Na predvolivnem zborovanju v Ptuju je govoril
kandidat tov. dr. Jože Potrč
Naše delo
]fad 1500 volivcem in ootitfkatn h Ptuja ba okolice sta gooorila v nedeljo, 19. t. m. na predvolionem zborovanjn v Ptafn aa Kvedrooem trga kandidat za poslanca v Zoezno skapščino tovariš dr. Jtrie Potre, minister za znanost in kalfaro pri vladi LRS, m podpredsedttik Mariborskega obiastnega odbora toc. Franc Simonič.
V začetnih besedčth /e kandidat tov. dr. Joie Potrč izročil pozdrave volio-eem kandidata tov. Dušana Kvedra, generallajtnanta JA, ki zaradi velikih nalog na odgovornem vojaškem položaja m mogel priti ponovno med volivce. V nadaljevanju govora je navezal misli vo-liocev na dogodke doma in v svetu, ki kažejo težave in uspehe naše borbe za socializem ter je z njimi povezal razvof-no dogajanje v ptujskem okraju. Pogosto ga je med govorom prekinilo ploskanje in skandiranje tov. Titu, Partiji, bratstvu in snotnosti itd.
»/?es je, kar je povedal,* so na koncu njegovega govora bile prve besede med-sebojnih pogovorov med znanci in pri-jatelji na mestu  zborovan/a.
Mnogo vainih dogodkov med vojno in po osvoboditvu se je vrnilo volivcem v spomin, ko je tov. dr. Joie Potrč go-voril o naporih reakcije po osvoboditvi za povrnitve na razmere stare Jugosla-vije in o naporih Informbirofa po letn 1948, da bi odzvel narodom Jugoslavije gospodarsko in politično samostojnost, o popolnem razpadu reakcije, ki ne more dati nobenega organiziranega odpora ter ko je govoril o sedanjih sovražnih pa-rolah o skorajšnji spremembi družbenega reda v Jugoslaviji itd. Volivci in volivke so ploskali, ko je tov dr. Jože Potrč po-jasnil, iz česa izvira sedanji videz jie%a-. dovoljstva delooHih Ijudi in zakaj so bili delovni Ijudje Jugoslavije po prvi sve-tovni vojni resnično nezadovolfni Skari' diranje »Tifo-Partija« je zadrialo govor-nika, ko je volivcem poiasnil, zakaj za naše narode in vodstvo ni bilo med ooj' no rtiti po vofni druge poti kot pot, ki je bila izbrana. -»Živel maršal Tito« se fe razlegalo po trgu, ko je kandidat razložil, kako se reakcionarni sanjači ne zavedajo. da fe težko vreči oblast izkoriščevalcev v hamtalističnih državah in da fe tisočkrat težje odzveti Ijudstvu priborferto oblast. Skandiranje se fe ponovilo, ko fe opisctl, kako  se je snoval skozi 20 let general-
dm se /e po otvoritvi zborouanja po-jaml na govormškem odm kandidat tov. dr. Jože Potrč, so mn tfoltod na pozdrav odgovorili z viharnim ploskanfem in skandirattjem: »TUo-Partija« m »Brat-stvo-enoinost«.
šiab nase borbe iz najboljših clanov KP, sinov delavcev in kmetoo. »Tito-Partija« se je razlegalo iz stoterih grl, ko je tov. dr. Jože Potrč končal z opisom peščice odpadnikov iz KPJ, ki so rta družbeno-koristnem delu priznali, da se odrekajo, da bi bili agenti Informbiroja v borbi proti jugoslovanskema Ijudstvn in vodstou, ker so spoznali zahrbtne nakane Informbiroja. S ptoskanjem so volivci potrdili, da ho-čemo imeti tovarne, da nočemo trpeti pomanjkanja blaga. da hočemo izvesti petletko in da hočemo postati močna ter gospodarsko neodvisna driava. Z vso po-zornostjo so volivci sledili razlagi o važ" nosti elektrarn, o veličini graditve to-varne alumini/a v Strnišču. Vse je plo-skalo, ko je kariSidat tov. dr. Jože Potrč prikazal važnost izobraženih delavcev v tovarnah, potrebo po večjem stevilu teh-nikov in inženirjev ter strokovnih delav~ cev v novi Jugoslaviji. Razlago o pre-pričevanju množice, o poirebi študija frontnih aktivistov ter pravilnega ravna-nja pri raznih akcijah^jo volivci sprejeli kot nujn<? merinr za ~^vse~~bodoce delo. Razumljiva jim je tudi borba nasih na-rodov s tov. Titom na čela za enako-pravne odnose med velikimi in malimi državami. Informbirofevska politika je sicer vplivala na preusmeriteo nase zu-nanje trgovine, nikdar pa nas ne bo mogla prisiliti, da bi se odrekli naše svo-bode, 1,700.000 irtev te oofne, tov Tita naše petletke ter naše neodvisnosfi. Mi-slimo s svofimi glaoami ne samo zase. temveč za vse narode na svetu.
Med govorom o teh in drugih vpraša-nfih fe kandidaf tov. dr. Joze Polrč na* štel vrsto defstev in primerov iz vsega našefta dosedanječa ustvarfanja Po nie-povih zahljučnih besedah in vzkliku »Naf livi naša neodvisna domovina, nova FLRJ, naj živi naša ožfa domovina Slo-venija in naf žrvi marsal tov. Tito« se je razlepalo po Kvedrovem tr$u vee minut trafafoče ploekanfe in skandiranje »(Hi smo Titovi, Tiio je naš«.
Kandklat tov. dr. Jože Potrč v po govoru po sestanku v Podlehniku
Minister za znanosf in knlturo tovariš dr. Jože Poirč je bit rofen 3. aprila 1903 v Vintarovcih pri Ptuju. Po končani gimnaziji se fe leta 1922 opisal na unioerzo v Zagrebu, kjer se \e leta 1924 prikljačil nq,predni mla-dini, ki se je borila proti velikosrbskema imperializmu za nacionalno ena-kopravnost in ki je širila med dijaštvom napredne ideje. Od leta 1924 dalfe ga je vzgajala Komunistična partija. Kot zavednega borca za praoice de-lovnega Ijudstva ga /« ves čas pregan/ala policija raznih protiljudskih režimov, ki ga je tudi oečkrat zaprla. Od 1930. leta dalje fe deloval kot zdravnih na vasi, se udeleževal vseh političnih akcij naprednega demokra-tirr               nja  ter  bil zaradi   teQO med vofnškofašistično diktaturo  obsojen
na                 zapora,   kontintran  v   domači  obiini  in  poslan  v taborisče  na
Ivanjici. Hljub vse&transki poklicni in politični delavnosti si je našel čas tudi še za znanstveno delo ter se fe zlasti poglabljal o teorifo marksizma in leninizma in v biologijo.
Ob napadn nemškega fašizma na Jugoslavijo se je javil prostovoljno v bivšo jugoslovansko vojsko, bil zajet ter v taborišču skupaf z drugimi tovariši organiziral narodno osvobodilno gibanje Po osvobojenjn fe deloval v okrožnem odboru Osvobodilne tronte v Mariboru, pozneje pa v propa-gandni komisiji 1OOF, kjer se fe posvetil ideološki izgradn/i kadrov. V Slovenskih goricah fe bil izvoljen za Ijudskega poslanca v skapščino Ljud-ske  republike Slovenije.
Delovno Ijudstvo iz ptujskega okrafa ga želi imeti sedaf kot poslanca v Zvezno skupščino.   .
   Govor tov. Kardelja v Črnomlju
V soboto, f8. mkrca t. 1., j« ˇ Črnomlta na velikem predvolivnem zboravaoju go-voril podpredsednik Zveznc vlade tovariš Edvard Kardelj. Uvodoma je izročil zbo-rov&lcem pozdrave tov. Tita, ki kandidira za doticni volivnri okraj. Za tcm j« pri-kazal prispevek Bele jKraiifne v osvobo-dilni borbi in prešel tta težko in naporno bitko, ki jo bijefo narodi Jugoslavije pod vodstvom tov. Tita za socializem, za po-ložitcv gospodarskih temeljev vsestran-skega napredka in za efeonomsko ncod-visnost ^naše države.
Udeležencc zborovanja je sponmil, da je govoril pred šestimi in pol leti v sep-tembru 1943 v asvoboj enem Črnomlju, ki je kljub mnogim ofenzivam ostal svobo-den. To je, kar se narodov Jugoslavije tiče, zcJo poučno za nekatere, ki hočejo delati račun brez krčmarja, namreč brez jugoslovanskih narodov. To dejstvo je zelo poačno tudi za Kominform., ki se, kot izgleda, ne zaveda odločitve ogromnc večinc našega delovnega ljudstva že v času osvobodiln« borbe, da bo vzelo uso-do svoje domovine v svoje lastne roke in jo zgradik) po svoji laistni volji. Tov. Kar-delj   je  o tem deial:
Toda, če se Je v fcasu vojke IJudstvo s takim junaštvom borilo za pravico, da samo odloča na svojih tleh, *a pravico, da si sarao zgradi lepšo domovina, v kateri ne bo izkorišča**ia človeka po človeko in n* zatiranja naroda po na-roda, — ali ima kdo pravico misHti in pričadkovati, da bo sedaj po voini naše ljudstvo, bolj kafeoor v času vojne, voljno sprejetj kakršne koH tuje jerobe in g«-vernerje — naj si že bodo s katerega koli kraja sveta in s kakršnimi koli po-litičnlmi opravičevanji? Ce je kdo tafco mislil, se je seveda moral prepiicati, da se je rootil. Naše ljudstvo brani danes pravico, da samo odloča fca svojih tleh prav tako odločno, kakor jo }e braoilo v času vojne; in šicer ne zalo, ker naj bi biio nari^nalist^.-o. kakor pišejo raz-ni klevetniki, pač y« aato, ker hoče biti svobodno tn enakopTavno. A svobotfa in   samoodločanje   narodov   |e   neogibni
pogoj vsake resndčne deraokradje in v današnfih časih tudi vsakega aapred-ka socializma in človeštva sploh. Nacio-nalist fent antidemokrat je tisti, ki ta prln-cip  gazi,  tte  pa  tisti;  ki  ga brani.
Govorcč o naši dTtižbeni stvornosti ter o težavah v naši graditvi  )e dejal:
Nova Jugoslavija, nova Slovenjja ral vet, kafcoi je bila stara — domovlna za
nekaj desetifsofev Izbranih, a ^la ma-čeha za delovno ljudstvo, marveč Je postala domovina za delovne ljudi in strog sodnjk za vse tiste, ki se no-čejo pobo4tati z dejstvom, da je v njej za vselej odzvonilo vsake vrste izkorl-ščevalcem, špekulantom fn mnogoterim reakcionaTniin mračnjakoro ter sovražni-kom ena.kopravnosti narodov In napred-ka človeStva. — Naše * ljudstvo si res danes pa^e nsodo samo in to morafo vzeti na znanje tudi vsi tisti, ki jim to ni všeč, bodlsi da sc nahajajo znotraj ali pa zunaj meje naše države!
Sedaj pa velja za nas vse, za na§e delovno Ijudstvo star ljudski pregovor: »Kakor si boš postlal, tako boš spal.«
Vi sami dobro vesie, da ljudska re-volucija sama po sebi še ne rešuje vseh težav za delovno Ijudstvo. S tem, da je delovno ljudstvo vzelo oblast v svoie ro-ke, so ustvarjeni šele politični pogoji za to, da bodo vsa bogastva naše domovitie in vse delovne roke našega ljuds!va de-jansko uporabljene samo za korist IJud-ske skupnosti, ae pa tega ali onega iz-koriščevaJskega razreda. Toda obenera }e takoj potrebno krenko zavihati roka-ve, da ?4 ustvarimo. feidi cro^^darske pogoje za dostojnejše in lepše življenje slehemega državliana. Če se ne bi z vso odlofnostjo Ln z vsemi šVojimi silami lo-tili *e narfoge, potem nam ne bi nič dru-gega ostalo, kot da životarimo v zaosta-lostf in prepuščeni na milost fn neml-k>st ekonomskemu izkoriščanju s strani inozemstva. Za tako žalostoo usodo pa se n*i v času vojne nismo borili in pre-pričan sem, da bi nlbče od vas za no-beno ceno ne pristal, da se zadovolii-mo § tako usodo. Cas je že, d.a narodi Jugoslavije vržejo s svojih pleč breme stoletne gospodarske in kulturne zaosta-losti, ki so }tm ga nadell n*»kdanji t«|l gospodarjl, in da tndl otii postanejo last-niki nainapTednejSih sodobnih kulturpih in tobnicnih prld-obitev Moveštva. Brez tega bi bllo vsako besedičenje o lepSI bodočfKMfti našeqa liudstva mlatenje prazne slame. Brez tega je n«roogoč resničen Tazcvet sociallziM in sociali-stifne demokrafcite. bre7 tega je nemo-goč vsak resen naDredek v razvoja na-še narod"ne, socialistične kulture.
VHiite, tovariži in tovarižlcc, zato Je Ljudska skupščina, ki ste }o vsi sknpaj z ©stalimi delovnimi ltudnri v Sloveniji in v vsei Juqtjslavi|i izvaHli 1945. leta, pred tremi  leti  enodušno  sprejela pred-
log rvezne vlade o petletnem nafttn to» dustrializaciie in gospodarskega napred-ka Jngoslavije sploh. Kakor vodstvo Ko-munistifne partije in Ljudske fronte, s tovarišem Titom na čeln, tako so tiidl izvoljeni ljudski poslanci takoj eno-dušno sklenili, da ne smemo hi ne mo-remo ostati na pol poti, ampak da )e potrebno nemudoma iti dalje, to se pravl dalje k izgraditvi gospodarske osnove našega napredka. In tako smo se totfll velike naloge — uresničenja našega pet-Letnega načrta, ki predstavlja odločilni in najtežji korak v premagovanju zaosta-lostL
TovariSi fn tovarišice! Vi vsi Teste, da vam našc paTtijsko in državno vod-stvo in posebej še tovarlš Tito »ikoH niso skrivali, da bo to težka naloga ln da bo potreben marsikak težak napor in tudi marsikatera žrtev. Nam ta naloga nikakor ne more blti lahka. Razen svo-Jih lastnih delovnih rok rai namreč ni-mamo nič, na kar bi se lahko naslonftL Toda to ni tako malo. Mi namref dobro vemo, da so delovne roke našega lfitd-stva zlata vredne in le se one združifo v enolneTTj naporn, so one sposobne tudl gore premikati. In zato nas ni prav vič strah, ko pravimo, da se lahko zancse-mo  samo  na svoje  lastne  sile.
