Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 1§ Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 106
Leto I. - Štev. 46
Gorica - 14. decembra 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
Slovenski kiltnrni lečeri v Trstn
Načrt slovenskih kulturnih večerov, ki ga je izdelala Slovenska pro= sveta in s katerimi je ie začela, so tako važno kulturno delo, da mora: mo nanje posebej opozoriti. Kaj Pomeni ob omalovaževanju slovenske kulture od strani sosedov pričeti z velikimi kulturnimi prireditvami srej di Trsta, bo razumel predvsem tisti, ki sta mu slovenstvo in slovenski ugled res pri srcu.
Že prvi večer je pokazal dvoje: Vsem tistim, ki prezirljivo govore • kulturi našega malega naroda, je odgovoril predavatelj takoj v začetku. Slovenci ne poznajo analfas betov. Skoro v vsako slovensko hišo prihaja časopis in desetletja je prit hejala v slovenske vasi, pa naj so bile še tako oddaljene, tudi slovenska knjiga, predvsem mohorjeva knjiga. K n j i z n i dar Mohorjes ve družbe prihaja še danes tja, kjer i> niso iaprh poti. Tu narod,' n» katerega bi radi nekateri gledali zv Uka, je kulturno tako visok, da se z njim marsikateri veliki narodi ne morejo niti zdaleka meriti. Niso namreč vse umetnine preteklosti in veličastje davnih stoletji, s katerimi bi radi nekateri pokazali svojo vzvi-ienost. Kultura naroda je nekaj zi--vega, nekaj, kar je zraslo na pres teklosti sicer, a ni obstalo pred *toletji. Ob lepih slovenskih vaseh, ureditvi naših domov in ob raz; tledanosti najpreprostejšega našega vrtčana se lahko bivališča namišljen nih nadljudi skrijejo; nepismeni pres 4eli pa se lahko umaknejo pred naj--tre prost e j Simi slovenskimi naselji. Slovenska kultura in civilizacija je t«ko visoka, da se lahko mirno po-itavi ob bok srednjeevropski.
Rci£ctf#d po svetli
Stavka državnih nameščencev važno vlogo v političnem življenju italijanske prestolnice, v kratkem premeščen v London.
Drugič pa je prvi »slovenski ve--čer« pokazal, kako je slovensko tr--*»6ko ljudstvo vraslo v kulturno ii vi jen je. Napolnilo je dvorano Marijinega doma do zadnjega kotička, ljudje so stali še na hodniku. Da *b vsem tem nekdo govori, da Slovenci nimajo kulture in da so vlade, ki go tako slepo pristranske, do temu ljudstvu, ki si teli kulturnega živi je: nja, ne dado primernih prostorov, to Je res v 20. stoletju nerazumljivo in Neodpustljivo.
Slovenci bomo tudi v bodoče poi kitrati, kako cenimo svojo kulturno l*st in. bomo tudi neprestano zohte-Vali svoje pravice. Smešno je narav; "M, da nekdo toliko govori o de.' ***okraciji, da pa mirno, z gluhimi **lesi ju i nasmeškom na ustnih hodi bbmo krivic, ki jih deta nekemu na* r°du. Da gre celo tako daleč, da ukinja slovenske razrede. Vedite vsi, d* besede o demokraciji posluša ves da pa bo tudi svet zvedel, kako te besede praktično uresničujejo * Uvljenju tam, kjer bi bilo najlaže pokazati.
Osrednjo točko vsega javnega zanimanja v Italiji je tvorilo prejšnji in tvori tekači teden vprašanje splošne . stavke vseh državnih nameščencev. Zvišanje in ureditev plač državnih na-stavljencev je pereče, odkar je bil izvoljen novi italijanski parlament. Vlada je že pred meseci sklenila zvišanje plač, povišek pa ni bil zadosten in so ga uradniške sindikalne organizacije odklonile. Da bi to svojo odklonitev podčrtale, so sklenile za zadnjo soboto 10. t. m. enodnevno splošno protestno stavko. Vladni zakonski predlog glede plač je bil pa prav zadnje dni minulega tedna na dnevnem redu senata. Zato je vlada objavila svoje predloge in opomnila uslužbenstvo, da ni umestna stavka v času, ko se skuša težavna zadeva zakonitim potom urediti. Po napornih posredovanjih je bila stavka odložena za tri dni. V teh dneh1 se vršijo med zastopniki vlade in sindikalnimi vseh ija-rv pogajanja, da bi se dosegel sporazum. Nameščenci zahtevajo, da se njihovim željam na vsej črti ugodi, vlada pa vztraja, da zaradi proračunskega ravnovesja za povišanje ne more izdati več kot 24 mil.jard lir. Spor je še nerešen in ne moremo z Igoto-vostjo reči, če bo v četrtek 15. t. m. splošna stavka vseh državnih nameščencev, tud: železničarjev, ali ne.
Parlamentarno delo —
Protest italijanske vlade
Rimska poslanska zbornica prejšnji teden ni zborovala, pač pa je zboroval senat, ki je z veliko večino sprejel predlog, da se v Italiji zaprejo vse javne hiše. Posebnost razprave o tem kočljivem vprašanju je bila v tem, da so bili za predlog demokristjani in komunisti, slednji s stališča, da so javne hiše protisocialne, ker podpirajo kupčijo s človeškim mesom in uvajajo suženjstvo. Po sprejemu predloga o ukinitvi javnih hiš ie prišlo na vrsto vprašanje povišanja uradniških plač, o čemer smo govorili zgoraj.
