega gosp. Janeza Žumra, posestnika v Voklem. Vest o njegovi smrti je vse vaščane kakor tudi njegove znance v okolici zelo iznenadila, kajti videli smo ga še zadnje dni čilega in zdravega kakor vedno, dne 28. januarja pa ga re bi lahko bil prejšnji Vaš župan j je pozvala hipna smrt, zadela ga je oškodovan za 8000 kron. Mi smo;kap. Pokojnik je bil človek, kakr- končno uredili Vaš račun in brez nagrade. Ako niste pregledali računov, gospodje, denar nazaj, ker 800 kron za dva podpisa je malo preveč. Porabili ste za upravne stroške leta 1927 67.700 kron, pa niti obračuna za leto 1928 niste sestavili. Pač zahtevate 7 - dnevno plačo za Vašega župana, kljub temu, da bi lahko že 27. decembra oddal svoje posle in ga nihče ni silil, da bi jih vodil do 7. januarja 1928. Pojdite med zamorce in jim pripovedujte o Vašem odličnem gospodarstvu in ne nam, kateri smo morali to Vaše odlično gospodarstvo pošteno plačevati. Predoslje. Katastrofa, ki jo svet ne pomni, je zadela bivšega župa- šnih je malo, po mnenju njegovih znancev celo nič. Bil je res blaga duša, trezen, skromen, zadovoljen z vsem, poznal ni jeze ne sovraštva. Na poti svojega življenja se ni nikdar vznemirjal, nikdar nikogar preganjal ali žalil. Bil je udan usodi, kakor more biti malokdo. Bodi nam na njega blag spomin, njegovim pa izrečeno iskreno sožalje. Zgoša pri Begunjah. Oprostite, če poprosimo tudi mi iz naše vasi za malo prostora v »Kmetskem listu«. — Ni še minulo dober teden dni, odkar smo imeli v gostilni pri Klemenčku predpustno zabavo. Med drugimi gosti v gostilni sta sedela A. iz Hlebcev in neki B. iz Zgoš. Med tema dvema se je začel na in nekaj njegovih privržencev, razgovor o krizi, kako težko se ži-Ko so sedanji pregledovalci knjig vi in koliko se dnevno poje. B. pri-ugotovili, da je v knjigah veliko j pomni: za 1000 K dnevno je ko-napak in da bode končno moralj maj zadosti. Če pa toliko poješ, bivši župan plačati več tisoč di- pravi A., ti pa to jaz plačam. In za-narjev za svoje poslovanje. Neka-'čelo se je po »špeizkarti«, kakor teri eselesarji so zahtevali, da mora jo v naslednjem prinašamo, ki jo ostati vse to tajno, toda pregledo-jje pojedel B: 2 čaja, 5 jajc surovih, valci so bili na mestu, da mora 2 in pol litra kuhanega vina, eno zmagati pravica in tako je prišla cela stvar v javnost. Dne 22. m. m. se je vršila javna občinska seja, kjer se je stvar pojasnila pred celim odborom. Odločen nastop naših odbornikov je zmagal. Tako se sedaj vidi, kako gospodari novi odbor. Sedaj se pa naj napiše članek v »Lažiljuba« o slabem gospodarstvu v odboru in kako se je pregnala megla iz občinskega urada, katera je že od pamtiveka zakrivala občinske knjige. Sedaj tudi radi gremo za telesno stražo Puclju. Drugič še kaj več, takih lepih stvari je še dosti. Pozdrav. Voklo pri Kranju. Predpustni čas to je čas ženitve, zabave in veselja, se nagiba h koncu, toda naših fantov ne premakne nobena reč, pre- osminko litra olja, 8 steklenic soda vode, 1 telečjo pečenko, 5 črnih kav, 4 zrezke, 4 solate, 8 kruhov, pol litra slivovke in 2 porciji želodca. In vse to se je izvršilo v teku 2—3 ur. Cela večerja je veljala 1018 K. Na podlagi tega je A. iz Hlebcev stavo izgubil in moral plačati omenjeno vsoto. Največ smeha je izzvala opazka A. iz Hlebcev^ ki je vzkliknil pri poravnavi računa: Je pač tega kriva žena, zakaj pa cel teden že »rile« kuha. Seveda ne smete misliti, cenjeni bralci, da so Gorenjci vsi tako dobri pri jedači in pijači, ker vinogradniki in mesarji bi pač potem ne zmogli založiti gorenjskih gostilničarjev. Radomlje. V soboto popoldne in nedeljo, dne 28. in 29. januarja se več so mrzli in zaspani. Vsi tičijo za i je vršil pri nas v prostorih tov. i pečjo, kakor prirasli, ter sj grejejo;Cirila Nastran dvadnevni kmetsko-S strokovni tečaj, na katerem so predavali: g. Trček iz Ljubljane o pomenu zadrug, njih ustroj in splošne smernice zadružništva na deželi; g. dr. Janže Novak iz Ljubljane o narodnem gospodarstvu v splošnem, pri katerem poglavju nam je obširno obrazložil težnje našega kmetskega ljudstva, kako bi bilo korenito to bedno stanje ljudstva zboljšati s sajenjem raznega setja, ki pri nas zelo dobro uspeva, ter opustitev žita, ki ne daja dobrih žetev. Nazorno je podal poedine stanove in v kakšni trdni zvezi so isti združeni med seboj, a vsi osobito na kmetski stan. G. Prepeluh nam ie v zbranih besedah objasnil državno gospodarstvo z ozirom na davčno, carinsko in trgovsko politiko. Nadalje partizanstvo radikalne stranke na prečanske kraje v pogledih vplačevanja in prejemanja v državno kaso. Kako se izter-iujejo davki pri nas in kako v Srbiji itd. Naslednji je govoril g. Rau-tar, živinozdravnik iz Kamnika, o odrejevanju domače živali, kako isto odbirati za odgoj, glede krmljenja, kako dvigniti mlečnost £>ri kravah ter prvo pomoč pri boleznih. Udeležba obeh dni je