Tot. Kardelj je nato nadaljeval o prir*-cipih gospodarske pomoči indnstrijsko razvi-tih držav manj razvitim in o so-dobni resničnosti v tcm pogledu. Ttfdi odnosi med socialisticnitrri drzavami s»c ne razvjjajo v smeri in v duhn princi-pov enak(^>ravnosti in vzajemne pomočL Prav odnos sovjetskcga vodstva do Jugoslavije je najzgovornejši primer, kakršni bi ti odnosi ne smeli bi'ti. Vodstva komtinistič-nih partij v drugih deželah scstaTHajo ljudje, ki ?o izgubili stik s svojim ljud-stvom. Postalj so poslu§ni birokrati. ki vestno izvršujejo postavljene nalogc, n« vprašajo sc pa, če so te t skladu z inr teresi napredka človežtva ter krepitvc stl miru, demokracije in socializma Našc vodstro pa scstavljajo drugačm Ijndje. To so Ijudje. ki imajo za scbo^ dolgo-trajno in trdo šolo rcTolucionarnc borbc za pravice delavskega razreda in dcloT^-nega ljudstva sploh. za strmoglavljenie kapitalizma, prvoborci za socialističnd prcqbrazbo naše domovine. To so sinori našega delovnega ljudstva, ki so se na čehi svojcga ljudstva boriii za svobodo tn  lcpšo bodočnost.
fNadaljevgnfe na 2. stramn.
   Iz govora tovariša Borisa Kidriča
V   nedeljo 20. marca t. 1. je na pred-volivnem zborovanju v Litostroiu v Ljub-Ijani  govoril   predsednik   gospodarskega sveta   FLRJ tovarig  Bofis Kidrič.
V   govoru, ki ga je poslušalo več de-set  tisoč  Ijudi,  je  tov.  KidriČ obravna_ val  najprej    težave,   na   katere   zadeva na.še  ljudstvo  pri  gradrtvi  gospodarskih osnov. sociaiizma, nato pa je nadaljeval o razvoju  industrijske proizvodnje  in  o perspektivi, ki  jo v zvezi s tetn imamo pred seboj.   Ko  je   govortl  o  nekaterth r-ojavih,  ki   zadržujeio  ali   onemogočaio široko iniciativo naših delovnih Ijudi, je poiasnil  nekatere.   tudi  za   ptuiski  okrai važne stvari v sledečetn:
Preden preidem na obravnavanje ne-katerih bistvenih stvari, ki jih je po-trebno tudi na tem shodu pondariti. mislim, da moram spregovoriti neka-liko besed, ki naj pomagajo ločiti zrno od plevela Ko grmimo proti birokra-tizmu in birokracija, seveda nikakor ne mislimo, da se socialistično gospo-darstvo in socialistična država lahko razvijata brez upravnega aparata. To bi bil smešen anarhizem. proti kate-remu je svoje čase nastopil že Karl Marx. Ne gre torej za zanikanje potre-be po upraviiem aparatu. Gre pa za jasno in odločno zahtevo naše Parti-je in našega delovnega ljudstva, da upravni aparat ne ovira iniciative naj-širših Ijudskih plasti, temveč da vse irttenzivneje podpira tako iniciativo in da dejansko pomaga vključevati v upravljanje države in gospodarstva vse širše in širše ljudske plasti. Gre torej za to. da naš npravni aparat funkcionira kot resnični^organ samega delovnega ljudstva, ne pa kot oblast nad delovnim ljudstvom, v kar se je na žalost razvila birokracija Sovjetske zveze. odkoder tudi izvira njen revi-zionizem marksizma-leninizma. Gre končno za to, da nam aparat številčno ne narašča preko stvarne potrebe de-lovnega Ijudstva samega, da nam ne obremenjuje resnične in neposredne proizvajalnosti delovnih množic, da njegov številčni porast in organizacij-ski sistem ne dpbita samostojne logike birokratske oblasti nad Ijudstvom. Ko se  torej  bojujcmo  proti  fiirokraciji in
birokratom, z ničimer ne ogm^amo ti-stih poštenih stvari delovnega l.jud-slva, socializma. naše Partije, preda-nih ushižbencev, ki z vso požrtvoval-nostjo. včasih dan tn noč bodisi v go-spodarstvn. bodisi v državnetn aparatu dehijejo za prospeh naše gospodarske m državnopolitične izgradnje. Nasprot-no, resnična borba proti birokraciji in preštevilnermi aparatu nam bo celo omogočila. da potrebnemn in stvari dekrvnega Ijpdstva predanemn nsluž-bencu tudi njegov materialni položaj primerno dvignemo, saj dobro vemo, da v tem pogledu še daleč niso vse-, povsod   nstvarjena   pravflna   razmerja.
Ko torej grmimo proti birokraeijf in birokratom, grmimo proti tistim poja-vom, kjer se pozablja, da sme vesten uslužbenec in član upravnega aparata delati zgolj v. interesu delovnega Ijud-stva in v nobenem drugem, Nastopamo proti tistim birokratom. ki so si za-čeli domišljati. da so na svojem pod-ročju vse, ustvarjalno ljudstvo pa da ni nič; a iniciativa delovnega Ijutlstva da se lahko nariomesti z birokratskim dekretom. Svoj boj zaostrujemo proti birokratom, ki zavestno ali nezavestno dušijo iniciativo množic in posamcz-nikov, njihovo konstruktivno kritiko in njeno svobodo. Borimo se za tako reorganizacijo upravnega aparata in za njeno decentralizacijo, ki bosta one-mogočili, ne pa pospeševali rast biro-kracije in njene neodgovornosti pred Ijudstvom ter zajamiiili vse širSo in širšo Ijudsko iniciativo spodaj. V *tem pogledu z vso jasnostjo in odločnostjo nadaljujemo izrek Ivana Cankarja, ki je nekoč dejal, da bo prišel čas. ko našemu ljudstvn ne bosta vladala nc frak in ne talar. Frak in talar smo končrioveljavno strmoglavili z oblasti že pred petimi leti, a danes dodajamo, da ljudstvu birokrat ne bo vladal. kaj-ti naše delovno ljudstvo si piše in si bo vse večne čase in še vse bolj svojo sodbo pisalo samo, ker si je to pra-vico   priborilo   s  potoki   krvi   in   znoja.
Kaj nam je zlasti potrebno v borbi proti raznim pojavom^ biroRracije, ne-zakonitosti    in    samovolje  posameznih
funkcionarjev, ki so pozabtli. kdo so in po Čigavi volji so n» svojem m«stn?
Predvsem nam je potrebna široka iniciativa Ijudskih nmožic. njlhova de-janska kontrola in n,iihova ustvarjal-na, konstruktivna kritika. Tovariši, mi se konstruktivne kritike ne boflroo! Prav tovariš Tito. vodja na5e Partije iti našib narodov, daje v vseb svojih govorih in izvajanjih primeY, k»ko je treba napake in njihove VTroke javno odkrivati. da bi jih popravili v korist naše sknpnosti. Kakor jc naša Par-tija vselej borbeno nastopala proti sovražnemu obrekovanju in destruktiv-nemu krilizerstva. tako je naša Par-tija vselej pozivala in danes še zlasti poziva ljudske množice h konstruktiv-ni kritiki. Konstruktivna kritika naj pomaga odpravljati napake. ki jih de-lajo razni organi naše Ijudske oblasti! Le konstruktivna kritika jih res lahko odpravlja, kjer pa kritike ni, tam na-staja gnezdisče za porajanje ljudstvu odtajene birokracije, tam se posamerni včasih eelo dobrj funkcionarji, pa tudi celotni organi ljudske oblasti naravnost morajo izpriditi iji birokratsko osmra-diti.
Za konstruktivno krftiko je v okvi-ru naše OF, naših sindikalnih organl-'zacij, ljudskih odborov, zborov voliv-cev, delavskib svetov itd. — prostora dovolj. Treba jo je le pogu.nno po-kretati, pa naj je to kakšnemu samo-všečnem«   birokratu   prav  ali  ne!
Navidezna v resnici licemerna lo,fal-nost, hkrati pa kritikarstvo za voga-lom in nasedanje vsem mogočim čen-čam in najneverjetnejšini obrekova-njem — vse to. tovariši, spada v psiho-logijo na§e suženjske preteklosti. v psihologijo hlapcev. V psiholosll« osvobojenega Ijurtfitva pa sodi odkrf-tosrčna. moška in po^umna značaj* nost, načelnost, presodna kritika na-pak z namtnom koristiti našitn socia-lističnim smotrom. dosledna in noiz-prosna borba proti vsem sovražnikom ljndstva.   obrekovalcem   m   paničarjem.
Tov. Kicirič je nato govoril še o bratstvu in enOtnosti našili narodov ter zaključil govor, ki ga je množica sprejela z odo-bravanjem in vzklikanjenj.
   Podpredsednik oblastnega odbora tov. Simonič Franc je imel kratek govor
Ko se je pojavtl pred mikrofonom tov Simonič Franc, so mu volivci odzdravili z viharnim ploskanjvn.
Govoril fe o nspehih predvolivne kam-,panje. Odkrili smo naše hibe in slabosii, ' ki jih   morajo    prenašafi   naši    delotmi
Tjttdje zaradi nedovoljnega političnega dela med Ijudstvom in zaradi večkrat nepravilnega izvajanja gospodarskih ukre-pot) na podeželju. Govoril je tudi o raz-
(Nadaljevaaje na  2. strani)
Govor tov. Simoniča
,   (Nadaljevanje s prve  strani).
ro/n   zadružništva   v    ptufskem    okrafn, predvsem  pa   o   volitvah  dne  26.  marca.
Za tezave pri odkupih nosijo v mnogih krajih v okraja odgovornost poedinci, bi poskašajo zavirati razvoj in vlečejo za seboj tudi poštene kmete. Pri tem se po-sluiujejo sovrainih parol o meteorju in drugem, da bi tako ustvarili pri Ijudstvu nerazpoloienje  za volitve.
Ni sile, ki bt razbila enotnost naših nctrodov. Če ti poedinci domišljajo na nekaterih' vaseh, da bodo vplivali na ta ali oni način slabo na izid volitev v svo-jem kraju, ne bodo mogli vplivati na na&A drnibeni razvoj, če ne bodo sli volit a/jQ če bodo volili v skrinjico sovraznikoo *o-cializma. Navedel je primer Borovc in Gafevc, kjer so poedinci zavzeli tako sta-lišče pri volitvah kra/evnega Ijudskega odbora.
Glede graditve zadrug je dejcd, da fih bomo se nadalje ustanavljali in to zadru-ge, v katere bodo vstopali kmetje, ki so spoznali, da jim zadruge resnieno omo-gočajo, da bodo ostali pravi in svobodni lastniki zemije in da bodo lahko bol/še iiveli kot živijo sedaf kot poedinci. Spo-min volivcev je povedel nazaj v čase, ko so bili kmetfe le na videz lastniki zem-Ije, dočim so imeli profite nfihooega dela  izkoriščevalči.
Prikazal fe tndi velihe možnosH in po-trebe iolanja otrok v naši drzavi, da bo-mo imeli dovolf izobraienih strokovnih delavcev v podfetfih in tovarnah, ki jih sedaj gradimo.
Na konca je dejal, da bodo ili rta oo-litoe 26. marca t. l. tisti delovni liadfe, ki hočefo socializem, ki hočefo močno indastrijo in ki hočejo močno in nreje-no novo Jugoslavifo.
Večkrat fe bil med govorom prekinfen s  ptoskanjem in  skandiranfem.
Na konca zborovanja sta bila volivcem prečitana dva predloga resolucij za Iz-vršni odbor Osvobodilne fronte in za Centralni komite CK KPS o Ljnbljani. Obe resoluciji sta bili soglasno sprejeti in . potrjeni.                                         LF.   
   Govor tov. Kardelja v Črnomlju
(N aaaljevanie s /   stranii
Nato je tov. Kardelj govoril o uspehih naše graditve, o petletnem planu ter o obveznostih, ki jih imajo poedinci glede na naš petletni plan. Z ozirom na odkup je dejal  sledeče:
Vzemimo primer odkupa.
Vi veste, da država odkupuje kme-tijske pridelke in živino zato, da bi zagotovila nonnalno prehrano, prebi-valstva. Ce ne bi na sedanja način do-ma intenzivno odkupovali pridelkov, bi se morali odreči kupovanju marsikaie-rih nujno potrebuib strojev, ki jih po-trebujemo za na&e nove tovarne, in su-rovin, ki jih potrebujetno za na&o in-dustrijo. Planski odkup kmetijskih pri-delkov je potemtakem za nas sedaj nu-jen, od je sestavni del našib naporov v borbi za izpolnitev petletnega plana. Io kolikor bolje in pravilneje bo tekel ta odkup, toliko laže nam bo izpolniti petletni plan in toliko prej bomo lahko začeli olajševati odkupne obveznostL Delovni kmetje bi morali biti potem-taketn sami zainteresirani, da teb ne-kaj let, ki so za nas pač najtežja, dr-žava ne bo itnela velikib težav pri od-kupu. kajti od izvršitve petletnega pla-na bo imelo korist tudi samo delovno kmečko ljudstvo in ono celo v prvi vrsti.
Pa vendar bdkup ne gre vedno tako, kakur bj moral iti.
Gotovo je res, da je prvi vzrok težav pri odkupu v tem, da je naš plan odku-pa relativno velik in velikokrat za kme-ta že sam po sebi precej težak. Toda kljub temu ta plan vendarle obsega znatno manjše količine iita. mesa itd., kakor pa so bile količine teh pridelkov, ki jih je pred vojno prinašal kmet na trg. To pomeni. da te kolirine obstoje. Ce-tndi upoštevamo dejstvo, da potroši danes doma kmet več svojih pridelkov, kakor jih je potrošil pred vojno. ven-dar v celoti vzeto sedanje odkupne ko-ličine ne bi smele biti našetnu kmeč-kemu ljudstvu prcvelika obremenitev, ki ie ne bi mogel prevzeti brez škode za svojo kmetijo. Odkod torej izhajajo vzroki težav in nepravilnosti. ki se če-sto dogajajo pri odkupu? Po na&em mnenju sta tu dva glavna neposredna vzroka.
Prvič je tako, da ogromna večina kmetov sicer pošteno izpolnjuje svoje obveznosti. toda manjši, špekulantski del, na vse načine poskuša izigrati uredbe ljudske ublasti in se' osvoboditi obveznosti. In kaj se potem zgodi?