Poslanska zbornica je zopet začela zasedati v ponedeljek 12. t. m. Koj v začetku seje je odgovarjal zunanji minister grof Sforza na več interpelacij raznih političnih strank zaradi te rorja, ki ga uganjajo v Eritreji tolpe Abesincev, ki vdirajo v deželo in angleškim okupacij skim četam v brk strahujejo in pobijajo italijanske naseljence, katerih so po zatrdilu nekcg: poslanca že 40 usmrtili. Grof Sforza ie povedal, da je vložil v zadevi protestno noto pri vla dah v Londonu, Washingtonu in Parizu,
Poslanik Dunn gre v London
Italijansko javnost senetila.
ie vest pre-
Jeruzalem — mednaroden
Glavna skupščina Združenih narodov je sklenila z 38 glasovi proti štirinajstimi in sedmim vzdržanim, da pride mesto Jeruzalem pod stalno mednarodno nadzorstvo. Imenovan bo visoki komisar Združenih narodov, ki bo upravljal mesto in svete kraje. Sklepu nasprotujejo Izrael in sosedne arabske države.
Razprava proti Rostovu
Dne 7. t. m. se je začel v Sofiji pred »vrhovnim ljudskim sodiščem«, proti katerega sodbi ni pritožbe, Droces proti Kosto-vu in nadaljnjim desetim obtožencem, ki so večinoma bivši visoki komunistični funkcionarji in ministri zaradi »veleizdaje, vohunstva in zarote proti bolgarski državi.« _	^ .
\ resnici pa je pravi zločin,
Listi poročajo, da bo amerišk poslanik v Rimu Dunn, ki igra
katerega so zakrivili obtoženci, to, da se niso slepo pokoravali Stalinu. Za to priliko so skovali sledeče geslo:	»kostovizem in
titoizem na bolgarskih tleh.« Avtor tega gesla ni nihče drugi kot ministrski podpredsednik Vaiko Červenkov, naslednik Kostova kot generalni tajnik bolgarske komunistične stranke in danes najmočnejši mož v Bolgariji.
Červenkov s tem, da se je uklonil volji Moskve in uprizori! proces prot. Kostovu, gotovo ni ravnal v nasprotju s svojim osebnim stremuštvom. Dolga obtožba proti Kostovu in tovarišem je nekak »potpuri« obtožb, ki se tičejo bližnje in daljnie preteklosti obtožencev in ki skuša dokazati obtožencem obširno zaroto proti državi. Težko, da bi se Bolgari zdrave pameti pustili prevarati s to uprizoritvijo. Bolgarska javnost bo lahko ploskala — iz strahu. Strah je orožje za podjarmljenje Kremlju; ni pa izključeno, da bo ta stra1,’, zaiel tudi tiste, ki so trenutno na oblasti.
Iz življenja Cerkve
Novice sv. leta
V Italijo so dospeli že prvi svetoletni romarji, in sicer so priromali iz daljne Argentine. Načelujeta jim kardinala iz Rio d« Janeira in iz Buenos Airesa. Romarjev je skoro 2 tisoč. V iliji se bodo ustavili ves ta mesec. Prej so že obiskali Lurd in razna mesta v Franciji.
Za otvoritev sv. leta je napovedanih čez deset tisoč romarjev. Španija je, kakor je že njena stara navada, poslala kladivo, s katerim bo kardinal — legat odprl sveta vrata v baziliki Device Marije Snežne, do-čim so sv. očetu darovali klad-vice za otvoritev svetoletnih vrat v baziliki sv. Petra italijanski d’elavci.
Za sv. leto so na programu razne kanonizacije in beatifikacije. Prva bo 23. jan., nato bo sledila skoro vsak mesec katera. Na sv. Štefana dan bo sv. oče opravil prvi svetoletni obisk bazilike sv. Petra za zadobitev svetoletnih odpustkov skupaj z rimsko duhovščino.
Dvojno Marijino zmagoslavje
V RIMU:
Pretekle dni je Marija slavila dvojno veliko zmagoslavje: eno v Rimu, drugo^v Indiji. Na praznik Brezmadežne je bila v Rimu velikanska procesija iz cerkve Device Marije Snežne k sv. Petru. Procesijo so organizirali kot zaključno slovesnost velikega ljudskega misijona, ki so ga imeli v Rimu p. Lombardi in še dva druga duhovn.ka. Udeležba ljudstva pri misijonu je dala
slutiti, da bo tudi procesija nekaj veličastnega, vendar je presegla vsa pričakovanja. V procesiji so nosili Marijino podobo, ki se hrani v kapeli Borghese v baziliki Marije Device Snežne. Imenujejo io »Salus populi Romani«, to je »Rešitev rimskega ljudstva« Ta podoba je ena najstarejših Marijinih podob in jo pripisujejo sv. Luki, čeprav se zdi, da je le iz 9. stol. V Rimu so to podobo nosili v procesiji po mestu ob priliki velikih kug ali nesreč. Zato so ji vzdeli na ziv »Rešitev rimskega ljudstva« Zadnjič so jo nesli v procesiji leta 1931 ob stoletnici efežkega vesoljnega cerkvenega zbora Na praznik Brezmadežne so zopet dvignili- čudovito oodobo da blagoslovi po misijonu prenovljeno rimsko mesto. Procesija se je začela ob treh popoldne in je trajala 4 ure. Udeležili so se je samo moški in duhovščina, ostalo ljudstvo je stalo ob straneh vzdolž ulice Nazionale in korza Viktorija Em. III. Mnogi so tudi napolnili trg sv. Petra, kjer je Marijino podobo pričakoval sv, oče v spremstvu kardinalov in kanonikov vatikanske bazilike. Rimsko ljudstvo se je potrudilo, da je Materi božji napravilo res lepo slavje z razsvetljavo na vseh oknih, s cvetjem in zastavami. Posebno lepo je bilo videti dolge vrste delavcev, kako so zbrano hodili za procesijo in peli Marijine pesmi. Seveda manjkati, ni smela duhovščina, ki je res častno zastopala ves svet, saj niso nikjer drugje zbrani duhovniki vseh narodov sveta, kakor ravno v
Rimu. Zaključek procesije je bil pred baziliko sv. Petra, ko so podobo postavili na zasilen oltar ter jo ie sv. oče pokadil in podelil zbrani množici blagoslov z Najsvetejšim.