bila častna. Udeležilo se je tega tečaja mnogo okoličanov, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem predavateljev. — Govorniki so želi veliko odobravanja in izraz želje, naj nas v bodoče pogosteje obiščejo s takimi važnimi predavanji. Ponovno goriimenovanim najiskrenejša zahvala za njihov trud, s prošnjo, da nas čimpreje zopet obiščete. in. Pod planina pri Ljubnem. Mnogo razmišljujem o škodljivosti klerikalne politike. Poštenost, odkritosrčnost, značajnost, vse so zapravili med slovenskim ljudstvom. Ker pravijo, da sme klerikalec vse svinjarije početi, samo da ostane zvest pristaš SLS. Zatirani kmetje in delavci morajo spregledati. Ako se jim pa ne odprejo oči, bodo prišle še hujše stvari nad kmetsko ljudstvo. Klerikalci so naše gospodarstvo že upropastili, uničili so poštenje in tako bo ena sama razvalina, ako se ne organiziramo sami in ne otresemo klerikalno nasilje. — Zaveden kmet. Št. Janž. Ob priliki občinskih volitev so trdili klerikalci, da se prej odpuščajo grehi požigalcem in tatovom, kakor pa obrekovalcem naših (klerikalnih) poštenih ljudi. In glej, takoj se je nekdo našel, ki si je ta lepi nauk vzel k srcu in še isti dan zažgal gospodarsko poslopje Jož. Podlogarja iz Brežke pri Št. Janžu, kateri trpi škodo okoli 50 tisoč dinarjev. Kostanjevica. Gospod urednik! Vi ne veste kako veliko smolo imamo z našimi gospodi kaplani. Komaj se enemu privadimo, že nas zapusti in pride drugi, ki pa tudi ne ostane dolgo. Zadnji nam je celo že drugič pobegnil. Pa nismo Kosta-njevčani taki, da bi zaradi nas moral ali hotel vsak v najkrajšem času iz Kostanjevice. Zdaj smo že skoro cel mesec brez drugega gospoda in je gosp. župnik tako zaposlen, da ne more niti k občinskim sejam, kamoli, da bi odpravljal vse še pri Kmetijski podružnici, Sadjarskemu društvu, Mlekarski zadrugi, Posojilnici in Kmetski zvezi. Zares prav nujno potrebujemo gospoda kaplana, ki bi nam po dolgem času ostal v fari vsaj tako dolgo, da bi učakal vsaj par letnih časov. Knezo-škofijski ordinarjat pa prosimo, da se zanima za vzroke in povode, ki zabranjujejo, da bi nam gosp. kaplan ostal preko celomesečne prehrane v naši župniji, ker za par dni se res ne • izplača transport pohištva. — Zapuščeni župljani. Sv. Križ pri Kostanjevici. Ker se od nas redkodaj kaj sliši, prosimo, da tudi nam izpod Kukove gore privoščite mal kotiček v Vašem listu. Pred vsem naj povemo, da smo imeli tudi pri nas dne 15. januarja občinske volitve. Zmagala je SLS in to tem laglje, ker se naša stranka v agitacijski boj sploh spustila ni. Razlog za to je bilo aavoženo občinsko gospodarstvo. — 525 % do-klade na direktne davke, 400 odstotkov na vino. da ne govorimo o drugih dokladah na žganje, meso itd. Mnenja smo, da kdor je zapeljal občinski voz tako globko v blato raznih davščin, naj se na potrudi tudi ven speliati. Dne 26. januarja je bil od 16 SLS glasov proti volji g. župnika izvoljen novi župan Martin Unetič iz Vinegavrha. Mi ga poznamo dozdaj kot obče spoštovanega moža v naši občini in bi želeli, da bode ta ljudski glas obdržal do konca svojega županovanja. Bojimo se pa, da ne bode zlezel čisto pod vpliv g. župnika kakor prejšnji župan, kateri je bil največkrat ponižni izvrševalec župnikovih ukazov. Pri »ustoličenju« se je novi župan sicer izrazil, da bode upošteval opozicijo ravno tako kot lastne pristaše, bojimo se pa, da bode težko vztrajal ori svoji besedi napram g. župniku. Sicer mu pa bodi vzgled prejšnji župan, kateri je kljub svoji srčni volji ostati še nadalje župan, pri svojih lastnih pristaših propadel. Iz globočine svoje uža-liene duše je vzkliknil: »Moji lastni pristaši so mi padli v hrbet.« Št. Jernej na Dolenjskem. Trobente so zapele, volitve bodo, a ne kot piše »Domoljub« 11. marca ampak 22. aprila t. 1. — Bodo to sicer čisto navadne občinske volitve, a vendar bi rad »Domoljub« dokazal, da je zopet »vera v nevarnosti«. — Tekom treh let sem poslušal marsikatero občinsko sejo, pa niti enkrat nisem slišal, da bi se občinski odbor pečal z verskimi zadevami, ampak redno so bile vse seje gospodarskega značaja. Gospodarstvo občine Št. Jernej pa je vzorno in so občinske doklade tako nizke, da se nobena sosedna občina, ki je v rokah SLS, ne more s tako nizkimi ponašati — in to peče — kaj ne, gospodje? Kolikor mi je znano, so tudi vsi občinski odborniki z županom vred pristni katoličani in ni vmes nobenega krivoverca. — »Domoljub« piše: »Po navadi tisti najbolj zabavljajo, ki od cerkve živijo.