Država mora odkupiti zadostne koli-čine hrane. kajli milijoni delovnib ljudi v tovarnah, rudnikili. uradita itd. so odvisni od 4ega odkupa. Višji dr-iavm organi pritiskajo na nižje, da mo-rajo izpolniti pian odkupa. Te organe pa izigrava in goljuta ta špekulantska manjšina, o kateri sem prej govoril, ki skriva pridelke ali seje namesto pše-niue stvari, ki niso pod režimom od-kupa, ali redi eno svinjo namesto treb itd. In ker so se ti špekulanti izmuz-nili iz rok nižjih organov ljudske oblasti, ti sedaj povečujejo odkupne ob-veznosti tistemu delu kmečkega Ijud-stva, ki sicer želi poStcno izpolnjevati svoje obveznosti. To seveda ni prav, toda krivda ni samo na teb organiii, ampak predvsem na tistih špekulantib, ki izigravajo svoje obveznosti in s tem povecujeio obveznosti poštenim kme-lom. ln krivda je tudi, če bočete, na poštenih kmetlh, kj piso sami nagnali špekulante v svoji vasi, naj izpolnijo svoje  obveznosti.
Kako se dajo odpraviti te nepravil-nosti? Samo na en način, namreč s tem, da odkup nc bo samo stvar okraj-nega odbora in odkupnih organov, ani-pak stvar slehernega delovnega kmeta. Potrebno je, da vsa vas sodeluje v razdeliivi odkapnib obveznosti, ne pa d% posamezen kiuet misli, da njega nič ne briga, kako drugi izpolnjujejo svo-je obveznosti. Naši delovni Ljudje na vasi in v mestih se morajo nepresta-no zavedati, da se vsaka 6koda, ki jo &pekulanti napravijo državi z neizpol-njevanjem svojih obveznosti, nujno od-raža v povečanju težav in v poslab-6anju položaja ost&lega delovnega ljud-stva. Potrcbno je torej, da se za pra-vilen potek odkupa zares zavzamc vse delovno ljudstvo. Potrcbno je, tovariši in tovarišice, da nikoli ne ppzabite, da je treba odkupne plane — tudi kadar so zelo veiiki — prav tako nujno iz~ vršiti, kakor je nujno, da postavimo našo težko industrijo, če se hočemo osvoboditi nade zaostalosti. A brez iz-polnjevanja odkupnib planov ni in ne more biti ne težke industrije in ne vscga drugega, kar je zapisano v na-šem pctletnem planu. Ljudska oblast vas poziva, tovariši in tovarišice, da ji daste vso svojo pomoč tudi na pod-ročju pravilne organizacije in pravil-nega  izvrševanja odkupnega  plana.
Seveda, tovariši in tovarišice, mi ne mislimo, da je naš sedanji način od-kupa najboljši in da je nekakšen so-cialistični ideal. Ne, nasprotno, mi od-krito govorimo, da je odkupni plan precej velik, da je za kmeta velikokrat močna obremenitev, da zahteva od njega tudi žrtve, skratka, tni mislimo, da naš odkup ne le da ni noben so-cialistični ideal, ampak da je v neka-terih pogledih v svojih sedanjih obli-kua iii n.uiu.uiah celo škodljiv za raz-voj našega kmetijstva. Zato se vlada dobro zaveda. da morsmo podvzeti vse ukrepe, da bi čimijrcj tahko prešli k takiin oblikam odkupa, ki bi bile bolj \ skladu z neposrcdnim ekonomskitn interesom  delovnega   kmeta.
Toda danes, tovariši in tovarišice, v borbi za petletni plan. , ko napenjamo vsc svoje sile in ku vsak del na&ega delovnega Ijudstva prispeva svoj de-lež k naporom in žrtvam za skapno stvar, danes so sedanje oblike odkupa nujne, kajti brez njih ne bi mogli sa-dovoljiti uašfli prehrambenih potrcb.
Leto« bomo le napravili snaten korak
naprej   v   pogledu    olajšanja     odkapa.
Zvezna vlada pripravlja uredbo o od-
kupn  letošnjih   pridelkov,  ki   bo   kme-    i
tom   olajšala   izpolnjevanje    odkupnib    i
obveznosti.   ZnaČilnosti   te   uredbe     so    '
naslednje:                                                       ]
Prvič   bo  celoten  odkup  za vse  ka-    <
tegorije kmečkih domačij  pokrit  z in-
dustrijskitn  blagom  po   vezanib cenahu    1
Jasno je, da bo  polno kritje odkup-    I
ljenih kmetijskih pridelkov  z boni    za    <
industrijske   izdelke  po   vezanih   cenah
občutno   poboljšalo   iivljenjske    pogoje    i
za kmečko Ljudstvo.                                      :
Drugič   pa  bo  nova  aredba  preklnila    i
dosediinje   vsakoletne   prepire   o   poraz-    ]
delitvi  obveznosti.    Uredba    bo predvl-
dela posebej    »list kmetije«,    kl ga  bo
imei vsak kmel  v svoji hiši. Na osnovi
Dodatkov   o  stanjo  kmetije,    bo  ta list    '
predvideval, ka)   lahko  kmet  z normal-    '
Dim gospodarjenjem,    kf Je   v      veljavl   '
v r,ekem  kraju,    pridela     preko    vseaa    '
leta in na te) o^novi se bo določal  od-
kupii plan. Celoten sistem bo lorej po-    :
stavlje:, tako, da  se bo  vsaki domacifi   '
v  sk'ado z   Djenimi    možnostmi    že    v
začetku leta točno določila količlna ob-    :
veznega  odkupa za    vs^    pridelke,    kl
pridejo v  poštev. Te obveznosti se bo-   :
do vpisale v omen]eni stalni »list kme-
Uje«,  ki   ga   bo   potrdil     KLO,     ko     bo
ugotovil,   da   domačlja   obveznost   zares
lahko  izpolni   in  da   \e   pravično    dolo-
česia.  Z   vslji,   kai   bo  preko   teh   koli-    '
čin, bo lahko kmet svobodno razpolagal.
Prednost   te^o.   sistema  bo     predvsem
v tem, da bo kmet že v    začetku    leta
imel  čiste  raune  o   svojifa  obveznostih
in    i bo potem lahko napravil tudi svoj
lastnl  plan. Ce bo povečal  svojo proiz-
vodnjo, bo imel večje presežke.in si bo
poboljšal poloiaj. če pa bo zanemarjal
proizvovir.jo,   bo   imeJ  nanjSe    presežke
Iznad   obveznosti  tn   mu   bo  &lo  slabše.
Po.ag  tega   bo ta  slstetn     aagnai    tiste
špekulante, ki k-žej    težnje k zmanjSe-
vanju,  k    abotiranju  proizvodnje  —  da
bodo pravilno obdelovali polja. Kajti Le
n^kdo   noče  prldelati   dovolj   pridelkov,
čeprav bi  jih na svoji zeml|i lahko. po-
tem   ima   ijudska   skupnost  par  pravico
vprašati ^akeaa špekulanta   čemu ni lz~
polnil   svoje  obveznosti.  Če mora  vsak
drug   delovni  flovek  na svojem  delov-
neui   mestu izpolnjevati svoje obvezno-
sti i • če se bort. da bi ftm višje preko-
rafi] delovne norme, potem peičici §pe-
knlantov na vasi ne bomo dopustili, da
bi roke   držali   v  žepu,   medtem    ko  bi
njihova z mlfa ležala nezasejana tn ne-
obdelana.
c te:n pa seveda Se nt r&feno, da budo z novim slstemom odkupa vse te-iave odkupa same po sebl izginfle. Ne. naš odkup ]e letos §e precej visok ln mora bitl visok h razlogov, o katerih tem prej go oril. Toda ni tako visok, da ga ie bi mogli tzvršiti brez škode za gospodarstvo našib delovnih kmetov, pod pogojem seveda te bo naša ljudska oblast imela podporo delovnih kmetov samih. Oni sami morajo izvršiti potreben pritisk na špekulantsko nastrojene ljudi na vasi, kajti z vnašanjem nereda v slstetn odknpa imajo največ Skode satni delovni kmetje. To v prvl vrsti seveda veli3 t *di za sestavljanje sllsta kmeti-]e«. če ne bo vsak tak list plod skupne diskusije'cele vasi, potem se bodo še dogajalo nerednosti. Kjer pa bodo ti listi res sprejetl in določeni od cele vasi, tam bo narejen red In ne bo po-trebno večno pošiljati raznih kontrolnib komisH  na vas.
Prepričan sem, tovariSi in tovariSice, da boste tudi vi podprli te ukrepe naše Mudske oblasti in s tem tud{ zmagovito izpolnitev našega petletnega plana, ki bo najlepša nčjrada za naporno, toda veličastno in slavno delovno bitko, ki jo danet bi}e delovno ljudstvo me&ta in vasL    .
Seveda, temeliU preokret t našem kmetijstvu bodo napravile šele obdelo-valne zadruge. Starejše, že utrjene ob-delovalne zadruge so že danes pokazale, kai se da napraviti za napredek kmetij-stva z bolišo orsanizacijo deia in z višio tehniko na velikem zadružnem posestvu. Obstoječe obdelovalne zadruge je po-trebno čim hftreje utrjevati, da bodo s svojiml uspehi in s primerom, kako se poboljšuje živlienje delovnemu kmetu, pokazale ostalim kmetom, ki še z neza-upanjem gledajo nanje, da je obdelo. valno zadružništvo najboljša in naj. hltrejša pot k napredku našega kmetij. stva in k blasostanju vsakega našega delovnega ktneta. Pri vsem tem pa mo-ratn ponovno poudarltl, ne samo da ni-kogar ne sntemo silhi v zadruge, ampak da smatramo — kakor ie nedavno rekel tovariš THo —, da Je vsak pojav nepo-srednega a!I posredncga prisiljevanja v zadrugo — kar se žal pri nas še dogaja semtertja, tudi gospodarsko škodljiv. Mi Imamo dovolj izkušenj o tem, da Ijudje. samo tedaj dajejo pri delu velike rezul-tate, če zavestno delajo, če vedo, za kaj in za koga delajo, in če vedo, kakšni bodo rezultatl tega dela. Nam so torej potrebne take obdetovalne zadruge, kjer bodo vsi njeni člani zavedni aktivni borci za čim večje uspehe. NaŠim da-naštijtm zadružnikom, kl vsak dan jrdosegajo nove uspehe, velikokrat v zelo težkih pogolih, bo za vedno ostalo Castno in slavno ime pionirjev ki so smck> zaorall v ledino v času, ko je ve. čina še nezaupno gledaia na njihovo delo. Toda uspehi teh našlh pvonirjev socialističnega kinctlistva bodo postopno prav gotovo današnjo nezaupno večino iutri spremenili v tnanjšino, a končno bodo obdelovalne zadruge gotovo od. nesle popolno zmago, na srečo in blago. stanje našega kmečkega Ijtidstva. [>o tedaj pa mora pomoč naše Ijudske obla-sti veljati tako obdelovainim zadrugam kakor delovnim kmetom. ki se še niso odločHi. da bi vstopili v te zadruge.
Tovariša Kardelja so zborovalci več-krat prckinili s ploskanjem ia odobra-vanjcm.
   Na predvolivnem sestanku v Žetalah 19. marca so volivci izrazili tamkajšnje težave
V rvezj z pripravami ra volitve v Zvez-no skupščino je teren okrog Žetal skoraj najslabši v ptujskem okraju, saj se je že več prcdvolivnih sestankov končalo brez pravega efekta, odnosno so bili sploh cmcmogočeni. Zato je bil v nedeljo, dnc 19. t. m. sklican ponoven sestanek, ka-terega sta se udeležila tudi sekrctar OK KPS in predsednik OLO tov. Leskovc ter organvz. sekretar tov, Mavser. Tov. sekre-tar jim je orisal položaj, v kateretn s« tc nahajalo gospodarstTO v predaprilski Ju-goslaviji, orisal tcžaven položaj kmetov, poljskih delavcev in delavstva po tovar-nah ter izkoriščanje po domačih in tujih kapitalistih. Nato je prikazal težave, ki jih imamo r zvezi z našo socialistično izgradnjo, zaradi česar se moramo marsi-čemu odrcči in moramo tnarsikdaj biti tndi trdi in ostri, predvsem, ker jc med kmeti 5e marstkje raznih Špckulantov, ki bi radi ljudsko oblast izirfravali. Jasno je, da «o sc pri tem dogajale tudi večje in manišc napake, katere pa se bodo in se morajo popraviti.
Volivci so vse to z zanimantem poslu-šali, Tendar kakor se fim ]e bralo iz obra-zov m kakor sc fc videlo iz diskusije, marsikateri vsega tcga ni močel pravilno razumeii in je videl samo tcžave, t ka-terih se sam nahaja in nepravilnosti, ka-terc  so  se njemu  dogodUc.
Tov. Mavser iim je nato obraz1ož;l do-men in način volitcv, tireditev našc Kud-slce dctnokracife m dru^a gospodarska voraSania, kar so vsi z zanimanjem po-skt?ali
Medtcm ]e priiei fttd' ortf. scVrc^ar Obiastnega komitefa Maribor tov. T.ttter Prišel   je med  ljtidi \z  Žetal  kot   njiliov
stari znanec iz NOB, saj je delal med ojimi nad eno leto v najtežjih časih 1944-45 V kratkih, ognjevitdh bcsedah jim je obudil spomjne na čase, ko so bili ljudje pripravljeni dati partizanom vse in so tudi včasih dajali več, kot pa so dejansko potrcbovali, bili so z njimi po-vezani aa življenje in smrt. Sedaj, ko nam je medsebofna povczanost ravuotako in še bolj potTebna, morajo delavci, kmctje in predstavniki Ijudske oblasti mislirti in čutiti vsi eno, t. \. dvigniti in osamosvojti gospodarstvo, izgraditi socia-lizem in s tem postaviti pogoje, da nam bo vsem enkrat šlo boljše.
Te bescde so ljudi ncverjcino sprostilc in razgibale. Začelj so iznašati napake, ki so se pripetile tako pri odkupih, kakor pri odmcri davčne osnove, kar se sploh ni pretresalo na sestankih Hd. Tako sc ic sestanek, kateremo je prisostvovalo preko 200 Tolivcev m je trajal nad tri ure, v živahni diskusiji iti pojasnjcvanfu aspešno zaključil in so voliyci vztrajali do konca, kar sicer dnigače ni bila na-vada.