V INDIJI:
Drugo, morda še večje slavje pa je Marija doživela v Indiji mestu Goa. Poročali smo že. da bodo v to mesto prenesli Marijin kip iz Fatime. To se je tudi zgodilo. Z zrakoplovom ie prišla božja Romanca, kakor da bi jo angeli prinesli. Ko je stopila • iz letala, so jo pozdravili z 21 streli iz topa, kot so nekoč pozdravljali zemske kraljice. Nato se je začela vrst.i raznih slovesnosti Mariji na čast. Iz Goe bo Marija romala preko širne Indije ter se bo ustavila povsod, kjer je večje število katoličanov. Tole Marijino romanje zbuja veliko pozornost tudi med nekatoličani in med pogani, ki so prišli v velikem številu že k slavnostim v Goi.
Jeruzalemski križ
Jeruzalemski križ, o katerem smo pred nedavnim sporočali, je sedaj dospel v Brazilijo. Iz Kanade so ga prenesli v Združen«; države, od tu je preko Kube prispel v Brazilijo. V glavnem mestu Rio de Janeiru so križu priredili velikanski sprejem, prav tako v San Paulu, kamor so ga prenesli z zrakoplovom. Iz Brazilije bo križ romal v Argentino, Čile, Peru, Ekvador, Mehiko, da se vrne v Združene države, in sicer v Kalifornijo. Povsod bo spremstvo križa opravljajo številne molitve za Palestino.
Število katoliSanov raste
Po zadnjih statistikah je sedaj na svetu 423 milijonov katoličanov. Pred 40 leti jih je bilo 304 milijone. V tem času so najbolj narastli v Afriki in v Aziji, kjer se je število podvojilo, oziroma potrojilo.
Prihodnja številk« glasa” bo izšla na osmih straneh in bo stala 30 lir.
Svetoletna molitev
Izšle so podobice s papeževo molitvijo za sveto leto. Dušni pastirji jih bodo prihodnjo nedeljo razdelili med vernike. Vsakdo naj si oskrbi to podobico, da bo lahko skupaj z vsemi verniki vsega sveta opravljal svetoletno molitev.
V republiki San Marino
.Zgodilo se je, da je župnik Jožef Fabbri hotel odkloniti krstnega botra, ker ie bil vpisan v neko od Cerkve obsojeno stranko. Toda ni računal s surovimi metodami gotovih političnih strank. Boter in še^ dva »tovariši)« so navalili na župnika in ga pretepli. Poročilo pravi, da so stražniki prt tem občudovali zvezde. Lepa svoboda!
ČETRTA ADVENTNA NEDELJA
Iz Svetega evangelija po Luku veselo ponavljala psalmistov
snev: »Blagoslovil si, Gospod,
V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberiju, ko je bil Ponči j Pilat upravitelj v Judeji in Herod četrtni oblastnik v Galileji in njegov brat Filip četrtni oblastnik v Itureji ter ileželi Tra-honitidi in Lizunija četrtni ob-
svojo deželo, odvrnil sužnost Jakobovo« (Ps 84,2). In iz Pavla nam je brala opomin k veselju: »Veselite se vedno v Gospodu ... Gospod je blizu« (Flp 4,4-5). In ko na današnjo nedeljo slišimo zopet iz Davida:
lastnik v Mileni m ko sta bila j »Nebo pripoveduje božjo slavo velika duhovnika Ana m Kajfa,\-in ndbes 0znania dela njegovih je Gospod govoril Janezu. Za-, mk<< (Ps 18r2) že v duhu ?le.
fuiruevemu sinu, v puščavi. /«;damo poinočno nebo nad Betle-prehodil ]e vso jordansko po- fiemom jn ^iir Samo se nam krajino m oznanjal krst pokore jhoče zapetj. Qlej> zvezdice bož.
za odpuščanje grehov, kakor je pisano v knjigi govorov preroka Izaija: Glas vpijočega v pušča
je migljajo lepo ... Stopniški spev (graduale) zopet zagotavlja po Davidu: »Blizu je Go
vi: Pripravite pot Gospodovo, j spod vsern< ^ ga kličejo, vsem,
izravnajte njegove steze; vsaka dolina naj se izpolni in vsak hrib in grič naj se zniža; in kar je krivo, naj bo ravno, in kar je hrapavo, naj postane gludku pot; in vse človeštvo bo videlo zveličanje božje.
