II. AGODOVIKA P REŠ K E FARE. Spisal ANTON KOBLAR, škofijski arliivdr. -^x-3§£>o^ sutuorm V LJUBLJANI. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1884 . KAZALO It zgodovini Prešite fare. Poglavje Stran J. Prirodoznanski in statistični opis.117 II. Ob ustanovljenji fare.120 III. Cerkve .122 IV. Duhovni pastirji.126 V. Poslopja in dohodki duhovnov.130 -M - 15* i UVOD. o se je bil L 1786 odkrojil južni del od staro¬ davne fare Sorske, ustanovila se je nova samo¬ stojna fara Preska. Pred tem časom je bila pa mnogo stoletij združena Preska z materjo-faro na Sori v jedno telo, in zato ju tudi mi dotlej nismo hoteli ločiti pri zgodovinskem opisovanji Sore. Zabeležiti imamo toraj tukaj, ko govorimo o fari Preski, le imenitneje stvari, ki se nje tičejo od ustanovljenja fare pa do današnjega dne. V kratkem bode Preska fara z mnogimi drugimi na Kranjskem obhajala stoletnico svojega rojstva in v to proslavo naj veljajo tudi pričujoče vrstice o njeni preteklosti. I. Prirodoznanski in statistični opis Preske fare. Eazteza se Preska fara po svoji legi med 46° 5'5' in 46° 8-5' severne zemljepisne širjave ter 62" 3' in 32° 6' izhodne dolgosti. Sosedinje so jej sledeče fare: na jugu Sentvidska in sv. Katarinska, na zahodu Smleška, na severu in zapadu pa Sorska. Večji del Preške fare, ki je nekdaj spadal pod Soro, smo tudi v prirodoznanskem oziru vže zgoraj opi¬ sali in zato se ozremo sedaj le še na novopridobljeni - 118 - oddelek, ki je poprej spadal pod Šentvid, namreč na sosesko Golobrško. To ti je uro dolga, zelo ozka dolina, navadno imenovana Graben. Začenja se ona pod Medenskim klancem in se vleče proti jugu. Njen južni del nosi ime Babini Dol. Sredi te doline se dviga 491 m visok grič z imenom Golo Brdo, koder stoji cerkev sv. Duha. V primeri z malo višavo je razgled od tukaj dražesten. A ne ozirajmo se proti mogočnim Snežnikom in širni Cerkljanski ravani, nam je mar le tihotna so¬ seska Golobrška, sredi katere stojimo, in zeleni griči, ki jo obdajajo. Tu se vrste holmi: Gadovec, Strma Stran, Klemenek, Ilovi Vrh in Ravnik. Gori v koncu Grabna izvira močen studenec, ki dela, še preden se odpravi na uro dolgo pot do Save, precej širok bajar in ribice plavajo po njem. Mavlovšica je ime glavnemu potoku, ki teče po Grabnu, a med potom se mu pridruži več bratov, namreč malih, večkrat suhih potočkov, kakor: Strožnik, Stajnik, Ovčak, Petelinški Potok in Malenšica. Voda Mavlovšica s svojimi pritoki je znamenita zarad tega, ker goni 32 malnov, v katerih se melje žito, več- jidel pa prideluje laneno olje. Zarad kupčije z oljem in prešami je znan ta mali kraj tudi po sosednih deželah. Razun raztresenih hiš v Babinem Dolu in na Zavošah so v Golobrški soseski tri prave vasi, in sicer: Seničica z 11., Golo Brdo z 10. in Jama s 4. hišami. Vsa Preška fara pa obsega sedaj sledeče vasi: Preska, Goriče (polovico vasi s škofovim gradom vred), Stešica z Ravnikom, Žlebi, Medvode, Seničica, Golo Brdo z Zavošami in Babinim Dolom, in pa Jama. — Zem¬ ljiški gospodarji v Preski fari so bili do leta 1848 pod¬ ložniki cerkvam (Preški in Žlehski), ali pa graščinam (Goriče, Smlednik, Purgštal in Črnelo). Sledi naj tu nekoliko podatkov iz farnih matic, ki nam kažejo statistični pregled o številu rojenih. — 119 — umrlih in poročenih (parov), kakor tudi število vseh duš v