Iz vsega se fc videlo, da se liudje rt Žctal dcjansko bavijo 8 težavami in je krivda, da {e trenatno težka situacija, t tem, kcr se je med njimi prcsmalo poli-tično delalo, odn. sc ni delalo skorai nič. za kar nosiio krivdo vaškc masovne organizaciie, KLO in tudi okraj, ki ni nudil skoraj nobcnc pomoči. Res jc, da fp politiČno delo po teh prcdelrh mnogo tcžje kot pa dru^od, ker je težavea, raz-tresen in oddaijen tereh. Ljtidic imajo maio stika z ostalim svetom tn zato ni čudno. da jc tudi njihova miselno«st za-ostala.                                                  Ko.   
   Delavci in kmetje iz Žetal so bili veseli nedeljskega obiska iz Maribora
19. t. m. papoldne je Žetale obiskala olklorna skupina SKUD-a »Slave Kla-rora« iz Maribara. Predvajala je koroške, cranjske, štajcrske in hrvatske narodne alese in pesmi. Kljub temu, da je bilo >rebivalstvo pozno in površno obveščeno, se jc zbralo okrog 180 ljudi, predvsem ¦nladine iz hribov bližnje in daljne oko-lice, da vidi kulturno-umctnižki sporcd. Vsi 'gledalci so se predvajanju naravnost iivili, kaj takcga Še večina od njih. sploh m videla. Saj tudi ni nič čudnega, ko pa kmečki in baitarski ljudje po teh hribih trdo garajo skozt vso lcto na ko&čku svoje skopc zemlie. Edina njihova pot je ob hedeljah v cerker ali parkrat lctno v mesto, da si nakupijo kakšnih stvari. Da bi obiskovali kakšne kulturne prire-dHve, pa sploh ni govora.
Vodja nmetmške skupine jim je po-fasnil, da spada ta njihov obisk v sestav njihovc obveznosti za prcdvolivno tckmo-vanje. da so vsi, ki nastopajo, tovaroiški delavci, katerih "^™1 ]<z izšla iz po-deželja,   ki   svoi               ~ag  izrabifo     asa
očcnie     v      ra/               "ur-no-tiTnetniškiVi
krožkih, ob nedeljah r>a obiskuicjo vasi na podežclju, da kmečkim ljudem nudijo
po nfibovem trdem deltt kakšno nro raz-vedrila in umetniškega užitka ter tako zbližujejo in odpravljajo razliko mcd mestom in vasjo. Prikazal jc tudi ogrora-no razliko med delavstvom v prejšnjih časih in   dandanes.
V imcnn gledalcev sta se nmctniški skupini zahvalila šolski upravitelj in predsednik KLO, katera sta poudarila požrtvovalnost članov umetnižkc skupine, ki namesto da bi izrabili svoj prosti čas za sebe, se potrudiio, da obiskujejo nai-bolj oddaljene in zapuščeoe vasi Nazad-nje je predsednik KLO izrazil vročo željo vseh gledalcev in prosil umetniško skupino, naj na Žetale ne pozabijo in naj jih šc enJkrat čim prej obUčejo, kcr bo takrat tudi mnpgo večja udelcžba, kar so gicdalci navdušeno pritrdili, nato pa zbrali 2684 din prostovolinih prispevkov za potrebe Ln stroške kultumo-umetni-šketta društva.
Tako so v cnem samem dncva liudfc iz Žetal in okolice marsikaf videli in sli-šaJi, kar jkn bo dalo misliti in tako lažfe spoznatt na^o socialistično stvarno<:t in nedvomno bo to mnogo pripomo<Jlo k boljšemu izidu rolitev,                    F.F.   
   Člani sindikalne podružnice ,,Obutev iz Ptuja so obiskali Žetale
V nede\')O, 12. marca so nas obiskali člani obrtniške zadruge »Obutev« iz Ptuja. Zadali so si zelo plemcnito ra rcs socialno nalogo, da bodo v počastitev vo-Iitev v Ljudsko skupščino uporabili ne-delje za to, da bodo najsiromašncjši šol-ski mladini tn socialno ogroženem brez-plačno popravili   čevlje.
Pri tcj akciji srao bili v Žetalah prvi na vrsti Ekipo 24 delavcev sta vzorno vodila tov. Junger in  Kmctec. Od 9. do
14. tirc so tovariSi čcTljaTJi popravili 39 parov čevljeT, 29 parov pct va naredili 50 parov toplancev v skupni rrednosti 6550 din. Žetalčani niso samo občudovali brzino in lepo izvcdbo del, tcmveč tudi pravi socialistični odnos do vasi, kj ga imajo člani sindikata usniarskih dclavcev podružnice št. 1 iz Ptuja.
Vsi Ijudje so bili res zaJovoljni Člani iz zadruge »Obutev« so narcdili na liiidi iz Žetal najboljši vtis.                        Pč.   
   Setveni aktiv pri OLO Ptuj je razpravljal o setvenih vprašanjih
Okrajnl eetveni aktiv prl poverjeni-štvu za kmetijstvo OLO v Ptuju je reševal na prvi seji 15. marca t. 1. razne predloge in poročila s terena glede evidence o setvenih površinah, glede eemen za pomladno saditev in 6etev,  glede gnojil in strojnega parka.
Po razpravi o težavah v zvezi z evi-denčno službo o izvršenih setvenih. nalogah so razpravljali o naročilih se-menskega krompirja Kmečko delovnih zadrug, Zadružnih ekonomij in držav-nega sektorja. Potrdili so naročilo Kmečko delovne zadruge v Središču, ker je ta imela lani slab pridelek krompirja, zavrnili pa so naročilo In-dustrijske ekonomije v Strnišču. Ugo-tovljeno je bilo, da je imela Industrij-ska ekonomija v Strnišču 69 ha zem-lje posajene s krompirjem. Tega čez zimo ni strokovno vskladiščila. V 25 do 30 m dolgih brezzračnih jamah, ki niso bile dovolj obložene s slamo, je segnilo precej krompirja. Sprejet je bil predlog, da bodo dobili naročniki manjših količin iz KZ, ZE in drž. po-sestev semenje te količine v celoti, naročniki večjih količin pa bodo do-bili le 50 odstotkov. Razpravljali so tudi o predlogu. da bi morala biti le-tos semena cenejša kot so bila sicer. Ugtovili so, da bo socialistični sektotr preskrbljen ^semenskim krompirjem, privatni sektof pa ei bo moral rnedse-bojno pomagati z izmenjavo in druga-če, če ne bo imel dovolj semenskega krompirja.
2ivahna je bila razprava o pri]av-ljenih potrebah umetnih gnojil. Od planiranih količin je prejeto le 22% planirane .teže gnojil, zraven tega pa v tem planu niso zajete ekonomije RKGS in ekonomije ObLO. Kmečko obdelovalna zadruga Osoinik je zapro-sila OLO za izposlovanje 17 ton nilro-foskala poleg količin, ki jih že ima pripravljene. Sklenjeno je bilo, da bo-do prvotno   ugotovljene obstoječe  za-
loge umetnih gnojil KDZ in pri ZE, potem pa bo izvršena delitev najpo-trebnejšim.
Vso pozarnost so posvetili vprašanjn kontrahaže traktorekih del. S trak-torji bo zoranih 743,60 ha zemlje. Res-no skrb pri tem številu hektarov za-služi vprašanje goriva in maziva. Traktorjev je dovolj. Stavljen je bil predlog, naj bi se določila cena za ora-nje, ki o~ izvršujejo kmetje z vprež-no živino manjšim posestnikom proti odslužitvi v težakih ali drugače.
Končno je bila izvršena delitev dela med člani aktiva. Vsak član aktlva bo moral prihajati na šeje aktiva in poročati o delu na terenu. Vsakemu KLO bodo poslali tekmovalne točke. Poverjenistvo za kmetijstvo pri OIjO Ptuj je napovedalo tekmovanje pover-jeništvu za kmetijstvo pri OLO v M. Soboti. Sklenili eo, da bodo potom ča-sopisa pozvali Osnovne kmetijske za-druge, da bodo sodelovale pri setvenih planih in tekmovanjih. Referent za eemena je kritiziral, da mu še noben KLO ni poslal poročila o ražkužitvi semen. Zastapnik ObLO je poudaril, da ne bo odstopanja od 25.200 ha or-nih površin v ptujskem okraju. Za ne-upravičeno odšotne člane so eklenili, da jim bodo dali pismeni opomin in jih tudi pismeno obvestili o zadolžitvi s terenom.
Seja 6etvenega aktiva Je bila konča-na. ObLO in drugi forutni 6O dobili zapisnik te seje. Ljudstvo saino pa bo zvedelo iz časopisja za predloge in sklepe te seje.
Vse to je bilo potrebno in še več, da bodo doseženi uspehi, da v jeseni ne bo krivic, da ne bodo imeli pred-logi in sklepi birokrateke hrbtenice, temveč da bo ustvarjen napram po-sestnikom zemlje življenjski odnc«, da bodo ti lažje izpolnjevalt evoje setve-ne naloge in v jeseni lažje izpolnili svoje  državljanske   dolžnosti.            Pz.   
   Zakaj imamo težave z odkupom v ptujskem okraju
V nekaterih krajevnih ljudskih odbo«dl rih v ptujskem okraju se je v zadnjeiafl času pojavilo vprašanje, kdo bo razbi'jal plane obvežne ali planske oddaje pridel-kov v letošnjem letu. Veliko število kra-jevnih ljudskih odborov se je namreč t tem pogledu postavilo na stališče, da nima časa za to pravično delo, ker so odborniki preobremenjem z drugim dc-lom ter da tega dela v določenem roku ne morejo opraviti.
Komisija OLO, ki jc imela nalogo ugo-toviti, kaj je r •"--"•eM^^^»^ddaje po  nekaterih                «PHHHlMeč«»t
Krajevni \\\          _     or Pacmje i« raz-
bil plan obvezne oddaje koruze, toda tako, da so se odborniki mcd seboj po-govorili, koliko bo kateri kmetov oddaJ nc glede na Uredbo, ki točno navaja, da je treba plan razbiti na podlagi površin. hektarskega donosa, potreb kmetovalca ter upoštevaje vse to šele določiti koli-čino obvezne oddaje. Vprašairje je, kako bodo kmetje iz KLO Pacinje oddajaK koruzo na podlagi odločb, ki jih }e izdal na ta način KLO, KLO se ni zdelo niti potrebno, da bi plan oddaje predložfl v potrditev Okrajnemu ljudskemu odbom. Na krajevBem ljudskem odborn ˇ Se>-kuiaku delajo pri izvedbi planor samo trife in siccr prcdscdnik, tajnik in evi-dentičar, ki dela tudi pri vseh drjirfih.^ nalogah. Izvršilni odbor in ostali odbor-fl niki prihajajo na seje. da ugotove, kakšn*" naloge so pred njimi. Po štirinajstfh dneh se zopet sestanejo, da bi isto ugotovili. Čc se naloge izpolnjujcjo, ali nc, za nje m važno.
Odboraiki KLO Podgorci so skleniKfl da ne bado ponovno razbili plana za žj- j Tino, kot da za nje ni važno, če bo plan dosežen ali ne. Ob pregledu plana pa se je ugotovilo, da so bili vračunani pre-nizki normativi nepravilni ter da bi z lahkoto doscgli plan, če bi vzeli iste nor-mativc, kot so fih vzeli sosednji KLO-ji Na seji so kljub prcpričevanju predsed-nika in tajnika, da bi popravili napako, sklenili,  da tcga ne bodo napravili.
Krajevni ljudski odbor Polenšak baj« nc more izvršiti razreza planov, ker so odb<waiki prevcč zaposleni z delom aa »vojih domovih. Gotovo mislijo, da bodo delavci v tovamah i<n podjetjih čakali na prehrano tako dolgo, da bodo odborniki končali z delom doma in da bodo šcte potem  začeli misliti na plan.
KLO Obrcž je tc dni izTedel glasOTa-njc odbora, ali bi sprejel povišan plan za živino ali ne. Odborniki so glasovali proti zvišanju plana. To gre hitreje, ka-kor ponovno razbijanje plana; če jc fco umestno, se bo pokazalo v bodoče.
Krajevni ljudski odbori Cvetkovci, Ha}-dina, Trnovska vas, Pavlovci in Formin imajo prav tako težave z delora, vendar so kljub težkočam razbili vse plane pra-vočasno in pravilno. Ti KLO se zavedajo, da je od njih odvisno, če se bo odkup izvršil in če se bo zagotovila redna prc-skrba   delovnih  ljudi.
V velikcm številu KLO in kmetovalccv leži torej krivda, da se odkupni plani v ptujskem okraju redno ne izvršujejo. Kot je iz gornjega razvidno, je v nekaterih KLO krivda za to v nedelavnosti odbora in nezaintcrcsiranosti kmctov za pravično urcditev, pri drugih pa v birokratskem rcševanju postavljenih nalog. Dokler bodo delali krajevni ljudski odbori in kmctje omcnjenc napake, in dokler ne bodo pristopili k rcsnejšcmu delu ter k tcmu pritegnili množicc, tako dolgo ne bodo odkupi v ptujskem okraju uspevali m tako dolgo dotični KLO ne bodo mo^H opravičiti zaupanja tn izvrševati postav-Ijenih odkupnih nalog v korist planskega. gospodarstva v  naši   domovini.        Če   
   Kako se mladina ptujskega okraja pripravlja na volitve
MAJŠPERK
Mladina v tovarnah v Majšperku se je v zadnjem času zelo razgibala. V čast volitev v Ljudsko skupščino so formirali tri mladinske proizvodne brigade Briga-da »Murko« presega svojo normo dnev-no za 7, pa tudi več odstotkov. Brigada »Kovačič« je najboljša. Dnevno presega normo za 8 do 10 odstotkov. Za drugimi tudi ne zaostaja brigada »Mohorko«. Presega za 5 do 6 odstotkov dnevno po-stavljeno normo. V aktivu »Predilnica« je najboljša mladinka-udamica Kitak Te-rczija. Dnevno presega normo preko 20 odstotkov.