Zadnjo adventno nedeljo nam evangelist govori čisto v zgodovinarskem slogu. Določuje dobo, ko je Zveličar sveta, javno nastopil in začel učiti. Pred njim je še nastopil Janez Krstnik, ki je pridigoval in krščeval ob Jordanu. Iz teli vrstic vidimo, da je čas Jezusovega življenja precej natančno ugotovljen. Motijo se torej tisti, ki menijo, da Je-Eus nikoli ni živel resnično, am-irak da je le izmišljena oseba, g:cer pa so taki dandanes le redki, ker so nasprotni dokazi t>remočni.
V	božičnem času seveda kristjani mislimo predvsem na 'Jezusovo rojstvo, ki je bilo kakih trideset let pred javnim nastopom. Ob Jezusovem rojstvu je vladal še cesar Avgust, kakor bomo slišali iz evangelija polnočne sv. maše. Naša srca so že zdaj v veselem pričakovanju teh svetili skrivnosti. Po naših domovih so v teku priprave na prazniški spomin onega čudovitega rojstva, ki je prineslo toliko luči, toplote in miline na svet, da tega ne moremo nikoli dovolj globoko in hvaležno ‘izraziti.
Ze na tretjo adventno nedeljo je cerkev v začetku sv. maše
Koledar za prihodnji teden
18. decembra. NEDELJA Četrta adventna ali kvatrna. — Gracijan, škof.
19. PONEDELJEK- Favsta, vdova.
20. TOREK. Evgenij in Makarij, mučenca.
21. SREDA. Tomaž, apostol. Ime mu je nastalo iz grškega »didymos«, kar pomeni Dvojček. Znan je naje bolj zato, ker na veliko noč svojim Apostolskim tovarišem ni hotel verje* ti, da so res videli vstalega Zveli* carja. Čez teden dni pa se je mo, gel sam prepričati, da niso lagali; postal je in ostal veren. Po starem izročilu je širil krščansko vero po Prednji Aziji in Indiji, kjer je tudi umrl za Jezusa.	.
22. ČETRTEK. Demetrij, mučenec.
23. PETEK. Viktorija, dev. muč.
24. SOBOTA. Adam in Eva, za, četnika človeškega rodu, ki je bd odrešen po učlovečenem Sinu bož* jem od večne pogube, ki sta jo za* služila sebi in potomcem z izvirnim grehom. — Zapovedan post in zdr* žek mesnih jedi. — Sveti večer.
ki ga kličejo v resnici«, ter poje z nami: »Moja usta pojo slavo Gospodu in vse človeštvo naj slavi njegovo sveto ime« (Ps 144). Kakor že ves advent, ta-
ko so še posebno zadnji teden pobožne misli obrnjene zlasti kot prihajajočega Sodnika« (lz
viški, Materi čudoviti, ki pričakuje rojstvo božjega Sina, na katerega ves svet čaka s hrepenenjem: »Glej, Devica bo spočela in rodila Sina, ki se bo imenoval Emanuel — Bog z nami« (Iz 7,14).
Ne smemo pa ostati pri samem prazniškem občutju. Da bo naše .veselje Bogu pogodu, se moramo tudi z voljo in dobrim namenom Bogu približati. On je blizu tistim, ki ga kličejo »v resnici«, to je ne samo po zunanje, zaradi stare navade, iz gole čustvenosti, ampak tudi z razumom in voljo, pripravljeni storiti vse, kar Bog od nas zahteva. »Sužnost Jakobova« pomeni sužnost greha. Jezus prihaja, da bi to sužnost od nas odvrnil, ne more pa tega izvršiti, če se naša volja trdovratno upira. Zato nam kliče evangelij: Pripravite pot Gospodovo! Mi jo moramo pripraviti z dobro, skesano spovedjo. Ko bomo nato Jezusa prejeli v svetem obhajilu, molimo z zaupanjem: »O Bog, ki nas vsako leto razveseljuješ s pričakovanjem našega odrešenja: daj, da bomo tvojega edinorojenega Sina, ki ga z veseljem sprejemamo kot Odrešenika, brez strahu gledali tudi
k Devici Mariji, tej Materi de-
maše na vigilijo).
SATAN - RAZBIJALEC PRAVA IN REDA
V	članku »Oče laži« smo videli, kako se satan v svojem prizadeva* n ju, da bi uničil človeka, uspešno poslužuje laži. Danes si bomo ogle* dali, kako v isli namen razkraja pravo in red v družbi.
Pravo in nravnost sta temelj vsai kega reda. Mrtvi naravi je Stvarnik točno določil njen red! od katerega se ne more v ničemer odmakniti, človeku pa je pustil svobodo, da sprejme ali zavrže naravnopravna načela ali zakone, ki jih je vsako* mur položil v srce. Družba, ki sloni na božjepravnih načelih, je ogledalo božjega reda in je neločljivo pove* /ana z resnico. Pravo ustvarja red in ščiti človeka. Zalo človekov sovraži nik, satan, pravo sovraži. Satan si je vedno prizadeval, da bi pravo in na njem sloneči red razbil. To se mu je v naši dobi posrečilo tako, kot še nikdar doslej.