« — V Št. Jerneju živijo od cerkve: g. župnik, gg. kaplana, orga-nist in mežnar. Da bi pa ti zabavljali, pa skoraj ne morem verjeti, gotovo se je dopisnik »Domoljuba pomotil. Nekaj drugega pa bo treba koj pred pričetkom volilne dobe omeniti. Večkrat se pripeti, da hočejo ob času občinskih volitev naj- več govoriti ljudje, ki ne plačajo nobene občinske doklade — to je sramota in te mora biti konec. Nikdar ne napadamo vere, zahtevamo pa, da o občinskih dokladah sklepa davkoplačevalec teh, in nihče drugi. — Kar te ne peče, ne gasi. Vi ste gotovo med tistimi, ki ste za letos naročnino že plačali, če jo še niste, storite to takoj. Položnica, če je nimate, se dobi na vsaki pošti za 25 par. štajerska. Mala Nedelja. Malonedeljčani bodo skoraj tako srečni, da bodo s svojimi novicami prav lahko svoj list vzdrževali. V nedeljo dne 29. januarja nam je prečital g. župnik s prižnice izstop g. Razlaga Alojzija iz rim. kat. cerkve. Častiti se je silno jezil, da je tega izstopa iz rimskokatoliške cerkve kriv tisti shod, katerega smo imeli dne 15. januarja. Da pa temu ni tako, je gotov dokaz, da je bil že Razlag svoj izstop pred dvema letoma zahteval oz. naznanil okrajnemu glavarstvu v Ptuju. To pa zato,'ker so cerkvena bremena in popravila fa-rovžev pretežka. Sicer bi moral plačati Razlag tisto leto za popravilo farovža pri Sv. Tomažu, letos pa zopet pri Mali Nedelji. Vse te dajatve so Razlaga tako razkačile, da je izstopil iz cerkve in kakor upa, tudi od dajatev. Opravičeval se je g. župnik, da so popravila farovžev zahteva okrajnih glavarstev. Vsak davkoplačevalec pa ve, da na podlagi dež. zakona z dne 7. vel. travna 1874. leta mora glavarstvo to vpoštevati, ako župnijski te, da je naša fara oziroma občine v nji že popolnoma zaspale. Pa temu ni tako. Tudi tukaj smo se močno gibali, posebno sedaj, ko smo imeli povsod občinske volitve. Vse NOVICE IN RAZNO. TEDENSKI KOLEDAR. Oton Župančič, častni meščan mesta Kamnika. Občinski odbor mesta je vrelo, posebno stari (bivši) žu-1 Kamnika je na seji dne 30. januarja pan občine Sv. Lovrenc. Tam so na predlog župana imenoval nastavili samo eno kompromisno li-! šeSa velikega pesnika in pisatelja sto, pa vendar so se pred volitvijo • 0loJJ.a Zupančiča svojim častnim župana skregali najbolj pristni kle-, meščanom. rikalci ter hoteli nekateri napram) Zgradba poslopja poštne hraml-županu revizijo. Seveda je bil med; mce v Ljubljani. Gradbena direk-njimi sam bivši župan in takratni i ciJa v Ljubljani razpisuje za pre-blagajnik in tudi oni, ki je povsod : vzem gradbenih del in dobav za tam, kjer ga sploh ne bi rabili, j zgradbo poslopja poštne hranilni-Kako pride -s tem, poročam drugič, jce v Ljubljani prvo javno pismeno V občini Dragovič z 82 volilci, čut-! ofertalno licitacijo na dan 9. mar-te in strmite, pa so postavili 5 (pet); ca 1928 ob 10- uri v sobi št- 2- grad" kandidatnih list in so vse liste bene direkcije v Ljubljani. Odobre-zmagale z ogromno večino. Dve li-! ni Proračun za vsa dela znaša sti po dva, tri liste po enega odbor-16,130.189 Din 71 par. nika. Za župana je izvoljen priljub-1 Samoupravni uradni list. Te dni Ijeni naš tovariš Ivan Podhostnik.'lzlde Prva številka uradnega lista gostilničar in trgovec. Tudi dobri ljubljanske in mariborske oblasti naši pristaši kakor Čeh Franc, Ču-1 »Samouprave«, ček Jakob in Petrovič Simon so od- i D/0«1 tir Iia P«>Si Zagreb—Beo-borniki in svetovalci tukaišnje ob-! -nuL v prometnem ministrstvu iz-čine. V občini Zagorci so napelidelujejo načrt za zgradbo tira na klerikalci vse sile, da bi zmagali j Pro8'' Beograd—Zagreb. Nova pro-oroti našim možem. Pa vse zastonj. ga bo vodlla Preko južnega dela 12. februarja, nedelja: Evlalija. 13. februarja, pondeljek: Katarina. 14. februarja, tcfrek: Valentin. 15. februarja, sreda: Favstin. 16. februarja, sreda: Favstin. 16. februarja, četrtek: Julijana. 17. februarja, petek: Konstant. 18. februarja, sobota: Flavijan. SEJMI. 12. februarja: Motnik. 14. februarja: Dob, Dobrova, Št. Lambert, Žerovnica, Semič, Brežice, Ponikva, Središče, Žalec, Sevnica. 16. februarja: Šoštanj. 17. .februarja: Podšentjurij. VALUTE. Berlin 13.56, Curih 10.93, Dunaj 8.—, London 277.—, Nevvvork 56.75, Pariz 2.22, Praga 1.68, Trst 3.—. Zmagali smo s 5 proti 2 glasoma, dasiravno so si najeli tiskarno, da jim je »driikala« povabila. Za župana je izvoljen dosedanji nepristranski župan Andrej Čuš. V občini Sakošak so klerikalci vložili kompromisno listo seveda iz imeni samih klerikalcev. To pa naš tovariš zapazi in tudi on vloži drugo tisto, s katero jim prekriža račune. Dobil je štiri odbornike in je sedaj prvi svetovalec. Imamo še občino Hlaponci. Tam so vložili dve listi in vsaka je napol zmagala. Za župana so v naši fari izvoljeni vsi dosedanji. Pač pa večino svetovalcev in odbornikov imamo novih, na Listnica uredništva. Pozor fantje, dopis iz M. N. je tožljiv in ga ne moremo priobčiti. Srema po Bosanski Posavini do Šiška, od tam pa po ugodnejšem terenu kot sedanja do Zagreba. Zopet komisija. V Ormož je prišla te dni posebna komisija, po na- j Več dopisov in člankov je radi pomanj-logu zelezniskega minisira, da pre- kanja moralo izcstati za prihodnjo šte-gleda in preišče vse nepravilnosti, vilko, lako tudi iz Prlekije. ki so se dogodile ob priliki graditve . ........................ železnice Ormož—Murska Sobota. ., , . . V Škocjanu na Dolenjskem je dal' Sadjarji! Pomnite, da je zimsko Marinčič razglasiti pred cerkvijo, škodljivcev z AR- da je župan on sam in ne g. župnik AAlb?r,"Pro- kakor nekateri trdijo izva*a CHEMOTECHNA, Ljubljana, Ribiška sreča. Ribič g. Laznik je Mestm tr« 10-na Svečnico ujel pri Zidanem mo-1 Turški minister aretiran. Drž. stu v Savinji 9 kg težkega sulca. ; Pravdnik v Angori je sestavil ob-Razkosana ženska na železniški tožbo proti bivšemu ministru za katere imamo upanje, da bodejo Orožniki so pretekli teden mornarico Isanu beju. Na ukaz viš- uradi popravilo zaprosijo. Če bi si vestno pazili na red in branili pra-*nash na zelezniški Progi med po- Jega sodišča je bil bivši minister pa ti dobri farovški gospodje mo- vice istai° Savo in Zagorjem na koščke .Isan bej takoj aretiran, rali farovže sami popravljati, bi pa i „ „ . , . . _ „ , 'razmesarjeno žensko truplo. Po? Stroga obsodba korupcijonistov v še stoletja držali. Siromak mora1, pristava pri Ftuju. O žalostni daljšem poizvedovanju so ugotovili,, Rusiji. Te dni je bil v Moskvi ob-plačati, pa vzemi, kjer hočeš. Pre-i traSedi.» radi zastrupljena družine da je nesrečnica 40-letna žena že-'sojen na smrt Leonid Novikov. šef prečili bodemo to le takrat, kadar I. n'ka ™erseka v Zg. Pri- lezniškega čuvaja Ana Novakova, glavnega gospodarskega oddelka, bodemo v državi mi tako močni, staV1' v Je .po™r.ocl!a Ali S™ za nesrečo, samomor, ali ker je kot državni uradnik spreje- kakor so zdaj oni, da bodemo dik-ne®re™ v * ridersekovi hiši je umor še niso dognali, vendar pa mal podkupnino, tirali mi kakor sedaj oni nam. | ^budila žalost v celi šentviški fari. orožniki pridno poizvedujejo. Skoro živ pokopan. V Bratičih v Sv Vid niže Ptuja Dne 24 ianu- dob"mi štirinajstimi dnevi je, Samomor 12-ietnega dečka. _ V Hercegovini je te dni nekega kme-arja smo dobin ZegažupaSav SS ZZnTfesS&Z CkMi na hrvat*kem P"™rju ;La nenadoma napadla božjast. občini Pobrež, Franca Rogineta. rt ^Sev S^S^Ia S^ J!^ slabega T"0" " " °bleZal ** ^ Novo izvoljenemu županu Francu otroka SQ {ak • od ,jali y b]ižnjohala 12'letm decek Prkar Mane-Rogmati kličemo: sledi prejšnjega javno bolnico v pt • kjer ^ 711T^ O n O OTnnnin in /I nI n Irv« lrlinriTVlA - _ ____. . ' " župana stopnje m dela ter kličemo Iu umr!a. v bolnici ostala dva otro-za naprej vsestransko k dobremu ka sta tudi ta]a žrtvi 7astrur)_ delu. Ostalemu odboru pa želimo v ljenj{, Na zahtevo raerodajnih kro- težkem delu veliko uspeha. Občan. Iz Lancje vasi pri Ptuju. Kakor malo kje živita pri nas dva prijatelja v najtesnejši tovarišiji, neprestano iz šolske dobe. Odlikujeta se kot zavedna in delavna fanta. Jakob Kuraz in Jakob Sirovnik iz Lancje vasi sta časti vredna ter dobra delodajalca. Tovariša Jako- j staro 9 ba se dne 12. in 13. t. m. poslovita od fantovskega stana in stopita v zakonsiki stan. Bodi vama že za-naprej izrečena častitka od nas vseh, ki vaju visoko cenimo. Zavedajte se kmetijskega stanu in nikoli ne omahnita v borbi za kmečko misel. Želimo obema polno sreče v zakonskem stanu. Faran. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Gospod urednik in spoštovani čitatelji »Kmetskega lista«. Mogoče si misli- gov se je morala nedolžna deca zopet izkopati in se je izvršila obdukcija, ki je preiskala vzrok za-strupljenja. Za mater in enega otroka je še upanje, da ozdravita. _ St. Vid niže Ptuja. Išče se usmiljena in dobra družina brez otrok, ki bi želela sprejeti za svoje mlado dete, staro 9 mesecev, čvrsto in zdravo. Otrok ima nekaj denarja. Reflektanti naj se ustmeno ali pis-' meno obrnejo na naslov varuha: Franc Štrucl, tob. traf., Sv. Vid niže Ptuja. Ali veste, da je z enim novim naročnikom pridobljen siguren glas za volitve — dostikrat pa tudi pet! Strašna nesreča v Varešu. V tovarni v Varešu se je pripetila grozna nesreča. Delavec Marko Zingel, 1< tev. Skušali so ga obuditi k življenju. a brez uspeha. Prenesli so ga v njegovo hišo in položili na mrtvaški oder. Nekoliko ur pozneie pa je .navidezni mrtvec zopet oživel ter ,'se počasi dvignil na odru. Z začu- visoki peči za talenje železa, je po \ nesreči obtičal na valjarju, da ga je ' ta popolnoma zdrobil in zmečkal. "bdenjem je gledal okoli sebe. Kmalu pa se je spremenila smrtna žalost v veliko veselje. „ „ . , , . . Dva delavca podedovala 89 mili- i orocm prstan v krompirju. Ne- jonov lir. Pred nekaj meseci je soka nemška kmeuca je zgubila že disče v Rimu izdalo razsodbo, na pred petnajstimi leti na njivi poroc- podiagi katere sta proglašena brata m prstan. Kljub marljivemu iska- ScarponL oba delavca, edinim dedi-nju ga m mogla najti. Lansko leto gem premoženja njihovega strica, je na doticni njivi kmet vsadil kateri je pred dalj 5asa umr] in za. krompir. Te dni je zena lupila pustii premoženje, cenjeno na 89 krompir m na nemalo začudenje je milijonov lir. našla sredi enega krompirja svoj 15 let pogrešani prstan. Bogata zamorska sužnja. V državi Kentucky v Ameriki je te dni umrla zamorka Ellen Daviš, katero so smatrali za najbogatejšo sužnjo. Ona je bila po večletnem suženjstvu oproščena in po gospodarjevi smrti je podedovala 500.000 dolarjev. Radi nepokorščine proti vojaškim oblastem obsojeni. Jeseni lanskega leta je bilo vpoklicanih v ljutomerskem srezu več kmetov s konji na orožne vaje. Radi jesenskega dela na polju pa se je več kmetov pozivu uprlo. Zato so bili te dni pred divizijskim sodiščem obsojeni na daljše zaporne kazni. 