Mladina v tovarni v Majšpcrku ne tek-mujc samo v produkciji. Aktivno dcluje tudi na kulturno-prosvetnera polju. V SKUD-u je vključenih 40 odstotkov vse mladine. Točno in redno prihajajo na pevske vaje. Rezultat svojega truda so že pokazali 12. marca, ko so nastopili v Stopercah. Na iniciativo mladine so usta-novili planinsko društvo, kicr je 68"/o vključene vse mladine, ki so člani dru-štva. Upoštevajoč, da je že dalj časa mla-dinska organizacija ˇ Majšperku več ali manj »počivala«, so navedeni uspehi vred-ni vse pohvale. Želimo, da še nadalje mladina v Majšperku razvija svojo bor-benost Tako bo dala vzgled vsem osta-lim  aktivom.
PLACAROVCI   IN   GAJEVCI
Vetno, da je mladinski aktiv v Gajev-cih že dalj časa počival. Toda val pred-volivnega tekmovanja je zajel tudi nje. 11 najboljših mladincev in mladink je 18. marca na sestanka izbralo začasni sekre-tariat aktiva. Za sekretarja so izvolili najboljšega v svoji srcdi — Bezjak Jo-žeta. Jože se je pred mesecem dni vrnil kot demobiliziranec iz JA, Uvidel je nft-delo svojega aktiva in je takoj podvzel vse mere, da se stanje sprcmeni. Prve rezultate dela bo aktiv pokazal y nede-ljo — na volitvah. Sklenili so, da bo nji-hovo volišče nailRpše okrašeno. Upamo, da bo aktiv v Placarovcih-Gajevcih po-stal eden izmed najboljših v okraju. Po-goje ima dobre.
MARJETA NA DRAV. POLJU
Mladina pri Marjeti na Dravskem po-\\m. hoče biti prva. Na kulturno-prosvet-ncm polju so zelo aktivni. Naštudirali so igro, s katero so izvedli dve gostovanii v Podovi in Staršah. Ustanovili so tudi avtomotokrožek, kateri bo takoj začcl z delom. V kratkem bodo ustanovili mladin-sko gasilsko četo. V ta namen so že pri-pravili 6000 din. Vsc to njihovo delo ie v okviru tekmovania. Za volitve same se bodo lepo pripravili Na predvečer bodo zakurili krcs, pri niem rajali in peli. V že zgodniih nedeljskih urah bo dvignila vse zaspance budnica. Na volišče bodo prišli   s  harmoniko   in  zas.tavo.
MARKOVCI
V Markovcih je bila v nedeljo fizkul-turna akademija y okvini fizkulturnega društva. Sodelovalo jc tudi precejšnje števvlo članov mladinskc OTganizacije. To je bi<l prvi korak društva. Verjetno pa ne bodo ostali pri tem Mladinci, kateri že aktivno delujejo, bodo pritegnili še ostale, ki stojijo ob strani
GRAJENA
Mladiinski aktiv na Grajcni izvaja kul-turna gostovanja z igro »Kralj na Betaj-novi« Res je. da imajo najveČ veselja, pa tudi uspehov na kulturno-prosvetnem polju, vendar so drugod tudi marljivi. Pomagali' so kraievncmu liudskcmu od-boru pri škropljenju sadncga drevja Po-škropili so vsa drevesa. Tudi pri razbi-ianju plana setvc pomagajo. Največ pa bodo pripomogli s tem, da bodo vodili točno cvidenco nad vsemi kmetovalci, kako   izpolnjujejo   doižnosti.
GORCA-DEŽNO
V aktivu Gorca-Dežno vlada pravo razpoloženje. Napoved tckmovanja na mladinskem zadružnem dnevu so vzeli za resno. Večtno tekmovalnih točk so že iz-vršili, V glavnem še vršiio priprave za sam volivni dan. Na vsak način se ho-čeio izkazati naiboiiše. Kurili bodo takšne krcsovc. da se bo videlo' daieč na okrog. Na volišče bodo prišli vsi skupai, z zastavo iti godbo. Med njimi ne bo niti enega mladinca. ki ne bi izvršil svoie državljanske doJžnosti. Za svoie dclo ?e dobil  aktiv priznanje  s strani  CK  LMS
Torariši mladind io inladinke! To Je le nckoliko primerov dela naše organi-zaciic Lahko naredimo še mno^o več. Naše tekmovanie za volitvc v Liudsko skupščino bomo nadrrlfevali do 16. aprila, t.   f.   do   Oblastne   mladinske   konference.
26. marca bomo na volitvah poslanccv v  Ljudsko  skupščino,  drugič   po   osvobo-
'ditvi ponosno in z zavestjo izvršili svojo državljansko dolžnost S tera bomo po-novno dokazali, da smo cnakopravni v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji Na 26. marec sc bomo tudi drugače pri-pravili. Na predvečer naj zagorijo po vseh hribčkih in holmih kresovi. Zbrali se bomo in zaplesali mladinsko kolo in peli, da se bo razlegalo daleč naokrog Mladipcj-harmonikaSi bodo raztcgnili »meh« Žc v zgodnjih iutranjih urah na dan volitev bomo ortfanizirali budnice, Prcd volišči se bomo r.braii stari in mladi. Tudi tam ne sme manikati vcsclia Že prei pa bomo okrasili vasi in voližča, tako kot, šc nikdar Biti morafo zares lepa.   Na   ta dan   bomo   ponovno  manife-
* stirali naSo ncodvisno«;t Dokazaii bomo, da liubimo svofo domovino, da l:u*>imo nažo Partijo.                                  P. M.   
   I. Mladinska delovna brigada
Dušana Kvedra
Miadina ptufskega okraja bo tudi v četrtem leta naše prve petletke dala svoj delez pri izgradnji naše domovine. Sode-lovala bo pri gradnfi nafvečjega objekta petletke — gradnji Novega Beograda. Prve mladinske brigade iz vseh bratskih Ifudskih republik bodo odšle na gradnfo ie koncem tega meseca, Mladina ptuf-skega    okrafd  pa   se   bo   zbrala   v  svoji
I. ptnjški brigadi »Dulana Kvedra*. ki bo odšla na gradnfo Novega Beograda 31.   marca.
Mladinec, mladinkaf Prifavi se v prvo Ptujsko mladinsko delovno brigado, po-stani nfen član Domovina klice po iz-gradnji,  darujmo  fi svojp  moči
Iz pisarne OK LMS, Ptuf
   Gozdne brigade v Ribnici podirajo nad 200 let stare smreke
\z Ptuja }e krenilo 28. februarja t. 1. 24 članov frontbe brigade v gozdno ak-cijo. Med njimi so tudi člani in članice KP. Naslednjega dne sta se jiro priklju-čila še predsednik KLO Šikole Kmetcc Anton in Resnik Vida ter še 7 zavednih frontovcev, med njimi veseli Kajzer An-tcm, ki s s-voiimi ialami razvcselfuje vso brigado V tem mu potnaga tudi tov Duh Stanko iz Majskega vrha, ki je fant ve-sele narave in doma tz haloških goric
Delo poteka v starero temnem gozdu zrelo hitro. Vesel}e je gledati, ko padaio ndarci sekir po 200 lct starih smrekah m ko z neznanskim hruičem te padajo na tla Desetinc naše brigade tekmuieio, katera bo dosegla večii efckt dela in tako več prispev?la k Čimprcjšnji. izpol-nitvi naže Pctletke
Brigadirji mislimo, da ]e potrebno gra-jati vse frontne sekretarje v ptujskem okraju, da so organizirali samo toliko frontovcev. da šteje brigada le 43 članov. Posebno slabo sc je izkazal v tem po-gledu MO OF v Ptuiu. ki ie poslal v brigado mladinko. ki sicer ni sposobna za delo in se obnaša. kot da je prišla na letovigče, ne pa v brigado Ta mla-dinka razume normo edino v tem. da sc lepo umije  in  našminka
Vsi ostali brigadirii pa stremiio za tem, da bi napravili čim vcč ter disciDli-nirano v delu sledijo starim preddelav-cem.  da  sc ne bi prioetila  nesreča
Kot so se v teb kraiih hrabro borili borci 18 in 13 diviziie^a na5o «vobodo, tako sc naSa brirfadla nn?rtvovalno bori za naš petietni plan, za boljšo bodočnost, za socializem.
   Majšperški tekstilci so prejeli prehodno zastavico
Za delovni kolektiv tekstilne tovarne t Majšperku je bil 21 marcc t 1. dan zmagovitega priznanja za veliko Qprav-ljeno delo. Tega dne je delovni kolektiv prejel prehodno zastavtco vlade LRS za t lanskem letu dosežen uspeh v proiz-Todnjl, ko je kolektiv izpoloil svoj letni plan z  125 odstofki.
Proslave so se udelcžili; ministcr vlade LRS tov Kavčič Stane. dircktor glavne direkcije tekstilne mdustrije Slovenije tov. Štrukelj, zastopnik glavnega odbora ZSS tov. Kuhar Jože ter zastopnik OK KPS iz Ptuja tov Kovačič Zlatko. Vsi navcdeni so v svofih nagovorih poudarili smisel bcsed našega maršala Tila o pri-zadevanju delovnih kolektivov v razme-rak, ko si danes narodi Jugoslavije prvič ˇ  zgodovini  gradijo  sami   svojo    bodoč-
BOSi.
Prehodno zastavico je izročil delov-ncmu kolektivu minister tov Kavčič Sta-ne v roke predsedmku sindikalne podruž-nice.
Delovni kolektiv je sprejel ob tej sve-čani priliki nove delovne obveze ln sicer, da bo letošnji plan proizvodnje dosegel do 29 novembra ter ga do konca leta presegel še za 8% Glede volitcv v Zvez-no skupščino in Svet narodov so delavci sklenili, da bodo volitve stoodstotno kon-čali do 8   ure  zjutraj
Na proslavi jc bilo razglašcnih 26 no-vih udarnikov in večje število pohvalje-nih delavcev.
V kulturaem programu. ki je sledil, ie nastopil SKUD iz Majšperka s pcvskimi točkami Na sporedu so bile tudi tri fiz-kulturne točke.
Kolektiv tekstilne tovarne fe svoj praznik zaklju&l s prosto zabavo.   K. Z.   
   Zadruga "Osojnik" je proslavila 4-letnico obstoja
Člani in funkcionarfi ter povabljeni gosti Kmečko delovne zadruge »Osojnik* v Štukih pri Ptuju so proslavili v nede-l/o, 19. marca t. l, popoldne v zadružni zgradbi štiriletnico ustanovitve zadruge. Proslava je vsebovaia gospodarsko-poli-tični in kulturno-prosvetni spored, ki je začel popoldne ob 14. nri, po sporedu pa se fe razvilo zadružno rajanje.
Proslavo je začel predsednik zadrage tov. Gvidon Vesel, ki fe o svojem kraj-iem govoru spomnil zadružnike na spo-mlad leta 1946, ko so imeli zadružniki pred seboj fasno začrtani cilj, s seboj KP in Ijndsko oblast ter vztrafne zadružnike, proti sebi pa vrsto malodušnih sovražni-kov in modrtfanov, ki so tarnali za vsako drevo in grm, za vsako brazdo, ki fo je obrnil traktor itd. Dne 18. marca 1946 so bile obrnfene prve brazde na zadružni zemlji. Začeli so z drevesnico za sedanje plantazne nasade, ki so prvi v zgodovini slovenskega sadjarstva. Pozneje so iz-vedli na zadrttžnem ozemlfu pravo revo-lueijo. Iz gozda so napravljene njive in sadne plantaie. Tov, Vesel je navedel vrsto dejstev, ki so fih zadruznihi do-živeli, predno so dosegli sedanfe aspehe.
Politkomhar ptujskcga garnizona kape-tan tov. Pešič fe govoril o odnosa JA do astanavljanfa, ntrjevanja in razširja-nia zadrug. Govoril fe o vzgoji zadmini-kov v predane patriote, ki so priprav-Ijeni čuvati celotno domovino naših na-rodov z iSfo Ifubeznifo in pozrtvoval-nostfo, kot čuvafo sedaf ozemlje svoje zadruge.
Gnvorom so sledile izmenoma recitaciie, godba in peffe. Celofni pro$ram ie 6/7 zelo pester in fe vsem vpafal, nofhnlf pa spoznanfe, da posveča zadruga »Osojnik«
kaltarno-prosvetnema dvign zadružnikov veliko skrb.
Ta proslaua ima toliko t>ečfi pomen, ker je zadruiniki niso pripravili samo za se, temveč so na njo povabili tudi oko-ličane, zadrugi naklonjene posestnike in kmete ter delavce iz Stmišča, Majšperka in Maribora. Proslave se je adeležilo nad 350 Ijudi.
Zadruzniki iz Osofnikove zadruge so napravili zopet korak naprej. Dokazali so, da se niso v zadrugi ogradili, temvee so na široko odprli zadružna vrata oko-liškim posestnikom in kmetom, ki se lahko vključifo o zadrugo. Nekateri po-sestniki iz Rogoznice so že izrazili pri-pravljenost, da bi se vključili v to za-drugo. Če bodo ttidi ostale obstoječe za-druge povabile na svoja bodoča zboro-vanfa in prireditve zadružnikom naklo-njene posestnike in kmete, zadružniki ne bodo več ločeno živeli od ostale množice na vasi, kot je. to še marsikje slučaj.
Najbolj fe motila udeležence proslave ugotovitev, da se zadru#a »Osojnik« kljub mali oddaljenosti od Ptufa ni zvetana z električnim omrežfem, čeravno že ima gotovo instalacifo. Brleče petrolefke ie zdaleč več ne odgovarfafo širini življenja Osofnikovih zadruinikov, temveč jih le spominjajo nazaj na leta pred osvobo-ditvifo in na takratne krivične življenjske prilike.
Pozno zvečer so se poslaolfali adele-ienci proslave od gostiteljev-zadražnikot ter se peš, s kolesi, avtomobili in neha-teri ttidi na konfih vračali na domove, od koder bodo še radi prihainli na za-drnzne priredifve fer ustvarfali sociali-Ftično povezavo med delavci in kmeti tei delovno inteligenco.                           LF.   
   V Grajeni so igrali
"Kralja na Betnjnovi"
V Grajeni pri Ptuju smo koncem leta 1949 ustinovili Izobraževalno-umetniško društvo (IZUD). Igralska skupina sc je ponovno lotila drame Ivana Cankarja »Kralj na Betajnovi« in po mnogih vajah pozno v noč je bilo tako daleč, da se je bližala prireditev. Najtežji problem je bil oder. Saj ga v Grajeni sploh ni bilo, če izvzamemo neko igro na prostem takoj po osvoboditvi Požrtvovalna mladina, predvsem igralska skupina, si je sestavila t>der v šolski učilnici, ki pa se je izkazala za takšne prircditvc Ie premajhna. V ne-deljo, dne 26. februarja t. 1. so že dopol-dne na generalki za šolsko mladino po-kazali, da so se skoro vsi igralci prav dobro vživeli v svoje vloge. Popoldne pa so naši delovni ljudje gledali prvo res-neišo prireditev v svojem kraju. Po v?a-kem defanju je sledil aplavz, ki ie igralce vzpodbuial k še boliši igri. Gledalce smo scznanili z vsebino tako, da jsmo glavne osebe predstavili in jih karakterizirali. Razumc sc. da ie bilo uvodoma čovora o živlienju in delu našega nesmrtnega Ivana  Cankaria.