Preski fari ob raznih časih. Omeniti pa hočemo prej, da od septembra 1812. leta pa do 26. maja 1816 ni imel župnik poročne knjige v rokah, temuč poročal je takrat, za časa Francozov, Medvodski mer (Maire von St. Veit und Zwischenwassern) Josip Kalchberg. ter beležil poroke v matice. Farna cerkev sv. Janeza Krstnika v Preski ima tri podružnice, in te so: cerkev sv. Marjete v Zlebeh, sv. Jakoba na Petelineu, sv. Duha na Golem Brdu, in tem prištejmo še kapelo sv. Frančiška Sak v Goriškem gradu. Dekanstvo, okrajno glavarstvo in sodnija so za Preško faro v Ljubljani; pošta, postaja Rudolfove želez¬ nice in žandarmerijski postaj so Medvodami; županstvo Medvodsko ima pa sedaj svoj sedež v Preski, koder se nahaja tudi enorazredna narodna učilnica. — 120 II. Ob ustanovljenji Preske fare. Nadbratovščina Matere božje sedem žalostij, ki je imela svoj altar v Preski cerkvi je dajala v drugi po¬ lovici preteklega stoletja tej cerkvi posebno imenitnost, ker so ljudje od vseh stranij vreli ob shodih semkaj 1; slovesnostim. Poleg tega je Preska cerkev tudi na¬ ravno središče vseh zgoraj naštetih vasij in cerkva, ter se odlikuje po svoji pripravni in lepi legi. Po¬ lastile so se bile pa Preščanov v minulem stoletji tudi želje po samostojnosti in po obhajanji službe božje v domači cerkvi, da bi jim ne bilo treba hoditi na Soro. Zato so oni jeli dobivati si upokojenih duhovnikov in redovnikov iz samostanov Ljubljanskih, ki so jim oprav¬ ljali ob nekaterih nedeljah in praznikih sv. opravilo. Da bi Preska soseska tem prej dobila lastnega dušnega pa¬ stirja, mu je pripravila z velikim navdušenjem primerno stanovanje, ki še zdaj stoji pod vasjo pri brvi, ki drži čez potok Prešnico, ter je nabrala duhovnu v plačo dOOO gld. ustanovne glavnice. Nato se pa obrnejo vasi: Preska, Vaše, Goriče, Medvode, Studenčiče in Žlebi s prošnjo do škofijstva, naj jim blagovoli poslati kakega duhovnika v Presko. Močno se je tej nameri upiral Sorski župnik in dekan Karner, a vkljub temu je bila prošnja uslišana. Poslan je bil 11. oktobra 1782 duhovnik Anton Vancel za prvega kapelana k Preski cerkvi. Uka¬ zano mu je bilo, da naj ondi mesto kapelanov Sorskih opravlja službo božjo, naj deli po omenjenih vaseh sv. zakramente, naj dobiva od njih biro in štolo, ter obresti iz ustanovne glavnice za novo kapelanijo. Bila je pa vsa ta naprava le začasna in razdrlo bi se bilo vse pri prvi priliki, da niso nastopili željam Preščanov ugodni 121 — časi. Cesar Jožef je namreč v tistih letih v obilni meri množil fare na Slovenskem, tako, da je bilo samo v ta¬ janjem okrožji Ljubljanskem (fara, lokalij, vikarijatov in ekspozitur) na novo ustanovljenih 62. Y načrt se je vzelo, da naj se ustanovi tudi v Preski fara, ali pa lo¬ kalna kapelanija. Tekle so pa obravnave v tej zadevi dobra tri leta, preden se je vse dognalo. Se le z naj¬ višjo resolucijo od dne 2. decembra 1785 so se izte- lesile vasi: Preska, Goriče, Vaše, Medvode, Stešica, Žlebi in Studenčiče iz fare Sorsko, ter vas Seničica iz fare Sentvidske, in sostavila se je iz njih nova samostojna duhovnija Preska. Pozneje se je ta uravnava toliko iz- premenila, da so Studenčiče se svojimi desetimi hišami prišle 11. julija 1787 nazaj pod Soro, izpod Sentvidske fare je pa dobila Preska fara vasi: Jamo in Golo Brdo z Zavošami in Babinim Dolom. Razkartuzijanee