6 Jf Kmetski pokret bo toliko močan, kolikor bomo zanj storili! -^c Velika zlata rudišča na Švedskem. V severnih delih Švedske so zadnje čase raziskavah razna rudi-šča s pomočjo modernih električnih načinov. Uspehi teh raziskovanj so bili izredno zadovoljivi. Pod debelo plastjo peska so naleteli na obsežna rudišča bakrovih, železnih in ar-zenovih kršcev. V arzenovem kršcu so pa našli tolik odstotek zlata, ki ga še v nobenem slučaju na svetu niso dobili. Povsem izgleda, da so odkrili najbogatejša zlata rudišča na svetu. Posamezniki seveda ne bodo mogli pridobivati zlata, ker se mora šele v velikih kemičnih tovarnah izločiti od ostalih rud. Napredek v oboroževanju. Angleško ministrstvo vojske je te dni odločilo, da se vojake ne oborožuje več z navadno puško, ampak vse s strojnicami. Koliko je na svetu diamantov. Na podlagi statistike se je ugotovilo, da je na svetu za 40.000 kg diamantov v vrednosti 380 milijonov dinarjev. Največ diamantov se je dobilo iz Južne Afrike in sicer 34.000 kg, iz Brazili je 2500 kg, iz Indije 2000 kg, ostalo iz drugih držav in delov sveta. Ako računamo en karat (20 cen-tigramov) brilianta (brušenega di-jamanta) 2000 Din, potem dobimo vrednost vseh diamantov 380 milijonov dinarjev. Oboroževanje Amerike v zraku. Ameriška vlada je sklenila, zgraditi v prihodnjih petih letih 1800 aeroplanov. ki bodo stali 750 milijonov dolarjev. V miroljubnem namenu gotovo ne gradi Amerika te vel ikonotezne načrte oboroževanja na moriu in v zraku. Čudo angleške kirurgije. Pred par tedni ie bila izvršena v Londonu operacija katero se more označiti kot nravi čudež moderne kirurgije. lVPada 12-letna deklica ie bila na neki londonski ulici od avtomobila novr»7pna in errrln raTriesarie-na. Pri padcu ji je počila lobanja in možeani so ji zlezli iz nje. Došli zdravnik je možgane popravil v lobanjo ter nato v bolnici znšil mreno. Otrok je spočetka čutil močan glavobol, ali ie naposled popolnoma ozdravel in rane so se zacelile. Offnjenik Krakatau še vedno bruha gorečo lavo nad sto metrov visoko. Ljudstvo je vsak trenutek pripravljeno na beg. Morje je silno razburkano in prebivalci se boje, da se ne ponovi slična katastrofa, kakor je bila 1. 1883. Že zadnjič smo omenili, da leži otok Krakatau v morski ožini med otokom Javo in-Sumatro. Leta 1883, kakor ome- njeno, se je zgodila na otoku katastrofa, kakršne zgodovina . ne pomni. Takrat se je najvišji vrh med strašnim bruhanjem razpočil in se pogreznil v morje. Mesto Ba-tavia na Javi je bilo 36 ur v po-polni temi. Morski val, ki je nastal .vsled pogreznenja vulkana, je na j vseh bližnjih otokih uničil 36.147 i ljudi. Na otoku Javi je popolnoma | porušil tri mesta in 165 vasi. Kra-jkatauski pepel se je razširil po j vsem svetu. Pepel je vzdignilo 60 ,tisoč metrov visoko in ga je zračni .val nesel po vsej zemeljski obli. I Po katastrofi je ostal od otoka Kra-; katau samo južni del. Preje je zrta-: šal obseg otoka 33 in pol kvadratnih kilometrov, po katastrofi pa samo še 15. ' Zlato na morskem dnu. Ogromni j zakladi se nahajajo na morskem dnu vsled potopljenih ladij. Ako i pomislimo, da je samo med svetov-j no vojno bilo potopl jenih na tisoče ladij z vsem bogatim tovorom, potem si lahko predstavljamo, kolike vrednosti leže pod morjem. Tako je tudi za časa krimske vojne potopil vihar v Črnem morju velik del francoske in angleške mornarice. Med ostalimi ladjami se ie potonila tudi »Beack Princ«, ki je nosila velike množine zlatega denarja za voiaške plače. Že večkrat so poskušali dvigniti zlate zaklade, toda vsakokrat brez uspeha. Tudi pre-i teklo leto je poskusila srečo neka ! japonska družba. Ogromno denarja so potrošili, toda tudi njim ni bila sreča mila ter so po dolgotrajnem naporu delo opustili. Govore, da bo prihodnje leto pričela z iskanjem zlata ruska vlada sama. Silen mraz v Ameriki. V severnih pokrajinah Amerike je zavladal strahovit mraz. Prvič, kar pomnijo ljudje, so zmrznili največji slapovi sveta na reki Niagara. Nov otok. Vsled bruhanja ognjenika Krakatau je nastal v bližini sundskega otočja nov otok. Ogromna dediščina. Vdova Štefana Harkmessa, delničarja petro-lejske družbe Standard