Razkroj prava ima daljšo zgodo* vino kakor moderne diktature. Izhoi dišče tega razkroja je ločitev prava od nravnosti, od etičnih načel. Liberalizem je prišel na dan z zahte\>o, da mora biti pravo »avtonomno«, to je, da je treba iz prava izločiti tista osnovna pravna načela, ki jih je po-, stavil sam Stvarnik, to je naravno pravo. Iz tega se je izcimilo zgrešei no moderno pojmovanje, da je pravo samo »pozitivno«, t. j. tisto pravo, ki izhaja le iz zakonov, katere sprejme državna zakonodajna oblast. Po Lem pojmovanju je pravičnost za moder* no pravo nekaj nepotrebnega. Ko so nastopile moderne diktature (jasi; zem, nacizem, komunizem), so imele že izgtajeno pot, da so se pri izda-, jan ju zakonov požvižgale na verska in nravna načela in jim dala tako vsebino, kot jim je prijala. Komuni* zem je kratkomalo proglasil komuni* stična načela za zakon, še več, za pravo. Pravo mu je to, kur komuni* zem sam podpira in varuje le malo skupino rdečih nasilnežev, ki so na oblasti.
Odpira se nam kaj čudna slika. Pravo je postalo skupina mrtvih, samovoljnih predpisov za zaščito režima. Pravično je vse, kar služi komunističnim političnim ciljem. Človečanske pravice so izbrisane. Enakost pred zakonom — velja v majhni meri samo še za pristaše razreda ali rase, vsi ostali pa so po/Jolnoma brezpravni in že samo s
Kulturni obzornik
Večer božične pesmi v Bazovici
Nikdar tako ne občutimo lepote božičnih praznikov, kakor ob božični pesmi. Pesem vzbudi praznično razpoloženje in pove, kaj čutimo ob jaslicah. Pričara nam pred oči božično skrivnost: jaslice z Detetom; angele, ki oznanjajo svetu mir in veselje; pastirje z ovčkami; zvezdo, ki vodi Modre proti Betlehemu.
Razni tržaški cerkveni pevski zbori bodo priredili na Štefanovo »Večer božične pesmi« v lepi bazovski cerkvi.
Pevci, ki se pridno vadijo, vas vabijo, da pridete na dan sv. Štefana popoldne v Bazovico. Slišali boste vrsto lepih božičnih pesmi.
Čas in boli natančen spored boste zvedeli v prihodnji številki.
Bogdan Grom:
Slovenski ornament
jc v naši tovrstni literaturi nov* (saj je Primorska narodopisno naj* šibkejše obdelana). Pri kompozicijah je avtor priložil strukturalno osno* vo, kar je važno v pedagogiki, saj je knjiga namenjena tudi šolski rala* dini. Želeli pa bi malo več znam* stvenega uvoda in točnejši popis virov.
Knjiga lepo reprezentira slovenski knjižni trg v Trstu in jo pripo* ročamo.
K. S.
Knjige Goriška Mohorjeve družbe
Uredništvo Goriške Mohorjeve družbe je opazilo, da se je v Kole* dar za 1. 1950 vrinilo nekaj manjših tiskovnih napak. Te bodo bralci lahko sami popravili. Večji napaki pa, ki kvarita smisel, sta dve in ju uredništvo tukaj popravlja:
1) V članku o Župančiču se ramrjt glasiti zadnji stavek tako: »Šele -te* daj bo mogoče izreči o Zupančiču — človeku točno in pravično sodbo.« (torej ne: »obsodbo«.)
2) Besedilo pod Goršeto-vima ilu* stracijama Cankarjeve črtice »Ko* nec« je zamenjano.
tem, da živijo, kršijo komunistične »zakone«. Sodišče je propagandni teater, v katerem poteka sodna komedija pred drhaljo plačanih ah pri' siljenih gledalcev, ki morajo navadi no na vse grlo zahtevati glavo obi toženega. Branilec je naročen ali prisiljen igralec, ki mora obtoženca tlačiti v nesrrčo ter ga ne sme za-, govarjati. Tožilec je komunist, ki na razpravi predava o komunizmu in že vnaprej določi kazen sporazumno s komunistično stranko. Sodnik je lutka, ki mu je že vnaprej določeno, kaj mora delati in govoriti in more I zelo paziti, da ne pride tudi sam na zatožno klop. In obtoženec? Njemu je v tem teatru določena posebna vloga. On ne ve, kaj je zagrešil, točno pa ve, kaj mora na razpravi sto-, riti. On nikdar ne zagovarja ah taji svoj/h dejanj, pač pa jih prizna (če jih je storil ali rte), se kesa, joka in prosi sodišče, naj ga strogo kaznuje. To svojo vlogo toženec vedno brezhibno izpolni. Kako je to mogoče? Nobenega dvoma ni, da je to novost, ki si jo je izmislil sam satan. Komunistična sodišča obto--žence duševno zlomijo, uničijo. Med preiskavo ga tako spremenijo, da postane popolnoma drug človek, ne človek, kup nesreče, ki nosi le še svoje nekdanje ime, sicer pa je poi polnoma drug človek. 7. mučenjem, pretepanjem in strupi so mu strli živce, ga duševno popolnoma uničili in vbili ,v' glavo edino to, kar mora na razpravi govoriti. To je morda največji, najrafiniranejši in najstrai holnejši izmed vseh satanovih triurni jov nad človekom, ustvarjenim po božji podobi: ubije mu dušo, voljo, osebnost, spremeni ga v kup nesreče, pokveko, katero nato do zadnjega izkoristi na gledališkem odru, ki mu pravi sodišče.