Anton Jiigovec, ki je bil vže prej moral zapustiti samostansko življenje v Bistri in podati se v dušno pastirstvo na ka- pelanijo Presko, je dobil 26. julija 1786 od škofa Ka¬ rola Herbersteina ime župnik, ter ob enem vso župniško oblast in pravico do polne mu prisojene plače. To svojo oblast je pa on kot župnik jel izvrševati še le 3. aprila 1787 po vsem obsegu. Dasiravno so Preščanje I. 1789 poskusili dobiti celo lastnega stalnega kapelana, je vendar pretila po smrti župnika Jugovca nevarnost za obstoj mlade Preske, fare. Hoteli so jo namreč 1. 1807 odpraviti, imenovavši jo najprej kuracijo, nato so pa zopet razdelili njene vasi pod Soro in Šentvid, kamor so nekdaj spadale. Le ko so spoznali, da ima Preski župnik lehko dostojno dotacijo, namreč 115 gld. iz lokalne ustanove in 300 gld. privoljenih iz verskega zaklada, so jo pustili. Patron ali zavetnik Preske fare je na starih pis¬ mih zapisan „Provinciae Capitaneatus“ in sedaj je verski IG _ 122 — zaklad, to je deželna vlada Kranjska ima pravico prezen- tovati škofu sposobnega duhovnika za podelitev te farne prebende, zato ker se ima župnik Preski vzdržavati iz verskega zaklada. Glede voj ds tv a je spadala Preska fara do leta 1848. pod Goriško graščino ali škofovstvo Ljubljansko. Iz davnih časov imajo Preski farani dve obljub ni maši, na binkoštni ponedeljek gredo namreč v Orni- grob ter na sv. Ane dan na Smarino goro. III. Cerkve Preske fare. 1, Farna cerkev sv. Janeza Krstnika v Preski. Pii zadnjem pogorišči dne 9. maja 1854, ko je bila vsa Preska do tal pogorela, je bila vpepeljena tudi zvonikova streha. Sedaj stoji zvonik mogočno pred cer¬ kvenim vhodom, pokrit s plošicami. Leta 1871 so vanj obesili štiri nove zvonove, katere je vlil zvonar Albert Samassa v Ljubljani. Zvonenje je prekrasno, milo do duše segajoče, in v C-molu čisto ubrano. Veliki zvon (št. 373) tehta 33 centov 82 funtov, drugi (št. 372) ima 15 centov 83 funtov, tretji (št. 371) 9 centov 47 funtov in četrti (št. 370) 4 cente in 14 funtov. Preteklo leto je prišla v zvonik od mojstra Ivana Pogačnika iz Pod¬ narta tudi nova ura, ki je stala 350 gld. Preska cerkev ima petero altarjev: Sv. Janeza Krstnika v svetišči, žalostne Matere božje in sv. Valen¬ tina v stranskih kapelah, ter Jezusovega Srca in sv. Martina pri vhodih va-nji. Zidana je ona vsled pre¬ mnogih predelav skoraj v podobi grškega križa. Dolga je 18 m in ravno toliko široka. Bazmera med daljavo 123 in širjavo ni prava, to je prvi čut. ki ga človek dobi, zagledavši notranjost cerkve. Vendar se ona prikupi člo¬ veku po mnogih napravah in olepšavah, katere je do¬ bila v zadnjem času. Leta 1850. sta se iz zapuščine župnika Megu¬ šarja popravila krstni kamen in prižnica. Leta 1851. se je predelal veliki altar, naredil nov tabernakelj na njem. in nov altar sv. Valentina, ter prezlatila se je monstranea. Leta 1855. sta se postavila na novo stranska altarja pri vhodih v kapeli (za 527 gld.j. Leta 1879. se je po prizadevanji tadanjega beneficijata vložil nov tlak iz Portlanškega cementa, pri katerem se je po¬ kazal mojstra baron Pittl z Dunaja. Leta 1880. so do¬ bile cerkvene stene okrasbo z novim križevim potom (za 1100 gld.), katerega je istega leta, 12. nedeljo po binkoštih, Proški domačin (edini duhovnik - rojak fare, kar ona stoji) o. Romuald