Zelo dobpo se je vživel v vlogo Kan-torja tov Šprah Janez, a v vlogo Maksa njegov brat tov Šprah Avgust. Župnika jc verno prikazal tov Gašpanč Janko, tov. Kmetec Ančka je doživljala strečo in nesrečo Francke, tov Murko Lojzka pa nesrečno in naivno Ninico. Prav po-srečeno so rešili svoje vloge še tov. Budja Katica kot žena Hana. tov Gašparič Alojz kot Bernot. tov Petek Karl kot očc Krtiec, tov Irgl Janko kot sodnik, a tov. Tušek Pcpca je s svojo Lužarico pri odprti sceni žela odobravanje gle-dalcev Tudi ostali so po svojih močeh prisnevali k uspehu.
• Da so si dratno ogledali ie ostali, se je naslednie nedelio ponovila šc dvakrat: popoldne in  zvcčer pri nabito polni učil-
nici. Ljudstvo jc bilo zadovoljno i<n si želi še vcč  takšnih prireditev.
Vsc priznanje zasluži igralska skupina z režiserem tov: Šprah Janezom, ker so vložili mnogo, mnogo truda in končno uspeli  nad pričakovanje.
Hvalevrcdno za mladino pa je, da so v želji, da se čimprej dogradi zadružni dom, kjer bodo imeli v dvorani zares lep oder, odločili. da bodo ves dohodck od prireditev dali na razpoiago za dvorano zadružnega doma. Pa še fizično bodo po-prijeli in naslednja igra se mora vršiti v dvorani zadružnega doma. Tako so sklenili tudi najbrž številni čiedalci, ker v dvorani bi pač bilo še lepše in udob-neiše. Po igri nas je oblskal kandidai tov. Kvcdcr Dušan, ki ga hočemo pri-hodnfič pozdraviti že v dvorani ZD.    Al   
   POZIV
Vsa okrajna poverjeništva za finance in vse krajevne Ijudske odbore na pod-ročju LR Slovenije nujno pozivamo, da nam na vse naše dopiisp v zvezi z regu. laciio invalidnin voinih invalidov in svoj cev padlih borcev takoj pošljejo točne podatke, ki smo jih zahtevali. Brez teh podatkov ne moremo prizadetitn upravi. čencem izdati izplačilnih kn.iižic in so zaradi tega nekateri _ upravičenci ostali brez invalidnin. Vsa okrajna (raionska) poverjeništva za finance naj takoj po-jrkdaio svoio nerešeno pošto in ugoto. vijo, ali nam dolffujejo še*kak odgovor glede davka. za 1. 1948 aiiza prejšnja leta in tiam naj brez odlašania odgovore. Prav tako nai vsii krajevni liudski odbnn takoj ugotoviio, ali so nam že poslali podatfce, ki smo jih zahtevali zaradi od-mere invalidnin.
Mlnistrstvo za soclalno skrbstvo  LRS Invaiidska uprava
   Upokojenci iz Ptuja so seznanjeni z novim zakonom
V  soboto, 18. marca so tmeli upokojen-ci  ˇ  Mladiki   sestanek,   ki   ga   je  otvoril predsednik     društva,       tov.     Praprotnik Edvard.
Pozdravil je Tse navzoče, posebno pa tov. Flerč Pavla, odposlanca iz Ljublja-ne. Opozoril je upokojencc naj pridno sledijo izvajanju tov. Flereta, ki jim bo tolmačil zakon o socialnem zavarovanju. Iz njegovega predavanja je razvidno, da imamo dve vrsti upokojencev Prvi so upokojenci po starem, drugi po oovem zakonu. — Novi zakon je bil izdan 8. fe-bruarja t. L in je postal 8 dni nato pravo-močen. Tako so upokojeni pred 16 fe-bruarjem t. 1. staroupokojenci, po 16. fe-bruarju  pa novoupokojenci.
Novi zakon o socialnem zavarovanju pa ne velja samo za aktivne uslužbencej on vsebuje tudi mnogo vrlin za vse upo-kojence vseh vrst in  vseh  strok.
Ko se jc začel sestavljati ta zakon, je pred poldrugim letom naše društvo po-slalo na pristojno mesto spomenico. ki jo je novi zakon izdatno upošteval. — Nato je predavatelj razčlenil zakon, ki ima 8 poglavij s 140 členi. Temeljno načelo no-/ vega zakona je enakopravnost, enako za delavce in uslužbence. Tu pride v vclja-vo princip: vsakemu po njegovem delul Dalje smo sližali o pravicah zavarovanih v novcm zakonu glede zdravstvene oskrbe Tu so upokojenci izenačeni z ak-tivnimi uslužbenci. Starostna pokojnina je bila prej 90*/a, po novem zakonu je 100% in lahko pri<ie pod gotovimi pogoji * na 110.
Danes je najnižja pakojnina 50*/o, prej pa 30%.
Tako jc predavatelj pojasnjeval naj-važnejše člene novega zakona, ki mu bo sledil Pravilnik, kateri mora iziti do 1.  julija t. I.
V  diskusiji  so navzoči  dobivali  pojas-nila za svoje  osebne zadevc. Mnogi trpe krivico pri pokojnini zaradi voiaških let, ki jim niso bila všteta itd. Stavili so »vo-je predlogc in izročili govorniku 4 pisme-ne vloge.
Tov. Flerč jc naglasil ražnost društTa in sindikata ter pozval vse navzoče, naj postanejo člani teh dvch važnih organi-zacij. — Z vzklikom maršalu Titu in Partiii ie bil ta dobro obiskani sestanek zaključen.                                       A.B.   

   Pripravljajmo se za spomladanskl kros!
Sredi aprila prično fizkulturniki po vsej državi s spomladanskim krosom — tekom čez drn in strn, ki predstavlja ne-kak uvod v poletno športno sezono. Da bi spomladanski kros potekel v znamcnju masovnosti našega fizkulturnega gibanja, je nuino, da vsa društva kjer teh m, pa mladinski aktivi nemudoma prično s pri-pravami nanj Podrobnejša navodila mo-rejo fizkulturne organizacije zajcti tudi iz navodil za izvedbo jesenskega krosa, ki so bila objavljena v nekaterih jesen-skih številkah »Našega Dela« Vsc fiz-kulturne organizacije se moraio zavcdati, da ie spomladanski kros za njih najvaž-nejša masovna prireditev v prihodnietn mesecu. na katcro sc moraio temeliito pripraviti.
   ESPERANTO
Mednarodni jezik Esperanto se ved-no bolj uveljavlja na vseh področjih v vseh državah Tudi naše delovno ljudstvo mora biti poučeno o gibanju, ki  deluie  v  korist  v^o^a   ^iovestva,
Da se omogoči študij onim, ki ne morejo  obiskov&ti   red i           aev     ie
Zveza esperantistov Slovenije v Ljub-ljani uvedla dopisni tecaj mednarod-nega jezika Esperanto s pomočjo ka-terega se lahko vsak sam doma nauM ta jezik.
V dopisni tečaj se lahko sprejme te-ča.inik kadar koli želi.
Tnformacije daje in prijave sprejema do 31 marca tov. J. Domanjko pri MLO Ptuj.
   Gogoljeva "Ženitev"
na ptujskem odru
To sezono je ptujsko sindikalno gle-dališče po dali^ein Dresledku odigralo za Goijevo »Sneguljčico«, Gogoljevo »Zenitev« z igralskiim osobiem, ki je po_ kazalo s tema predstavama, da zasluži naziv pnklicnih igralcev, med katere je bila večina ansambla tudi zadnje čase prevedena. Vsa dolga leta po osvobo-ditvi je ptujsko gledališče životarilo in se prebijalo od predstave do predstave z mnogimi sicer nadarjenimi igralci, ki pa so bili po svojih raznovrstnih osnov-nih poklicih tako zaposleni, da odru niso mogli posvetiti vseh svojih moči in so se morale zato uvrščati te predstave več ali mant diiietantske. Da bi se ta ne. dostatek odpravil s sodelovanjem več ali manj pnkHcnih teraicev. ki so bili dodeljeni ptujskemu giedaiišču, ni uspeio ne pred voino ne po vojni. Sedaj ¦— upaimo — je to vpraSanje srečno rešeno (razen režiserskejra) in je potrebno ptuj-sko giedališče glede umetniške ravni predstav drugače ocenjevati kot prej.
Gogolj (baš te dni teče 141 let od nje-govega rojstva in 98 let od njegove smrti) je doživel 1. 1839 velikanski uspeh s svoio komedijo »Revizor«. V istem stiiu je napisal tudi »Zenitev«, v kateri zasledimo tudi še samogovore, govor-jenje v stran in Gogoljevo tipično apo. strofiranie gledalcev na nekaterih po. udarjenih mestih. Edina razlika med »Revizorjem« in >2enitvijo« je ta, da je v prvi komediji glavni junak revizor, okrog katerega se vse vrti, dočim je v drugi cela vrsta različnih tipov m glav-nega junaka ali junakinje ni, pač pa je os komedije neuspela ženitev ali prav. zaprav tnožitev Agatje Tibonovne, malo-meščanskega, neumno-naivnega buržoa-skega dekleta To je podala Koroščeva, spooetka morda nekam medlo, kasn§je pa se je od prizora do crizora pršbliže-
vala vzorcu, ki ga je imel avtor pred očmi. Njen jok ob siovesu od deklištva, njena zadrega in vzhičenost ob zaroki z »ženinom«, njena prepadenost ob do-begu ženina skozi okno — vse to je bilo komedijantsko močno podčrtano, morda celo preveč, toda v bistvu je bila inter-pretaciia Agatje prav posrečena in tipu adekvatna. Isto velia za njeno tetko Pantelejmonovno — BaJsotovo — so_ lidno rutinirano igralko. ki tudi v tei vlogi ni odpovedala, dasi nudi ta tip prav malo komedijskih  prijemov,
Tretjakova — Ženitna posredovalka Ivanovna — je svojo igralsko zelo hva-ležno vlogo odigrala odliično. Njen trium-faini krohot ob ponesrečenem koncu po., sredovanja Kočkarjeva je bil višek njene igre v tej komediji.
Podkoljosina — srečno.nesrečnega že-nina — je igral Gtinžer diskretno in psi-hoioško dojemljivo. Ta najnesrečneiša figura v celi komediji je zagnzen, zdoL gočasen, samsvoj samec, ki bi rad in zopet nerad prišel v zakonske ojnice. J? človek brez življeniske energiie in brez pravega dela, obupno zakrknjen dvom-Ijivec in človek večn« zadrege. Toda v svoje čudakarstvo, zakopanost in odtu-jenost od ljudi je tako globoko zakore. ninjen, da zadnii »hip z obupnim skokom skozi okno reši glavo. iz zaželene in vendar tako strahotno zanj nedosegljive ženitve. Morda je to edino njegovo ju-naško dejanje. ki ga je sprožila njegova zaprtost vase, odljudnost in egoizem. Gunžer je vse te tipične strani svojega junaka podal izvrstno in dal svoii krea. ciji podzavesten naklon k melanholiji in žalosti, ki izvira iz temne slutnje, kako klavrno figuro predstavlja na tem svetu.
Preidimo h Kočkarjevemu v kreaciji Vlčarja. Avtorju samemu se ni posrečilo temu tipu vliti kaj več niians, kj bi se
dale igralsko tzkoristiti. Vičar je odigral to vlogo zadržano in brez hlastanja za zunanjim efektom. S svojo umerjeno igro je postavil v tem boli. žarko luč druge tipe in zlasti Podkoliosii.a, ki ga mora kot trener rokoborca tirati v ne-vestino naročje. kar mu pa ne uspe, na-kar ga prekolne v dno pekla
Soiidno in naravno je podal Šugman eksekutorja Jajčnico, ki se tudi žeH vri-niti v trop ženinov okrog lepe Agatje. Ta tip nudi dovolj igralskih prijemov za učinkovito figuro poslovnega človeka, ki se želi oženiti zaradi hiše in bogatije neveste ^ugman je to hvaležno figuro podal zelo dobro.
Preveč marionetski je bil Matjašič v vlogi mladega častnika Anučkina, ki je vse preveč capljal po odru, kar je pri-stotalo pa Lenartlču, afektiranemu nje. govemu vpokojenemu tovarišu z morja Ževakinu. To je posrečen tip večnega mladeniča, ki se že sedemnajstič ženi in ba§ v tem vidi opravičljivost svojega ne-plodnega starčevstva in svojih neslanih tirad o Siciliji in drugih eksotičnih de. želah.
Butolenova in KralJ sta svoji stranskl vlogi odigrala v stilu igre.
Scena in kostumi so odgovarjali času in stilu igre.
Režija prof. Baukartove je vtisnila svoj pečat vsei igri in dvignila vse na_ stopaioče igraice aa dostoien umetniški višek, tako da je bila komedija podana avtoriu in času nastanka tgre primerno in da se ni prevrgla — kakor na mnogih odrih — v ribniški sejem. Zlasti je učin-kovala prijetno ubranost in soigra vseh igralcev z vsemi finesami v prostotu. času in zvoku.
(Kritika se nanaša na tretjo predstavo »Ženitve«. ki io je zelo nepriietno in brutalno prekinil sredi odra kratek stik s temo, ki je zaiela vse mesto in oko-lico. Igra je bila prekinjena dobre četrt ure, a se je z isto živahnostjo nadalje-vala, ko je zopet zasvetila luč.)
Real   
   Učiteljica tov.