Razkroj prava, zakonodaje in nori čevanje iz sodnega postopka je strašno satanovo delo. Tudi na lem področju vidimo, kaj vse si satan lahko izmisli za pogubljenje ljudi. Pa vendar ne bi mogel zmagati, če bi mu ljudje ne pomagali. Naša naloga je, da spel damo veljavo več--nemu, naravnemu, od Boga postovljei nmu pravu, ki je edini temelj vsai kega sodstva. V vsakem izmaličenem pravu se skriva in porogljivo reži satan.
Kot prvi zvezek »Folklorne zbirke« je izšla v Trstu v samozaložbi knji* ga »Slovenski ornament«, ki jo je sestavil akademski slikar Bogdan C,rom. Knjiga obsega kratek uvod in 23 izvirnih litografskih listov. Oprema je avtorjeva, litografije je tiskala »Tipografija e litografija moderna« v Trstu, besedilo pa ti* skarna »Založništva tržaškega tiska«, i.stotam. Besedilo je francoskos.sk>* vensko in angleško*siovensko.
V	Evropi se je pojavila intenziv* na težnja za zbiranje in znanstveno obdelavo spomenikov ljudske kultu* rc oh koncu preteklega stoletja. Na* menov jc bilo več:	iskanje tako
zvane »narodne umetnosti«, v ljud* ski kulturi so gledali ostanke pra* narodne duhovnosti, določitev izvo* ra narodne umetnosti, njenih osnov in tako dalje. Pri nas se je pojavlja* lo vse to v znanosti, v umetni obrti in umetnosti, predvsem v arhitekturi, pa tudi v slikarstvu (Gaspari). Ka* kor gotovo je, da romantično nače* lo »narodne umetnosti« v Flvropi ni obveljalo, tako gotovo je, da jo znanstveno zbiranje in študij ljud* ske kulture važno narodno»kulturno delo, saj teče iz zakladnice ljudske kulture stalen vir duhovnih dobrin, ki segajo po svoji vrednoti, nepo* »rednosti, trajnosti in naravni zako* nitosti daleč čez čas kulturnih ob* dobij v življenju narodov.
Med Slovenci so se zanimali za naš ljudski ornament v glavnem dr. Albeu*t Sič, dr. Stanko Vurnik, Frane Grebenc, Jože Karlovšek in dr. Raj* ko Ložar. Delo Alberta Siča jc v glavnem zbirateljsko, Jože Karlov* šek pa ga jc hotel — precej ponc* sreče.no — obdelati znanstveno. Te* melje osnovnemu narodopisnemu delu pa je dal Rajko Ložar.
Knjiga Bogdana Groma noče biti niti povsem znanstvena niti znan* st\ eno*zbirateljska. Jc zbirka fol* klornega blaga, s katerim hoče av* tor predstaviti lepoto slovenske ljud* ske umetnosti širokemu svetu. V knjigi je prikazan razvoj ornamenta od preprostih listov, mimo popkov, tulipanov, vrtnic, nageljev, grozdov, različnih drugih cvetov, src, vejic in bordur pa vse do širokozasnovanih kompozicij. Čeprav nosijo vsa dela pečat avtorjeve črte — ljudski or* nament je zelo razpoloženjski, če* prav je geometrično stiliziran — se vendar v barvi in liniji močno pri* bližajo ljudskemu občutju. Rekel bi, da jc Gromova knjiga zbirka na* rodnih pesmi. Avtor jc nabral gra* divo za svoje delo po Gorenjskem, Dolenjskem, Štajerskem, predvsem pa v tržaški okolici, na Proseku, kar
nJupij Kozjak" v francoskem prevodu
Jurčičeva povest »Jurij Kozjak« izhaja v francoskem dnevniku »Le Devoir« v Montrealu v Kanadi. Prevod je pred leti oskrbel č. g. Ferdinand Kolednik, ki biva sedaj kot begunec v Združenih državah.
Katoliške šel« e Avstraliji
Avstralija nam nudi zgled1, kako neizmerne važnosti ie za katoličane katoliška šola, posebno v versko mešanih pokrajinah. V Avstraliji živi okrog 8 milijonov ljudi; med temi je en milijon 300 tisoč katoličanov. Leta 1874 je izšla postava, ki ie vpeljala obvezno državno laično šola brez verouka. Temu so se katoličani uprli ter začeli ustanavljati svoje zasebne katoliške šole.
V	njih učijo redovnice in re dovnikr, le malo je med njimi oseb svetnega stanu. Katoliške šole so polagoma razpredli ik* vsem obširnem ozemlju avstralskega kontinenta, tako da danes ni več katoliškega otroka, ki bi ne obiskoval katoliških šol. Re dovnice živijo v majhnih redov n ih družinah po tri, štiri skupaj, vodijo ljudsko šolo, obiskujejo družine, poučujejo tudi odrasle ter vršijo na razne druge načine katoliški apostolat, posebno tam, kjer ni stalnega duhovnika Delo zanje ni lahko, ker so često obsojene na življenje v velikih samotah, kjer morajo iskati po samezne katoliške družine tet učiti otroke. Vendar je njihovi’ delo za obstoj katoliške cerkvi v Avstraliji življenjske važnosti Le s pomočjo katoliške šole ' rokah redovnih oseb se katoli; čani, posejani med protestanti ohranjajo v pravi veri ter gojij’1 celo prav krepko krščansko živ ljenje, ki bi ga morali zavidat mnogi katoliški narodi v EV' ropi.