Oil Compa-ny, je po smrti svojega moža podedovala premoženje vredno 107 milijonov- dolarjev. Samo davka na dedščino je plačala od te ogromne vsote 18 milijonov dolarjev. Sin pokojnega Harkmessa pa dobi 90 milijonov dolarjev. Današnja Amerika, kateri cel svet dolguje, ima več takih revežev, ki bodo morali skozi šivankino uho v nebesa. Ženo vrgel skozi okno. V neki familiji v Parizu sta se mož in žena stalno prepirala radi hčerke, ki je prišla večkrat zvečer prepozno domov. Mati je pa hčerko vedno zagovarjala. Ko je ob neki priliki zopet prišla hčerka pozno v noč domov, jo je oče ostro kaznoval, a mati jo je na vse pretege ščitila. Tedaj pograbi razjarjeni mož ženo in jo treščil skozi okno tretjega nadstropja. Jubilejni zbornik i, a netdesetletnico Otona Zupančiča. Uredil Fran Albrecht. Ljubljana 1928. Izdaja »Ljubljanskega Zvona«. Založila Tiskovna zadruga. 121 shrani in 8 slik v bakrotisku. Cena broširani knjigi Din 42.—, v platno vezani Din 56.—. poštnina Din 3.—. Za Župančičev jubilej je izdala Tiskovna zadruga knjigo, ki bo razveselila vse njegove če-stilce in ki se lahko že po vnanji opremi, po krasnih umetniških prilogah uvrsti med nailepše knjige, kar tih je izšlo v r^slednrih letih na slovenskem knjižnem !>rgu. Zbornik oblega 11 člankov, ki z raznih strani osvetljuie-jo pesnikovo življenje in delovanje. V uvodnem članku nodaja zbornikov urednik splošno sliko Župančičevega pesniškega značaja iti razvoja. Jedrnato, lahko umljivo, a vzlis tema -do dna segajoče je označena pesnikova umetniška osebnost. Posebno zanimiva so pisma Ketteja, Cankarja in Murna Župančiču. 'Pisma so krepko in od konca do kraja interesantno čtivo. Albrecht pa podaia pesnikove življenjepasne nodatke, ki -bodo dobro rabili tudi prirediteljem Župančičevih proslav na deželi. Ilustracije podajajo nesnika v različnih dobah, njegove sta riše, njegovo soprogo, družino, pesnikov rojstni kraj Vinico. Leno. vsebinsko bogato knjigo, to kateri bodo radi .posegli vsi, ki se želijo poglo-ibiti v Župančičevo poezijo, prav toplo priporočamo. IVAN JAX IN SIN r0 ti vrag naložili in se bode naš trud dobro naj se pri nas vedno uporabi 40% izplačal. Popolnoma napačno pa je gnojiti samo enostransko, na primer tako, da damo zemlji samo fosforno kislino, toraj gnojimo samo z superfos-gospod župnik proti knjigam, ki ■ fatom, ali pa samo z apnenim duši- ti, sedaj sem pa aparat doma pozabili« Poliujšljivo berilo. V neki domači fari je pridigoval človeka preveč razburjajo in je po zval vse svoje ovčice, naj mu takoj naslednjega dne prinesejo vse take razburljive knjige. Naslednjega dne je bil farovž poln ljudi, vsak pa je držal v roki svojo — davčno kniižico. Hi gospodar. Gnojenje z umetnimi gnojili. Da zamoremo žeti ne zadostuje samo, da sejemo oziroma sadimo, temveč moramo predvsem tudi gnojiti. Vsak kmetovalec dobro ve, da je hlevski gnoj predpogoj vsega gnojenja, ker z hlevskim gnojem ne dovajamo zemlji samo rastlinske hrane, temveč jo izboljšamo in napravimo sposobno, da se zamore umetni gnoj v nji popolnoma uveljaviti. Tudi je hlevski gnoj povzročitelj delovanja bakterij v zemlji, ki so za razvoj kulturnih rastlin iz-vanredne važnosti. Žal pa danes skoraj vsakemu kmetovalcu pomanjkuje hlevskega gnoja in ima kvečjemu % ali tega na razpolago kar je potrebno, da nadomesti z njim na svojem polju kom, oziroma čilsko solitro. Tako gnojenje nikdar ne prinese zaže-Ijenih pridelkov, ampak nasprotno še pokvari našo zemljo. Z popolnim gnojenjem damo zemlji vse kar smo ji odvzeli, zato nam ta tudi prinese obilne pridelke in obdrži svojo plodovitnost. Umetna gnojila se trosijo na po- kalijeva sol. Fosiorna kislina se pri nas v veliki množini izdeluje in sicer v obliki rudn. superfosfata. Tudi jo uvažamo v obliki thomaževe žlindre. Dušična gnojila se priporočajo predvsem vapneni dušik, ki se tudi pri nas izdeluje in se rabi za jesensko gnojenje in tudi spomladi. Čilska solitra se rabi spomladi ker hitro deluje. Sedaj v februarju ali marcu si mora vsak kmetovalec nabaviti po-tr bna umetna gnojila, ker koncem vse one hranilne snovi, katere je z _ . . ...... žetvijo svoji zemlji odvzel. Da pa Ija, travnike itd. v jeseni ali pa v marca ali začetkom aprila je zadnji njive, travnike itd. ne osiromači, Zgodnji spomladi, marca meseca. ?fls- 7 niimi cmmiti mora poleg hlevskega gnoja upora- j Pri ozimninah je bolje jeseni pred biti umetna gnojila. [setvijo, vendar ne škoduje, ako spo- čas, da z njimi počne gnojiti. Gnojilni poskusi, ko preučevanje strokovnjakov, so dokazali, da so Razpoložljiv hlevski gnoj naj !mladi gnojimo na način površnega se dosegli najbolji vspehi tedaj, če vsak kmetovalec racijonelno upora- gnojenja. Tako gnojenje ima vedno - se je z umetnimi gnojili sledeče bi najbolje tako, da vsakih 3-4 let isti vsPeh ko jesensko. | gnojilo: eni njivi dž dovolj hlevskega