Jereb, frančiškan v Kameniku, slovesno postavil. Naslikal je pa križevi pot umetnik g. Friderik Tomec iz Šentvida in plačal ga g. Nikolaj Jamnik iz Medvod, čigar hiša je vže od nekdaj prva dobrotnica Preski cerkvi. Napravil je ta mož ob ednem tudi ustanovo, da se moli v postu šest petkov sv. kri¬ ževi pot v cerkvi in daruje sv. maša za njegovega očeta Janeza Jamnika. Leta 1882. so se kupili novi krasni mednati svečniki za veliki altar in leta 1883. se je predelal in prezlatil tabernakelj. ki jo dobil ob strani dva nova kerubina. Mašne in druge dobrotne ustanove so pri Preški farni cerkvi od sledečih ustanovnikov: Matej Maren (od leta 1786), Jakob Jeraj (1786), Matej Maren (1786), za ustanovnike (1788), za cerkveno svečavo (1800), Nikolaj Jamnik (1809), Kat. Gosec (1836), Ma¬ rija Jarec (1838), Jakob Čarman (1846), Janez Jarec (1851), Nikolaj Jamnik (1853), Jožef Starman (1853), 16 * - 124 — Valentin Cvajnar (1858), Marija Dobnikar (1858). He¬ lena Rozman (1853), Helena Žlebnik (1853), Jožef Star¬ man (1853), Neža Žlebnik (1853), Marija Jamnik (1856), A. Al. Wolf (1858), Marije Jamnik knjižna ustanova (1859), Marije Jamnik bolniška ustanova (1859), Matija Žlebnik (1860), Marija Surov (1867), Matej Petač (1867), Janez Jamnik (1882). Im o vi n a farne cerkve je naložena na obveznici št. 34005 od dne 1. februarja 1870. Razim tega ima cerkev edno njivo v Pipicah in štiri gozde. Pokopališče je bilo ob ustanovljenji fare okrog Preske cerkve opuščeno in napravilo seje tačas novo, pod gričem, za streljaj oddaljeno od vasi. Leta 1858 se je kupila od cerkve njiva, s katero se je pokopališče podaljšalo za 209 □ sežnjev. Tisto leto se je sozidala na njem tudi nova mrtvašnica. Cerkovnik stanuje sedaj v šolskem poslopji, ker so mu bili 1. 1867. njegovo hišico vzdignili, in zgornje prostore učeči se Preski mladeži odkazali za šolo. 2. Podružnica sv, Marjete v Žlebeh, Pri Žlebski cerkvi, ki je od Preske oddaljena edno uro, se v zadnjih sto letih ni ničesar spremenilo, tako, da ona stoji še taka, kakor smo jo opisali med podruž¬ nicami Sorskimi. Poleg ondi omenjenih maš se v njej opravljajo tudi maše za sledeče ustanovnike: Marija Ravnikar (od leta 1858), Janez Čarman (1853), Jožef Okršlar (1856), Jurij Malenšek (1857) in Primož Čar¬ man (1866). 3, Podružnica sv, Jakoba na Petelincu. Zadnjikrat je bila ta cerkev razsvečena in zaprta 12. oktobra 1789, a odprla se je zopet 1. 1798, in pri- - 125 — redih za službo božjo. Leta 1864. je dobila ona nov veliki altar, ki je bil blagoslovljen istega leta na sv. Ja¬ koba dan. Sicer pa stoji ta cerkvica zelo pozabljena na svoji samotni pečini, ker je preveč oddaljena od ljudij. Od Preske se potrebuje do nje poldrugo uro hoda. 4. Podružnica sv. Duha na Goleni Brdu, Po prijetni, malo napeti poti, se pride od farne cerkve do Golega Brda v edni uri. V začetku 17. sto¬ letja je stala tu mala gotska cerkvica, koje ladija je imela le edno samo okroglo okno nad vratmi. Sedanja cerkev je 16-5 m dolga in 6 m široka ter ima ob straneh dvojen vhod. V njej se nahajajo trije altarji, in sicer sta stranska dva, sv. Barbare in sv. Nikolaja, enako kakor cerkev, iz osemnajstega stoletja. Veliki altar sv. Duha je bil pa nov še-le pred kratkim. Strela je bila udarila v cerkev 1. 