Kukovec Elizabeta
poučuje v Stopercah
vnuke svojih prvih
učencev
Dne 1. novcmbra 1899 je nastopila sro-je prvo službeno mesto takratna absol-ventka učiteljišča v Mariboru tovarišica Kukovcc Elizabeta. Rodila se je 19. ay-gusta 1879 na Bregu pri Ptuju kot hči kovaškega mojstra. Dekliško osnovno šolo je obiskovala v Ptuju in žc takrat kazala veliko zanimanje za znanje in pouk ter stremela za tem, da bi z zna-njem nadkriljevala posebno tiste součen-ke, ki so bile iz bogatejših rodbin, ki so nosilc lepe obleke, dočira njej kot hčcri kovača to ni bilo mogoče. Bila }e med najboljšimi učenkami in je po dovršeni pripravnici stopila na učiteliiščc ter ga 1. 1899 dovršila. Bila je nameščena kot mlada^ učiteljica v Stopercah, ki so nfeno prro rn zadnje službeno mesto. Ker se je v Stopercah šcle tisto leto ustanovtla Sola, je bila tov. Kukovčeva tudi prva učJtelfica na šoli. L 1910 je siccr opra-vila izpite za meščansko šolo. biia pre-tne&čena v Maribor, službe pa ni nasto-pila. Ostala je zvesta svoiemu prvema službenemu mesiu in novi šoli
Že ˇ prvih letih svojega sldibovanja se ic začela zanimati za uspešno metodično in didaktično dclo v razredu in je na pobudo takratnega šolskega nadzornika Pavla Flerčta začela izvajati učna na-čela raoderne didakt.ike v prvih treh raz-redih osnovnc šole: samodejavnost učen-cev, koncentracija pouka in rokotvornosi pri pouku. Lcta 1924 je takratna šolska in prosvetna oblast odobravala reformske poizkuse tovarišice Kukovčeve in dali so ii nasvet, da prenese ta učna načela tudi oa IV. razred. Delo tov Kukovčeve ie zaslovelo. Kmalu so jo spoznali takratni čolniki in vedno v vcčjetn Številu so za-čeli prihajati na njeno šolo, kjer so spo-znavali njeno delo tudi v praksL Po smer-nicah moderne metodike je napisala leta 1912 knjigo »Domoznanski pouk v ljud-ski šoli«., katero ie z veseljem sprejelo in uporabljalo takratno učiteljstvo Knjigo ie izdala Slovcnska šolska matica Mno-go je pisala tudt v naš pedagoški list »Popotnik«, kjer naidemo 1. 1923 v 5.—8 številki zanimivo učno sliko za II. in III šolsko leto »Zgodovina domačega kraja«. Tu opisuje zgc>dovino domačega kraja od najstarejših časov do gradnje šole Na-dalje razpravlja v istem letniku »Pdpot-nika« v 11 m 12. številki: »0 pouku ra-čtmstva m merstvenega oblikoslovja v smisln dclovne sole« Računstvo in reali-je so bili njeni najliubsi predmeti. zato je tudi tem posvečala največ pozomosti. Starejše učiteljstvo se je prav gotovo Se spominja iiz učiteljskth zborovanj v Šmarju pri Jelšah in Celju Nastopala jc z raznimi predavanji in praktičnimi na-stopi
Poleg strokovncga dcla je skrbela tudi za gospodarski napredek šolc Povečala je šolski vrt, ki je bil za takratnc prilike in potrcbe premaihen fn r Ictih od 1914 do 1917 sodelovala pri povečanju šol-skega poslopja. pri gradnji nadstropja šole. V ta namen }e izposlovala pri Mest-ni hranilnici v Ptuju posojilo 45.000 kron, kar je zadostovalo za krilje vseh grad-benih  stroškov.
Leta 1937 jo je bivša šolska oblast proti njeni volji upokojfla. Kot upoko-jenka je ostala v Stopercah, kjer io je tudi dolrtela vojna.iti okupacija. V pokoj je stopila brez vsakih prihrankov, ker je bilo njeno srce pripravljeno pomagati vsakemu, ki je bil pomoči potreben. Naj-vcč ie pomagala svojira siromašnim učen-ccra, ki jim je bila prava krušna mati Nicno najvcčje zadovolistvo ic bil na-predek njenih učencev in je za to tudi žrtvovala ves svoi zaslužek. Za scbc ic btla skromna, zadovolina z vsem. NOB je oodpirala moralno  'm materialno
Po osvoboditvi je bila tov. Kukovčeva med prvimi. ki se \e javila v službo Lju-bezen do šole, šolske mladine in naroda jo je silila zopct med nje. Šola je bila med okupacijo požgana. Kot upraviteljica jc začela takoj s poukom, ki ga je vršila po privatnih hilah. Prva in najvcčja skrb ji je bila zgraditi in obnovitti zopet šolo. S prepričevanjem je mala pridobiti ta-mošnje ljudstvo, ki je bilo takoj priprav-ljeno miditi vso pomoč, da bo šola čitn-prej zopct pod streho. Pomagali so s prostovoljnim delom in raznim materia-lom. Pod njenim vodstvom je lcta 1946 zrasla nova krasna šola, ki je po svoji ureditvi im organizaciji zgled ostalim io-lam  v okraju.
Kot upraviteljica se fe redno udeleže-vala vseh sestankov in kopferenc, kjer smo z zanimanjem in veseljetn poslušali, kako je iznašala razne probleme io te-žave. Ni ji bilo dovolf, da je šola samp pod streho Poudarjala je vedno, da je za nspešno šolsko delo potrebno šc mno-go dnigega. prcdvscm inventar, razna učila in dnigi pripomočki. Prihaiala ]e ob vsakem vremena. Dasi je nieno tclo žc nekoliko upognieno, fe v njej še mno-go zdrave, neutrudlfive sile in volje. Naj-boljši dokaz niene odpomosti je dejstvo, da ie prihajala v Ptui kar z vozom. ker so Stot>erce oddaljenc od Ptuja ca. 23 kilometrov.
Danes je tov Kukovčeva v 72. lctu svoje starosti in še vedno aktivna uči-teljice. Nieno delo je kljub visoki sta-rosti kvalitetno. Vse svoje sile posveča pravilni smeri pouka, za-nima se za vso sodobno literaluro, ker noče zaostajati za drugimi. mlaišimi učitelfi. Vsebinsko fe njcn pouk sodoben in progresiven. Njeni učcnci so seznanjajo z vso probie-matiko sedaniega časa, kcr sc tudi sama zamma za vsa dogajania v svetu, čiia 5c vedno mnotfo m celo brez naočnikov. Ka-kor sama iriavlja. fi je edina ovira pri čitaniu nekoliko  slab petrolcf. Njen  spo-
tnm je še izredno bister, njena pisava pa kaligrafična.
Imcl sem priliko opazovati njeno prož-nost in spretnost pri zemljepisnem pouku, kako sprctno in naglo je pred očmi na-stajala na tabli z barvastimi kredami označena Ljudskc rcpublika Makcdonija, ki jo je obravnavala v dotični zemlje-pisni uri. Pokazala mi je vse šolske iz-delke otrok, dnevntke učencev in pri-stavila, da vsak dan vrši pregled in po-pravo, da bj se na ta način učenci čim bolj naučili pravilncga materinega jezika Iz vseh teh izdelkov je bilo razvidno ce-lotno njeno delo in kjer učence vztrajno navaja na lepo obliko, pisavo in pravil-no ter ekonomsko razdclitev prostora,
Pri konferenci jc bilo. Ko smo raz-pravljali v računstvu pismeno množenje z večmestnim množiteljem, sem ji pri-pomnil, da se mi zdi čudno, ker dosled-no Tsi učenci množijo najprej z najvišjo mcstno vrednostjo, da tak način raču-nanja ni v splošni veljavi pri Ijudch. 'Mirno mi jc odgovorila: »Tukaj pa raču-najo vsi ljudje tako.« Rekel sera ji, da to prav rad verjamem, ker so z redko iz-jemo vsi prebivalci njeni učenci. Na-smehnila se je in rekla: »Da, prav malo je Ijudi v šol. okoli5u,*ki ne bi bili hodili k merri v šolo...« Na poti sem srečal možaka in začel z niim pogovor, Med ostalim sva prišla tudi na šolo Prav presenečen sem bil, ko mi je povedal, da je tudi on učcncc tov. Kukovčeve, da f« bila ona njegova prva učiteljica in da še sedai poučuje. Zdel sc mi jc lc nckoliko prestar in sem ga cenil nta ca. 70 let. Ko mi je povcdal, da jih ima 65, sem začel razmišliati  in   račtmati.   Možno  je   to   in
mogoče so šc starejši! Saj je tov Kukov-čeva prišla na šolo kot mlada učiteljica in so res lahko njenj prvi učenci le par let mlajši od nje. Tako vzgaja tov. Ku-kovčeva v Stopercah že tretji rod — rnuki prvih nčenccv so njeni  sedan.fi  učenci.
Žilava in odporna jc njcna nrav. Lan-sko leto, proti pomladi je bilo, nas je obvestila ptujska bolnišnica, da so pripe-Ijali z močno pljačnico učiteljico iz Sto-perc. Izjavili so, da je stanje bolnice preccj kritično in da je le malo upanja, da bi okrevala. Ko smo po nckaj dneh zopet vprašali, kako jc z zdravstveiMin stanjenj naše nafstarejše učitcljice, smo dobilt odgovor, da se jc stanje izboljšalo in da fe izfrcn nevarnosti Zapustila jc kmalu bolnišnico in bila nekaj časa doma Ob pregledu sem jo zopet našcl v nje-ncm razrcdu, kjer je delala s prav takim elanom kakor poprej. Na videz se fi niti poznalo nt, da bi prestala tako bolezen. Rekla mi }e, da sc prar dobro počuti, tičila bo dalje, n|eno življcnjc j« t šoli, odtod  pa   ..
Tako teče živlretijc nčileljice Kukavec Elizabeta, ki ic, lahko rcčem, cdina še aktivna tičrtelfica s tako visoko starostno in službcno dobo, ne lc v nali republfld, amoak  menda v vsej naši  državi.
Za uspe§no Tž^ofno rn prosv^tno delo ic bila v bivši Jugoslavin odtikovana z redom sv. Save, povcrieaJštvo za prosveto v Ptujn oa io Jc skupno s sindikatotn prosve^niK delavce* predlagalo, da jo naša lfudska oblast za nicno nesebiSno, požrtvovalno ln uspcžno delo na«<radi s takkn priznanicm. kakor si ga taki pro-svetni delavci zaslužifo.
Stane Stanic   
   Prosim naj ostane med nami
Red z neredom v Ormožu
V nedelfo, /2 t. m.. je bilo v Or-tnozu med običafnim razglasom tudi objavljeno, in to prvič (do sedaj je bila to tafrtost ožjega kroga poznanih Ijudi), da se bo dne 13. marca delilo, oziroma prodajalo o Kmetifski zadru-gi blago po vezanih cenah. Da pa se ne bt zopet zgodila krivica kot do se-daj po navadi, da so dobili blago aedno eni in istl, fe odbor KZ sklenil, da tisti, ki so blago dobili v decent" bra  in  fanuarfn, ne dobifo sedaf  nič.
13. marca zgodaj zjutraj so se pred vhodom V trgovino KZ gnetli Ijudje, nekateri že od 10. are ponoči. Ob 7. zjutraj je prišel predsednik KZ delit sstevilke. Med gnečo so se minili tudi komaf došli, katerih nikdar ne zmanj-ka, če fe kaj dobiti, in predsedniku znani ter so dobili številke na racun čakajoeih. Med njimi so biti tudi taki, ki sedaf niso bili upravičeni do bla-ga, ker so ga dobili decemb^a in /a-nuarfa Ko so ti prišli po tekočih šie-vilkah na vsto, za njih ni bilo vpra-šanfa, kdaj so zadnjič dobili blago Če sta bili dve osebi od iste družine, so fim še pona/ali. da naj vzamefo to ali ono blago, drugi, ki že več me-seceo niso ničesar dobili, so čakali dalje. če bo še kaj ostalo. Tudi trem uslužbencem trgovine, trem odborni-kom in predsedniku KZ se ni mndilo kljub temu. da so Ijudje vedno vpra-šeonli. če bodo še kaj kupili. l.judem, ki bi tadi hitro kupili in šli zopet na svoje delo, niso postregli, predsednik se je šc norčeval iz starih žehic: »Ta fe dobila to in toliko, oni je kapil to in še svojo suknjo haie,, ki jo je po-ceni   ravno   preje   kupil.«
Vprašamo se, ali so Kmetijske za-druge za lo, da se z njimi okorisčafo samo gotove osebe, aU pa so zato, da pomagajo delovnemu človeku pri nje-
govih teikočah in dvigu življenjskega standarda?
Ta dopis Vam pošilfam z zeljo, da ga objavite v »Našem delu«, mogoče bo to za našo KZ haj pomagalo.   C.
Zaprta vrata
l/ soboto zvečer, dne 18. marca t. L, okrog 23. ure sem se pripeljal iz Maribora s kolesom skozi So. Urban, utrujen in žejen, do zadružne gostil-ne. V gostilni je bila godba, ples in vrišč, seveda U za povabtjene goste. Zunanja vrata so bila zaprta. Nada-Ijeval sem voinjo proti domu in raz-mišljal o raznih oijih prireditvah za zaklenjenimi vratt. V nedeljo sem se vračal po isti poti. Gostilna /« bila zaprta. Rad bi si nabavil dgarete. Drugi so mi povedali, da mora Brmez spati, ker so do šeste are zjutraj ple-sati.
V Maribor sem se vrnil z otisom, da ima Brmež vino samo za nekatere Ijudi in ne za žefne delovne Ijudi. V Mariboru ni vina za vse Ijudi. To razumem, ker nas je mnogo. Ne mo-rem pa razumeii, da ga imajo pone-kod samo za nekatere Ijudi. Kjer ga pifefo, se zapirajo, da jih ne bi nikdo motil.
Pri vseh zabavah za zaprtimi vratl Ijudje razmišljajo, od kod ta nava-da? Nihdar niso biti naši delovni Ijudie vsilfivi, ker se sramufeio ob-čutka nepovabljenih gostoo. Zaprta orata sramotijo osakogar, ki ima vsaf malo časti in ponosa. Bili $o mnogo težji časi in so naši Ifad/e tadi takrat imeli moralo. Ni se bilo treba bati. da bodo prišli in spraznili obložene mize. Še dalje od tega pa smo danes. Ver-jetno bo sčasoma odpravljen tudi ta znak   nezaupanja   napram   mnozici.
Č.J.   