gno- Na žitih in travnikih, na en hektar (1% orala): . ja. Vse druge rastline oziroma njive in travnike pa mora vsako leto do-voljno gnojiti z umetnimi gnojili. Kar se tiče umetnih gnojil se danes kmetovalcu od različnih strani svetuje to in ono. Pravilno stališče je pa le eno, in to je, da se mora zemlji dati vse to, kar smo ji odvzeli. Strokovnjaki in učenjaki agri-kulturne kemije, kakor vsi tozadevni praktični poskusi so dokazali, da zamoremo največje pridelke doseči z umetnimi gnojili samo tedaj, če damo zemlji vse glavne hranilne snovi, to je kalij, fosforno kislino in dušik. Tako gnojenje imenujemo popolno gnojenje in samo na temelju tega zamoremo računati, da smo 100—150 kg 40% kalijeve soli, 50—75 kg na oral, 250—300 kg superfosfata 150—200 kg na oral, 100—150 kg apnenega dušika 50—75 kg na oral. Na krompirju, repi, pesi, detelji in koruzi: 200—300 kg 40% kalijeve soli, 100—150 kg na oral, 250—300 kg superfosfata 200—250 kg apnenega dušika Na hmelju, vinogradu in sočivju: 250—350 kg 40% kalijeve soli, 250—300 kg superfosfata 200—250 kg apnen6ga dušika 150—200 kg na oral, 75—125 kg na oral. 125—200 kg na oral, 150—200 kg na oral, 100—125 kg ha oral. Pripomni se, da naj se kalijeva sol in superfosfat skupno zmešana razsipa, medtem ko naj se apne-ni dušik 10 dni poprej ali pa pozneje da zemlji. Manjšo tu navedeno količino rabimo tedaj, če smo dali na njivo tudi hlevski gnoj, drugače pa moramo pognojiti z večjo tu navedeno količino. PODLISTEK. V odvisnosti od gospode. Povest. Napisal Franc Tovornik, kmet. (Nadaljevanje.) Ni še dobro do konca zgovoril, ga že drugi birič udari z bičem preko glave, da je takoj kri brizgnila iz rane na čelu. Kakor bi trenil je Goršek, čeprav že v letih, zgrabil za bič, iztrgal ga biriču iz rok in bumf po njegovi glavi, kateri se je tudi takoj poznalo, da je krvava. V istem trenutku je priskočil na pomoč Ga-špar, ki je čepel vzadi za drvarnico. Začel je obirati biriča z leseno lopato, katero so imeli za pritepanje gnoja na vozu, kadar so ga vozili po lepih vaških ulicah. Gašpar, ki je bil pravi mojster pri raznih tepežih, kjer je rad sodeloval, je tudi tukaj tako imenitno »poravnal klošterski gnoj,« kakor se- je potem rad pohvalil, da je začela iz njih vseh gnojnica (kri) teči. Da to ni šlo brez hrupa, je jasno. Vaščani so prileteli od vseh strani. Ženski svet je, videč kri, zopet zagnal vik in krik, kakor da se Jeriha vdrugič podira. Oskrbnik Gall, ki jih je dobil še bolj malo porcijo, je videč obupni položaj biričev, stisnil prvi rep med noge ter jo naglo pobral iz dvorišča na prosto. Njegov lep zgled sta takoj posnemala vsa krvava biriča, ki sta v naglici pozabila na Pavleta. Gašpar je poslal za njimi še konec tiste polomljene lopate ter še par lojtrskih voz strel, vragov in drugih takih lepi stvari, ki si jih človek zmi-sli samo v položaju, v kakoršnem so se nahajali naši možje. Razburjenje in strah sta se polotila vse vasi, ko so se ljudje zavedli dejanja in posledic, ki bodo gotovo prišle. Malokdo je bil na vse bolj jezen in žalosten obenem, kakor gostilničar Muhe. Prej vedno na smeh se držeča mala usta so se mu zdaj stisnila, kakor bi divje jabolko (lesnjačo) grizel. Stokrat si je bil že naprej izračunal, koliko dobička mu bo dala veselica. Imel je že pripravljen v kleti sodček vode, katero po vseh krčmarskih postavah sme mešati z vinom, ko bodo gostje enkrat toliko pijani, da tega ne bodo opazili. Ker voda nič ne stane, se bo s tem zopet pomnožil dobiček. »Tristo zelenih, zdaj pa je vse skupaj vrag vzel! Prokleti klošter!« Tako in še več je robantil razjarjeni Muhe. Še ene osebe in njene žalosti ne smemo prezreti, namreč Pavletove izvoljenke Julčke. Kako je ona čutila v svojem srcu, kaka bolečina se je njej navalila na nedolžno in ljubečo dušo, to človek, ki ni skusil nekaj enakega, ne more razumeti. Kakor da se je teža celega leškega hriba zvalila na njena dekliška prša in ji zdaj ne da dihati, sploh ne živeti. Smrti pa vendar še ni od nikoder. Da so ji Pavleta odnesli za vedino na pokopališče, bilo bi za njo lažje. Imela bi vsaj njegov grob, katerega bi hodila rosit s svojimi solzami ter bi ga zaljšala s cvetjem. Tako pa bo najbrž njegova zadnja ura v smrdljivi ječi, kjer mu niti solnčni žarek ne bo posvetil za slovo od tega za malega človeka tako mukapolnega sveta. A ona bo v očeh gosposke in tudi drugih škodoželjnih ljudi nosila do konca življenja sramoto, da je bila ljubica zločinca. Pa kaj zločinca! Najbolj poštenega, pridnega in razumnega fanta v celi okolici, ki je imel samo to napako, da je znal s svojimi možgani misliti in soditi sam, da ni mogel tako misliti, kakor ukažejo drugi in bi bilo tudi prav gospodom, pa naj bodo posvetni grajšča-ki ali samostanski mogotci. Take črne misli so ji begale po mladi glavici. Solz, katere so se ji udrle takoj v potokih, je kmalu