1825. Leta 1871. je bilo pa vdrugič vanjo treščilo in jo silno razluskalo. Pozna se še na ščipovniku in luknja na levi strani svetišča, koder je strela imela svoj tek. Zvonikovo kapo in nekaj zidii je bilo takrat, razneslo daleč na okrog. Leta 1872. se je povišanemu zvoniku naredila nova streha. Pokrila se je ona s plehom, cer¬ kvena pa z opekami. V zvoniku vise trije slabo ubrani zvonovi. Veliki (št. 1089) je bil nov 1. 1881, srednjega in malega je pa vlil Anton Samassa 1.1826. Posvečenje cerkve' se je nekdaj obhajalo na peto nedeljo po veliki noči, sedaj se ono praznuje v nedeljo po sv. Mihaelu, patrocinij pa na binkoštni ponedeljek. Gotove maše so še tri: na praznik sv. Nikolaja, sv. Barbare in sv. Neže; poslednja je za ustanovnieo Nežo Starman (od 1.1861.). Cerkovnik dobiva za svojo plačo od 11. kmetov po mernik prosa na leto od vsacega. - 126 5. Kapela sv. Frančiška Sal. v Goriškem gradu, Pod umrlim g. knezoškofom Ivanom Zlatoustom Po¬ gačarjem je bila Goriška kapela vsa prenovljena. Spodnji del sten, ki je bil vsled vlage postal zelo prhel, se je nadomestil z novim pobarvanim cementom in ]. 1880 je g. Prašnikar iz Kamenika izdelal za-njo nov umeten tlak iz portlanškega cementa. Kaj ginljivo so se obha¬ jale v tej kapeli večerne slovesnosti v mesecu oktobru 1. 1883. Molil se je vsak večer v pričujočnosti gospoda knezoškofa rožni venec s petimi litanijami in obilno zbrana množica občanov z Gorič, iz Vaš, in le četrt ure oddaljene Preske, je popevala pesni Matere božje. IV. Duhovni pastirji Preške fare. 1. Župniki Preski. Anton Jugovec, od leta 1786—1807. Jugove« je bil rojen v Trstu 18. jan. 1744. Stopil je v red kar¬ tuzijancev v Bistri pri Vrhniki, kjer je dovršil bogo¬ slovje, posvečen bil v mašnika 23. jan. 1767 in bival vse skupaj 10 let. V samostanu je bil on 17 let učitelj novincem in 14 let prelatov vikanj. Ko je pa cesar Jožef samostan v Bistri odpravil, so bili menihi seku- larizovani ter poslani v dušno pastirstvo. Tako tudi Ju¬ govec. Poslan je bil 22. jan, 1784 za lokalnega kape- lana v Presko in 26. julija 1786 je postal on prvi župnik nove Preške fare. Med ljudstvom se je ohranil do danes spomin na njegovo učenost in veliko pobožnost. Umri je Jugovec 22. januarja 1807 in počiva na Preškem po¬ kopališči. — 127 — Lavreneij Babnik, 1808-1811. Bojen v Šiški nad Ljubljano 1. 1739, posvečen 22. decembra 1704. Kapelanoval jo Babnik najprej v Ihanu, potem 2 leti v Dolu in 7 let v Dobrepoljah. Nato je bil župnik v Strugah 24 let, na Blokah 10 let in slednjič 3 leta v Preski, kjer je umrl 3. marcija 1811. Pokopal ga je Šmartinski dekan Andrej Cuderman. Matej Megušar, 1812—1845. Bojen je bil Me¬ gušar v Železnikih 17. septembra 1783, v mašnika pa posvečen 31. avgusta 1800. Za kapelana je on služil v Cerknici in Kranjski Gori, potem je bil pa poslan 20. maja 1811 v Presko za provizorja s polno župniško plačo. Francoski generalni guverner ga je imenoval 28. septembra 1812 Preškim župnikom, in Megušar je pri¬ segel tadanji deželni intendanei zvestobo, preden je prejel kanonično investituro. On je bil 14 let bolehen, tako, da je le ob nedeljah in praznikih redno opravljal službo božjo. A vendar je on skrbno vladal Presko faro celih 33 let. Umrl je Megušar 13. februarja 1845, zadet od mrtvuda. Njegov pogreb je vodil St. Vidski župnik Blaž Potočnik na Presko pokopališče. Jurij Tomec, 1845—1870. Porodil se je Tomec 3. aprila 1806 na Selili, posvečen bil pa 21. avgusta 1830. Bil je on beneficijat v Kočevji, kapelan v Bibnici in Mengšu ter stolni kapelan v Ljubljani. Od tod je prišel za župnika v Presko, koder je umrl za vodenico 23. julija 1. 