Kakor v Avstraliji je tudi Severni Ameriki in drugod, k.K so državne šole brezverske a’ laične, toda obstoji možno? vzdrževanja zasebnih šol. Taft katoličani s pomočjo redovni vzdržujejo svoje šole, ki s1 glavno sredstvo za ohranjev? nje katoliške vere med njimi.
Leto I. - Štev. 46
KATOLIŠKI GLAS
Skoit t
Zanimivo priznanje tržaškega mestnega očeta prof. Scioiis-a o slovenskih šolah
Naš list je že ponovno pisal o tem, kako se po fašističnih zgledih preti 25 leti vnovič skuša postopoma uničiti slovensko šolstvo v Italiji in na Svob. tržaškem ozemlju. O tem vprašanju se je nekajkrat vnela de* bata tudi v tržaškem mestnem svetu. Razumljivo je, da so nekaterim te debate neprijetne, ker kolikor toliko le kažejo, da je v Trstu še nekaj Slo.-vencev, ki se še drznejo celo sredi mesta .pošiljati otroke v slovenske šole. Toda če prodre zanimanje za naše šolsko vprašanje tudi noter v mestno hišo, je pač treba na stavi Ijtna vprašanja odgovarjati. Italijani so to nehvaležno nalogo naložili prof. Sciolisiu. Dne 29. novembra je ta gospod izrazil svoje ogorčenje, da so Slovenci tako nesramni in kar brez vseh stvarnih podatkov zaradi šole dvigajo tak krik. Zakaj v le* tošnjem šolskem letu je na sloveni skih osnovnih šolah 400 učencev manj kot lani. Zato je bilo treba po njegovem mnenju kar sredi soh sk ega leta slovenske razrede skrčiti za 22'h. Slovenske učitelje, ki so bili odpuščeni, so potem itak sprejeli nai zaj v službo.
Ta ugotovitev prof. Sciolisa zahteva kratek odgovor. Letos obiskuje sloi venske osnovne šole na tem ozemlju 3447 učencev in učenk. Lani jih je bilo 3856. Ali je bilo tedaj treba odpuščati učiteljstvo? V novembru 1948 je bilo na slovenskih osnovnih šolah 221 učnih moči, letos jih je bilo pred redukcijo v novembru 204. To je g. prof. Sciolis pozabil povei dati. Nam pa se zdi prav ta okoh nost važna tako, da je prav, če jo g. prof. ob drugi priliki v mestnem svetu dodatno omeni. Rol j važno pa je, kar ob tej priliki ugotavlja omenjeni go--spod:- Slovenske šote- so se na tem ozemlju odprle šele v letu 1945 in so šele v nekaki poizkusni dobi. Nii majo stalnega učiteljstva. Razredi se odpirajo po potrebi z ozirom na število otrok. Tem besedam je treba dati naslednje pojasnilo: Ko so v Slov. Benečiji Italijani obljubili leta 1866 slovenske šole, so čakali z iz-, polnitvijo obljube več kot osemdei set let. To pa zalo, da bi se v tem na italijanskih šolah ljudstvo čisto poitalijančilo V Trstu se je sloveni sko šolstvo sicer ustanovilo. Toda definitivne oblike ne sme dobiti ta* ko dolgo, dokler zaradi premalo otrok ne bo mogoče zapreti zadnje* ■ga slovenskega razreda. Ko se v tri žaiki okolici ustanavljajo italijanske šole, je dosti, če se za šolo prijavita dva ali tudi en učenec, kolo je trei ba ustanoviti za vsako ceno. Pri
slovenskeh šolah pa se uporablja nai sproten postopek. Najpoprej je trei ba goste vrste slovenskih učencev zredčiti. Saj je večina staršev sloveni skih otrok zaposlenih pri kakih italh janskih podjetjih ati \mestnih ustai novah. Zato gredo pridno na delo italijanske iredentistične družbe. V mesto pa se je naselilo na tisoče italijanskih ezulov. Zato je treba budno proučevati številčno stanje, da se more potem kak razred na slovenskih šolah zatreti. Še bolje, če se to zgodi med šolskim letom. To bo povzročilo paniko med sloi venskimi starši in bo še znižalo število otrok na slovenskih šolah. Na teh mora vsekako vladati ne go* tovost, učiteljstvo mora imeti nestai len položaj, finančna sredstva za lokale, učila in druge izdatke morai jo biti v italijanskih rokah. Tako bo polagoma vse izhiralo. To so čisto gotovo nameni ljudi, kot je g. prof. Sciolis in njegov krog.
Mi spoštujemo votivno tajnost in
nočemo reči, da je kateri izmed naših bralcev pri zadnjih tržaških administrativnih volitvah volil za kako italijansko stranko. Če pa se pri kakih bodočih volitvah dogodi, da bi kdo hodil okrog Slovencev ter jim razlagal, da morajo voliti za kako italijansko stranko zato, ker so katoličani, jim bomo mirno rekli, da doslej w v Trstu NOBENA 1TALI* JANŠKA STRANKA UVELJAV* L J AL A SVOJIH KRŠČANSKIH NAČEL, ko je šlo zato, da se Sloi vencem vrnejo pravice, ki jih jim je fašizem nasilno odvzel. Vse te strani ke, v kolkor zadeva postopanje s Slovenci, zelo sličijo nekdanjim oboi ževateljem duceja. Ko bomo pa vi--deli v vrstah teh ljudi resnično doi brohotno naklonjenost napram našim šolam in drugim našim potrebam, bomo pa drugače govorili.