zmanjkalo. Na večer je prišel Pavle. Kako veselje drugekrati. Zdaj pa se ga je prej prestrašila, nego ne. Bila je bleda, samo ustnice so še imele svojo barvo in se tako podale k obledelemu ličecu, kakor lepo barvane pisanke (piruhi) zraven velikonočnega kolača. Taka se je zdela njemu še lepša. Brez besed sta si podala roke in se objela, baš kakor pravi tista pesem: Srček je bil na srčku oči pa na očeh, in pa še naprej: » Ljubezen se je vnela, da še nikdar taka. • Toda njima ni bilo srce veselo. Pravijo, da se v nesreči pravi prijatelj spozna. Skušala sta eden drugega tolažiti, a bila sta oba tolažbe potrebna. »Veš kaj, Pavle,« mu je dejala, »kadar bodo prišli drugič po-te, nič se ne brani, pa skrivati se tudi ni treba. Jaz bom sama šla v samostan in bom priorja prosila zate. Trdno upam, da me usliši. On je ves drug človek, kakor je bil prejšnji. Doma je nekje na Dolenjskem, baje v Novem mestu, meščanskega rodu, ne plemiškega. On ima srce bolj dostopno za prošnje malega človeka, kakor sinovi vitežkih rodbin.« »Oh, Julčka, kako si ti zame skrbna.« »Kako ne; brez tebe mi je življenje prazno.« »Ampak v samostan ti ne svetujem da bi hodila. Ali nisi slišala, kaj se je že marsikateri zgodilo v prejšnjih časih?« »Da, to je bilo prej, kar pa je tukaj za priorja Gabaoti, je čisto drugi red in dis(Splina v kloštru.« Malo potolažena sta se ta večer razšla. (Dalje prihodnjič.) KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM BaCun postne hranilnice IL 14257 reg. zadr. z neomej. zav. Brzojavke „Kmetski dom". Telefon 81. 2847 v Ljubljani^ Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje ° Daje: Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Obrestuje vloge rta ^O/ brez od-knjižice ^m) povedi čistili Večje italn« vloge In vloge v tekoCem računu po dogovoru. Preskrbuje: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. Uradne ure: Vsak delavnik od 8.-12.'/, in od 3.-1% v| Pooblaščeni prodajalec srečk država© razredne loterije. Podružnica v KAMNIKU na Olavnem trgu. Najbolj£1 In nojlrpežnejil ŠIVALNI STROJI so: mQHITZNEM« in WADLES" eb dom, obrt In Industrijo, t raznih opramah. - Istolam Švicarski pletilni stroji „DUBIED". Pisalni stroji „UKANIX'». Ugodni plačilni pogoji. Večletna garancija. Tovarniška zaloga: mm b8izu Prešernovega spomenika ob vodi. Proda se lepo -v vinorodnem kraju na Dolenjskem. — Naslov ipove uprava Kmefeke-ga lista pod št. 1000. Gostilna, trgovine, posestva, tudi .v bližini mest; nakup in najem po-srednije »Marstan«, Maribor, Koroška o. 10. V večgem itrgu na Dolenjskem se sprejme kot učenec krepak in pošten fant, ki ima veselje do mesarske obrti. Pismene ponudbe poslati na upravništvo Rmetske-ga lisila. V • v prometnem kraju s posestvom se kupi. Ponudbe z navedbo cene na upravo Kmetskega lista. Preseliti/eno komercijalna banka d. d S SJ^IUBVIIH pnnnužNiCA liubliana naznanilo! PODRUŽNICA LJUBLJANA c (Uilacija banke Čeho-SlovaSkl Legiji v Pragi) lise Je preselila v novo urejene prostore is? a Mestnem Irgu S. Najboljšo Thomasovo žlindro UEZiifl" - za 100 kg predaja »EKONOM" osrednja gospodarska zadruga Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. po Din 143 Kmelovaici , gnojite s iijevo soljo na^en hektar (ls/4*orala) s sledečimi količinami 40% kalijeve soli.: Na žitih injtravnikih: 100—150 kg (50—75 kg na oral). Na krompirju, repi, pesi, detelji in koruzi: 200—300 kg (100—150 kg na oral). Na hmelju, vinogradu in soEivju: 250—350 kg (125—200 kg na oral). Večjo tu navedeno količino rabite na hektar (oral) tedaj, če v istem letu niste zadostno gnojili s hlevskim gnojem. Vsakoletno gnojenje s 40°/0 kalijevo soljo, superfosfatom in apnenim dušikom je_ edino sredstvo za dosego največjih pridelkov. Tako gnojenje imenujemo popolno gnojenje. — Ze mešano gnojilo ,,Nitrofoskal Ruše" je zelo priporočljivo. Agrikulturno IcemlEinI urad JSagrrefo, Trg. N. br. 4/b ki deluje po nalogu znanega nemškega „Kali-sindikat"-a, Vam da vedno brezplačno vsa potrebna pojasnila in brošure od vseh vrst umetnih gnojil. nvent u rilol razprodaj po znatno znižani!cenl Moški čevlji, črnilin rujavi, amerikanske oblike Din 100" Moški čevlji, črni in rujavi, širni oblika . . . Din 130' Ženski čevlji, nizki in visoki, od Din 40 do Din 100 Fantovski in dekliški čevlji........Din 60 Otroški čevlji, nizki od Din 10 - do.....Din 40 Nogometni čevlji, prikladni za delo, od Din 40 - do Din 50' Ne zamudite ugodne prilike pri nakupu obutve In obiščite naše prodajalne na Dunajski c. 23 na dvorišču, Carl Pollak, d. d. Hud*'*: MILAN MRAVLJE. - Z* EoMorelJ >Kraet»k»ga Usta: IVAM PUCEU, narodni poeiaaas. - Z* tiskarno >Uwku<: AKDREJ SEVE3, 000102010202010101000201000002010202020101000201020102012348020100025301010102010248020102000201485302010253020102010201234802010100020100020201010102015348020102480201534848015348020148235323235323