1870. „Tomec je bil vnet, delaven in skr¬ ben dušni pastir, spoštovan od svojih sobratov in ljub¬ ljen od svojih ovčic“ — tako je zapisal tadanji kanonik in stolni župnik. veleč. g. Josip Zupan. ob Tomčevem pogrebu v mrliško knjigo Presko. 0. g. Luka Aleš, od leta 1870—. Bojen 17. ok¬ tobra 1818 na Vrašici v Mengeški fari, posvečen 27. julija 1843. Bil je on kapelan v Trnovem na Notranj- — 128 - skem od 1. 1843—1846. na Blokah od 1846—1852, v Postojini od 1852—1857. Nato je bil g. Aleš vikarij v Črnem Vrhu nad Idrijo od 1857—1870, in 13. decembra 1870 je bil kanonično vmeščen na faro Presko, katero mu Bog daj voditi še veliko let! Mnoge, lepe naprave pri farni cerkvi, katere smo zgoraj omenili, bodo še za¬ namcem obranile njegovo ime v blagem spominu. 2, Duhovni pomočniki Preski, Pred ustanovljenjem fare je obstala v Preski nekaj čez tri leta lokalna kapelanija, odvisna od Sore. Dekretovana sta bila pred Antonom Jugovcem še dva duhovnika na lokalno kapelanijo Presko, namreč: Anton Vancel, od 11. oktobra 1782 — 13. ok¬ tobra 1783. Pred prihodom v Presko je bil on kape- lanom v Podbrezjah, iz Preske je pa šel v enaki last¬ nosti v Solčavo. Njegov naslednik je bil: 3Iiliael Pezdirec, od okt. 1783 — jan. 1784. Preska srenja je sicer parkrat prosila za stalnega (zistemizovanega) kapetana, a doseči tega ni mogla. Pač je pa nekaj časa, posebno bolehnemu župniku Megušarju, pošiljalo škofij st vo začasne su b sidi j ar j e, ki so imeli po 200 gld. dotacije iz verskega zaklada, sicer pa oprav¬ ljali kapelanske posle, Ti so bili: Josip Kmet, od oktobra 1807 — aprila 1808 provizor v Preski, a star vže 63 let. Ivan Eržen, 1831 — 1837. Eojen 25. decembra 1798 v Šmartnem pri Kranji, posvečen 19. julija 1831. Kapolanoval je v Budanjah in na G očali, 0. g. Josip Lomberger, 1837 — 1840. Rojen na St, Urški flori 26. februvarija 1810, posvečen 2. av¬ gusta 1835. Bil je on kapetan v Oemšeniku, v Preski in v Trnovem v Ljubljani, dalje lokalni kapetan v Blagovici 129 - in Tunjicah in od leta 1874 je Glavarjev beneficija! v Komendi. (J. g. Ivan Bapt. Pečar, 1840 — 1842. Gosp. Pečar je bil rojen v Kranjski Gori 8. junija 1809, po¬ svečen 27. julija 1834. Služil je v Ornem Vrhu, v Rovtih, v Preski, v Zireh, v Slavini, v .Vadanjem Selu, ter za kurata v Podvelbu in Vrhpolji. Sedaj živi on v pokoju v Velikem Gabru pri St. Vidu na Dolenjskem. Anton Jeršinovec, 1842 — 1844. Rojen v Trnovem 21. oktobra 1809. posvečen 12. avgusta 1838. Kapelanom je bil v Spodnjem Tuhinju, v Preski, v Žu¬ žemberku : dalje je imel on službo v Harijah in Postenjah, kjer je umrl 7. avgusta 1862. Lavrencij Pintar, 1844. Rojen v Selcih 2. av¬ gusta 1814, posvečen 4. avgusta 1840. Prej je bil on kapelan na Dolih. V Preski je kmalu obolel in med bolehanjem ga je namestoval Martin Prevec. Pintar je prišel leta 1849. za kapelana v Preddvor, leta 1859. za župnika na Zalilog, leta 1861. na Breznico in odtod je šel v pokoj v Preddvor, kjer je umrl 10. septembra 1875. Ignacij Pec, 1845. Iz Preske je šel on za ka¬ pelana na Soro in zato se najde njegovo