   Tekmovanje hranilnih blagajn
Troir.esečno tekmovanje, ki ga j« na povedaia    branilna blagajna OLO vsem ostalim Hranilnim  blagajnam  ptujskega   okraja  je zaključeno. Uspeh v zadnjem mesecu je bil sledeč:
H/anilna blagajna
Tovarna glinice in aluminja, Strnišče
Podjetje za melioracije, Ptuj
OZKZ  Ptui
Tovarna strojil, Majšperk
Tovarna  volnenih izdelkov, Majšperk
»Cradis«. Strndšče
Goztdna uprava, Ptu}
RKGS direkcija  Ptuj
»Ogirad«, Ptuj
UP obrat Ptuj
Bolnišnica Ptui
Mestne obrtne delavnice, Ptuj
Okrajni magazin, Ptuj
Nadzomištvo proge 10, Ptui
Vozovne delavnice, Ptuj
Ol.O Ptui
"5            *• „.           •L.L.     .2 .L.13        o L.
*n 5     inua     «ai    >•L>        Cu-oZ
671          231         —         3    do roka
166           27         —       10    do roka
56           56           4       52    do roka
264         203         —         3    do roka
444           65         —       —    do.roka
1147           15         —         1    do roka
176            8         —       —    do roka
21           16         —       —    ni  paročila
143            9         —       —    ni poročiia
111           —         —       —   ni poročila
139            63           1         4    do roka 158'          53           1       68    dp roka 161           96           3       13    do roka 288           92         —       83    do roka
140            12         —         5    do roka 223         222         12      130    do roka
   KMETOVALCI!
Pozivamo vse kmetovalce, ki so v letn 1949 presegli svoje obveznosti pri oddaji goveje živine in prašičev in co viške prejeii plačane po nižjih enotnih cenah brez bonov, da se javijo na svojih KLO-jih, kjer jim naj izdajo potrdila o obremenitvah. S tem potrdilora in odločbo o obvezni oddaji ter potrdili o prevzemu odnosno oddaji živine naj se javijo na Zivinoodkupn v Ptuju, kjer se jim bo izplačala razlika od nižje na višjo komercialno ceno oddancga blaga.
Reklamacije take vsebine bomo upoštevali do 10. apri-la 1950.                                             Živinoodkup, Ptuj
    Železničarji ptujskega okraja
se pripravljajo na svoj praznik
Po vsch kolektmh železniških cdinic se vršijo predpriprave za čimbolj svečano proslavo Diieva železničarjev, ki bo 15. aprila tega leta
Na ta dan so leta 1920 na Zaloški cesti t Ljubljani padle žrtvc, ko je takratni režim hotel zatreti dvig delovnega ljud-stva, ki je ˇ borbi za svoje pravice sto-pilo v šlrajk. Pri štrajku so polnoštevil-no sodelovali žclezniiarji. Na<l polovico padlib žrtev po razbesneli policiji je bilo iz ^rst železničarjev
Odboru za proslavo tcga dneva v Ptutu, kfer bo središčc praznovanfa poleg osta-lib večjih centrav v Slovcnji ozir Ju^o-slaviji pomagafo pododbori zunanjih edi-nic.
Za dostojno proslavo so kolektivi pre-vzeli cJsveznosti na prostovoljna bazi, Upravna vodstva s stndik in pariijskimi organizaciiami so si postavila plan deia, ki obsega razne ureditve in olenŠave po-stai in proge. Med cno prvih nalog st>ada postavitev   sporoenika   žrtvam    okupacije
\z vrst ptujskih želczničarjev. Spomenik bo stal na prostoru pri Vozavni delavnici v Ptuju.
Sprejeta je tudi obveznost sodelovanja pri postavitvi sporaenika padlim talcem na mcstnem pokopališču v Ptuju. Delo se jc že začelo.
Pričakuje sc vscstranskega sodelovanja in pomoči množičniK organizacij, poseb-no Frontc, da bo ta praznik čim bolj svečano proslavlien. Zato je niijno, da se organizacijc takoj medsebojno porežeja z odborom oziroma pododbori tcr iim pri izpolnicvanfu obveznosti nudifo vso možno pomoč. Najzaslužnejši neželezničarji bo-do zato prcdlagani za podelitev po ene brezplačne vozovnice za poljubno rela-cijo, ki si jo bodo izbrali za potniški ali brzi vlak.
Po 15. aprflu bodo obfavlieni naizra-služnefši neželezničarji tn tudi najboliš« in najslabše žclezničarske edinice, ki bodo največ ali najmanii doprinesle tema prazniku                                          P.   
   Za fizična moč in odpornost
Nekaj besed o športni disciplini
V zadnjem časa dosegamo v Ptuju v vseh športnih panogah vedno vidnejše uspehe. Eden izined najlepšiJi uspehov ]e vsekakor vstop nogometnega drušlva v I. sloveriisko Hgo. Ni namen tega črlanka, da ugotovi zasluge posameznih igralcev ali zasluge upravnega odibora, da je po težkiih tekmah, ki jii je NK Drava ime-la v preteklem letu, tispeh bil ta!ko velik, noijno je, da ugotovimo dejstva, zaradd katerih ni btl ta uspeh možen že v pn"^j-šnjih letih in kako bomo to mesto lahKo tudi obdržali v nadalje.
Ako pogledamo nazaj, latilko ugotovi-mo, d« je imelo dmštvo skozi ves čas 6vojega obstoja velike težave bodisi v pogled-u prbdobivaiaja igralcev, bodisi v finančnem pogledu. Zgodili so s€ slučaji, da društvo na bilo ob prililci že objav-ljene tekme prijpravljeno z enajstimi igiralci, ali pa, da j« bilo brez vsakiih fkiančnili sredstev im ni moglo izvršiti svojiih obv^nostj naprain gostujočenKu moštvu. V takih primeriib so društvoi priskoaili na pomoč kaikor z igralci, ta-ko z denarjem tisti, ki so popolnoana zaarpali im verjeli v uspeh društva. Iz športnega delovanja ]e enkrot za vselej izgindl način kupovaiija športnilkov in zaJadi tega si je bilo društvo na jasnem, da zavisi aibsolutno samo od tistih moči, ki jiih bo saimo vzgojilo in usposobilo za dobre in poertvovalne nogometaiše.          *
Vse to so samo lepe besede, ki eo s© pcmdarjel« na vseh sestajnkih dmšt\ra. beeede, ki so bile izrečene na razniih uenmgih itd. Ako pa pogledamo mato stvarno etanje, je 6lika popokioina dro-gečna.
Ob po»dtport jeseniškega draštva »Gre-gorčdč« Jn ob izrediiem zalagaoju maribor-skega društva »Braoik« gmo uspeli kljub temn, da smo v prvemstveni lestvici lan-sikoletnega tekmovanja do««gH le četrto mesto, na cbčnettn zboru NZS do'seči naš vsiop v I. slovensko ldgo. Sleherna član društva je z gotovostjo pričaikoval, da bo sedaj vsekakor nastopdlo novo ob-dofoje društvenega delovanja, obdobje discdtpline vn požrtvovalnega udejstvova-nja vsakega posameznega flana diruštva. Toda — poglejmo ei raalo zadnje tekme, ki jiih. je izvedlo nogomemo društvo Ptu-ja  — NK Drava.
2e na prvi prijateljsfci tekmi, kl se j« vršila s tufcajšnjim moštvotm garnMje JA, so bile nerednosti. Tekma je bila napo-vedana ob določeni uri io v garderobi društva je bilo vsega pet igralcev. Po-taei so prihajali eden za drugim, bTe« vsake volje, kot da so gledald, ki fih tekma prav za prav ne tnteresara toliiko, pa^ pa prittnaiajo na tekrao, ker nimajo itl kam drugain. Stopiti je bilo treba do njlt in jith »leipo« prosili, naj se potru-dijo v kabino, ker so doloičeni za igranje. In dalje. Upravnemu odlboru }e uspeio dobiti prvo moštvo NK Branika iz Ma-ribora, da pred pričetkom prvemstvenega tekmovaiija odigra tudS v Ptujti teikmo, tako da se igralci privadijo ng svoje bodoče nasprotnike. Na tej tekarti so se zgod^ile izredne nepravflnosti, o kalerilh so biM članki že v dveh zaporediniih šte-vMkah mariiborskega »Vefitniika«. Vpra-fcamo se sedaj saino: »AH taka kritika, ki jo poda naiu natloojeni in vedlno pri-pravljena klub A pomo^, koristi našemti ngledu, in kančno, kj»e leži krivda, da lahko pride do take kritilke?« Odgovor ni težak! Priiznavamo vse ocitke, ki jdih je objavll »Vesnnik«, prizniavaino nedfe-cipliTio puiblike, vendair pa moramo ngo-toviti, da ne moremo zahtevati d5scip]ijne od publilce, če eami igralci ni®o ddsciipli-niran/i. Gledalci imajo pravico na igiišču vzpodibujata ffvoje igralce in to twJi z največjim vpitjem, nlmajo pa pravice, žaliiti gostujočili itjralcev niti igralcev lastnega nM>štva. Kakor ze omenjeTio, ne moremo zahtevat! od gledalca olike v izražanju, če se na igrišČTi med sairamd igralci dog<aja}o grobe aepravilnosti in pada-jo izrazi, kj nfso v ča«t sportniku. V koMkor leži krlvda za rame nepravilne izpiadie saroo oa posamezirikiih, bo pač upr-ava dmštva morala takim »posamee-ni^kcvm« tn »goreČTiežem« zabra.nid bodSsi Sgranie ali pa tud5 ©am dostop na igrišče^ Zavedati se moTamo, da danes naše dru-š-tvo predstavlja ptujsTd šport v repu-bliškera merilu, da bodo ptl nes tgrala društv^ jz vse Slovenije \n iz najodida-Ijenejšiih krajev in da bodo ta društva ponesla glas o naši disciplini ali nedis-ciplini širom Slovenije. Naloga, ki smo jo prevzeli b^ s^ebe, je ogromna in zaiMe-
va mnogo samopreroagovanja in restno-eti od vseth, kakbr igralcev tako od g^l«-dalcev.
V Vetu 1949 smo po končanem tekmo vanjti izvedli ronogo pTijateljskilh tekem. Sledili srno raznim vabilom in tudd vaibiK eaitti razna društva. Običajno je v špor-tu, d«a se gostujočeimu moštvu povrne gostovanje v njegavem krajai. Na žalos* pa moramo ugotoviri, da ]e ravno pri nogoim«tn"em društvn »Drava« obstojaJ n^k odipor proti "VTnitvam teh tesk^ro. Razlogi so b~M v glavnem v tem, da je ptujskeimu moštvu uspelo, ievojevati teknio na domačiih tteh y svojo korjst m da se j« balo odigrati povratoo tek-roo n« tlieh gostujočega moštva zaradn eventualinega poraza. Ni to samo izredmo strahopetno, to je predvsem nešportno m mecastno. Sldčni eliičaji &e pač ne bodo smeli več dogaj^arti- Na kratko bi bi<lo tudi omeniti posledsnjo fcekmo pred p«*-četkom prvenstvenega tekmovainja, ki jo je društvo iizv&dlo v Celju s Klada-varjem. Ob vsestranski pomoči oblastniih . prcfianov sroo nspeli dobiiti za to tekmo tovorni avtomobil, ki )e povedel igralce na mesto igranjia, da s tem oLaišaimo tru-dapolno dolgo potovainje kjralcem in da jim omogočiano, da nasledaijega dai« spo-čiti nastopijo svojo službo. Avto ye b-fl <* določefni uri priipravljen, na žalost pa je bilo ob aivtomobilu le p?^ KrrgireT. In  potem tekanje,  isLar^                         o-
ledovamje, prepričevan^e                       ¦&
igaralc-ev se je zbraio. kive ^<; ne vpra-sa, koliko zaimide je v tem čaikanju, kolik.o pla-čila za čaikanje in koliiko ne-potretraega dela^
Ta krttrka je morda nsaJo ostra. veo-dar potrebna. V sliržbi, privatDem življe-npu in vsepovsod >e na prvem mesta disciplina vn točnost. Predvsem pa mora vladeti d^rscipK-na sedaj. ko gledajo i« nas vsi športra foraimd Slovenije iai ko gleda na nas tudj vsa športaa pubrika in pričakuje od nes, da bomo res poka-zafi, da erao vredni zatrpanja in pribor-jenega  uepeha.                                       Go   
   Spored Radia Maribor
Sobota, 25. marca:
15.30—15.50 Vesele in poskočn« igra Kmečki sekstet. 15.50—16.00 \z živijenja in de!a množičnih organizacij. t6.00 do 16.30 Igra godba na pihala, vodi EmH Vrtek. 16.30—16.45 Lrterarna oddaia. 16.45—17.00 Slovenske narodne poie ba-rttonist Vlado Dolničar, s harmoniko spremlja Vinko Drčar. 17.00—17.10 Po. ročila, objave. T7A0—17.20 Deset minut za Ijubitelie resne glasbe. 17.20—17.30 Kaj žele poslušalci in kaj želi Radio Ma_ ribor. 17.30—18.00 Za kanec oddaje maio piesa: igra plesrri orkester.
Nedeffa, 26. marcai
Oddata ob dnevis volvtev v Ljndsko skupščino, prenos programa Radia Ljabi-Ijana.
PonedeHek, 27. marcat
16.30—17.00 Igra Zabavni orkester Ra_ dia Maribor, vodi Dtišan Boštele. 17.00 do 17.10 PoročikL obiave 17.10—17.20 Vokalni koncert sopranistke Hilde Pre-setnik.Tavčarjeve, pri klavirju Dtišan Babič. 17.30—17 40 Tedenski fizktriturai pregled. 17.40—18.00 Koncert flavtista Ernesta Grudna, pri kiaviriu Ksenija Ogrinova. Na sporedu dela skladatelja HandeLa.
Preklicujem od Ptujske gore do Ptuja izgubljeno izkaznico o kolesu, glasečo se na ime Vogrinec Olga, Skorba 66.
Prosim najd!telja tnojih doknmentov fudarniške knjižice, vojaške knjižice, 4 živilskih nakaznic, nabavne knjižice ter izkaznioe Tovarne aluminija Strni^če); da mi jih1 takoj vrne, sicer te dokumente razveliavljam. — Princl Mihael, Sp. Hai-dina št 95 p. Haidina.
Pozivam poštettega najditelia, da proti nagradi vrne dne 13. marca L I. v Ptuju izgubijeno zlato žensko zapestno nro z rdečtm jermenčkom v upravi Našega dela v »Domu fronte« v Ptuju.
LEPO ARONDIRANO POSESTVO v iz-meri 5 ha 50 a s pripadajočimi poslopji (njive, gozd, travniki, vinograd) sc da v najem družint z dvema ali več dc-lovnimi silami. Več se poizve v Lešnici na KLO.