življenje pod Soro opisano. Semkaj prištejemo še najnoveje duhovne pomoč¬ nike v Preški fari, ali beneficij a te Preske. Gospa Terezija Pfeifer, vdova Kavčič, rojena Pauer, se je s pismom od dne i;9. decembra 1871, in dne 2. januvarija 1872 z darovanimi 6000 gld. v bankinih delnicah, namenila ustanoviti v Preski kuratni beneficij, imenovan dr. Kavčič-ev beneficij. Dolžnost ima beneficijat opravljati v Preski drugo službo božjo in po moči župniku pomagati v duhovnem pastirstvu. Opravljali so doslej to dolžnost škofovi kapelanje: č. g. dr. Josip Marinko od 15. septembra 1876 do svečnice 1880, 17 130 — in nadalje e. g. konzist, svetnik Žiga Bohinec-, vrsteč se nedeljo za nedeljo s pisateljem teli vrstic. V. Poslopja in dohodki župnikov Preških. Sedanji ž up n iški dom v Preski, ki je glede svoje lege in razgleda prištevati najlepšim v naši škofiji, se je z novega soziclal v letih 1847 in 1848 pod žup¬ nikom Tomcem. Z znamenito svoto je k zidanju pri¬ pomogla Goriška graščina. Duhovni pastirji Preski so poprej stanovali v neprilični in vlažni hiši pod vasjo, imenovani sedaj ..stari farovž.“ Poleg novega domovanja župnikovega so se postrojila prav praktično zidana go¬ spodarska poslopja. Kapelica Matere božje, ki gleda proti Šmarini Gori, stoji še-le od lanskega leta pred župniško hišo. Plače so imevali Preski lokalni kapelanje pred ustanovljenjem fare po 300 gld. na leto. kojo so dobivali deloma iz lokalne ustanove, deloma iz verskega zaklada. Občina jim je priboljšavala dohodek z letnimi 100 gld. Župnikom se je pa precej sprva določila gotova dotacija letnih 400 gld. Da bi verski zaklad to lože plačeval, se je 1. 1786. v ta namen privzela glavnica 3000 gld., nabrana od Preške srenje, ter določila se odpravljena ustanova za devetdnevno pobožnost v Avguštinski cerkvi v Ljubljani. Zavezala se je pa tudi farna občina 8. maja 1811, da, ko bi kedaj župnik ne dobival določene mu plače (takrat se je bila namreč veljava papirnatega de¬ narja zelo uskočila), da mu hoče ona primankljej poravnati, in vrh tega mu še dajati na leto po 20 mernikov proste pšenične bire in za kurjavo potrebnih drv. Ta zavezba - 131 - se še danes izpolnuje, ter Veže vse za ednega in ednega za vse. Samo omenjena bira od 1. 1853. ni več prosta, temuč fatirana in sicer zato. ker je tačas Preski župnik stopil v pravice kapelanov Sorskih in St. Vidskih, ki so dotlej še vedno imeli biro po Preski fari, prvi namreč po Podkrajški in 'Preski, drugi po Golobrski soseski. Bira St. Vidskega župnika po soseski Golobrski je pa še-le po smrti Blaža Potočnika 1. 1872 prešla na župnika Preškega. Vsled vračunjenja ustanovljenih maš, ome- njenje bire, in pa prinosa od Sorskega beneficija Schillin- govega, se je kongruino dopolnilo iz verskega zaklada župniku zaporedoma zniževalo od 377 gld. na 325 gld. — na 294 gld. (1. 1853.) — na 249 gld. ■— na 244 gld. (1. 1872.) in slednjič (1. 1879.) na 144 gld. G8 kr.. Kakor pri Sorski, tako je tudi pri Preski fari ranjki vladika A. A. Wolf ustanovil 9. julija 1858 s 3000 gld. mašno ustanovo v poboljšek župniku, ki opravlja za mir njegove duše vsak kvaterni teden eno mašo in v dan smrti peto obletnico. Jedila od teh maš je vsako leto, ako mogoče, v kapeli grajski na Goričah. S tem so povedane glavne stvari, ki zadevajo sto¬ letno zgodovino fare Preške. 11 *