Po vsem tem današnjem izvajanju pa moramo samo ponoviti zahtevo, naj se položaj slovenskih šol na Svob. tržaškem ozemlju točno določi s posebnim zakonom, ki jim bo po* delil enakopravnost z italijanskimi šolami ter lastno samoupravo. Ukii njenih 22 razredov pa naj se zopet odpre. Za ta cilj smo pripravljeni doprinesti tudi največje žrtve.
Dopisi
I
Mavhinje
Dragi čitatelji!	Na	sliki si lahko
ogledate cerkveni mali »ministrski svet« iz Mavhinj. Vse »šarže« so zastopane.
Duhovnika pustimo ob strani, o* glejmo si ostale! Na njegovi levici zadaj kleči Joško, naš mladi mežnar* ček; mlad je po letih, a visok po rasti, večji od duhovnika, tako da bo lahko kmalu užigal sveče v cerkvi brez »kajfeža«.	Na	duhovnikovi
desnici kleči Marino, bodoči pomož* ni organist. Ta	vam	je pravi mali
»škrat«, živ k°t	poper in uren kot
lastovica. Ima dobro srce, a večkrat trdi »gluha ušesa«. Spredaj pa sedijo trije mali ministranti: Aldo, Igo in Franko. Da bi vedeli, kako so se gulili latinske molitve za službo pri
sv. maši! Pa so le zmogli! Samo ob koncu meseca, ko jim duhovnik od* šteje zaslužene lirce, jim brez par* dona odtrže za vsak »latinski greh«, eno liro in jo vrže v cerkveno puščico namesto v njihove žepe. Tak je mali cerkveni »ministrski svet« iz Mavhinj. — Pa imajo tudi dobre lastnosti. Sicer jih ne smemo preveč hvaliti, saj že itak mislijo, da imajo v zakristiji in v cerkvi oni več besede, kakor sam duhovnik. To* da kar je res, je res. Na dan vseh mrtvih popoldne smo šli na božjo pot v Benečijo, na Staro goro. Goto* vo bi radi vedeli zakaj? Zato, da smo molili za vse padle fante iz Benečije v pretekli vojni; za beneške fante, ki so prelili svojo kri za boljšo
bodočnost naših Slovencev na Be* neškem. Res! Zato so pohiteli k Ma* teri božji na Staro goro. Prižgali smo pred Marijinem oltarjem sveče v blagor dušam padlih, molili sv. rožni venec in druge molitve ter zbrali za sv. mašo zadušnieo. Zato jih moramo vsi« pohvaliti. Dobri ostanite »fanti od fare«!
Trst — Novi sv. Anton
Dolgo časa niste slišali ničesar o nas. Danes pa vam le moremo po* ročati, da nas je obiskal Miklavž in obdaroval pridne otroke. V ponede* Ijek, 5. decembra ob 5. uri popoldne se je zbralo okrog 90 otrok v sprem* stvu svojih staršev v dvorani pri sv. Antonu. Nestrpno so pričakovali piihoda radodarnega svetnika. Nad vse ljubki so bili najmlajši. Najpo* gumnejši je bil 31ctni Boris, ki je kazal parkeljnu svoj rožni venček. Obdarovani so bili zlasti otroci, ki obiskujejo nedeljski krščanski nauk pri Sv. Antonu. Vsak otrok je dobil zavitek najrazličnejših dobrot. Zado* voljni so se vračali domov z vročo željo, da bi jih ljubi svetnik obiskal zopet prihodnje leto. — Še lepše pa je bilo 8. decembra na praznik Brezmadežne. V isti dvorani so se zbrali Marijini vrtci: Sv. Frančišek, Sv. Jakob, Sv. Vincenc in Rojan. Nad 200 otrok se je poklonilo Ma* riji prečisti Devici. Deklice so upri* zorile lepo spevoigro »Venčarica«, dečki pa prizor: »V šolskem odmo* ru«. Vmes so bile še deklamacije in petje Marijinih pesmi. V prisrčnem govorčku učenca so Mariji obljubili vso svojo ljubezen in zvestobo. S himno »Zmagala si«, katero je nav* dušeno pela vsa dvorana, smo za* ključih prelepo akademijo.
Podgora
Dolgočasno in deževno jesen ne* rodno preživljamo tudi pri nas. Za* to smo bili kar veseli, ko nas je te dni obiskala Mohorjeva družba z lepim koledarjem in knjigami kar v šestdesetih družinah. Z zanimanjem pregledujemo lepi koledar, ki ga za* radi lepih slik radovedno listajo tudi otroci. — Na praznik Brezmadežne, k' smo se nanj pripravljali z devet* dnevnico, smo pa v cerkvi pred le* pim Marijinim oltarjem prisostvovali ustanovitvi Marijinega vrtca in gan* ljivemu sprejemu kar velikega števi* la naših otrok, ki se želijo pri Ma* teri božji ohraniti dobre. Popoldne smo se pa kot romarji peljali s celo skupino Marijinih ofrok k novemu Marijinemu svetišču k Devici Mariji v Dol. Tam* smo prisostvovali spre* jemu v Vrtec vseh okoliških otrok in prireditvi, ki je sledila. Veseli smo bili, ko smo videli, da vstaja toliko novih Marijinih častilcev in
da je še toliko dobrega in lepega med našim ljudstvom. — Te dni j* nemila smrt obiskala tudi dve n»* ši, skoro sosedni družini. Dotrpel j« 65 letni Jožef Rlavčič, po domač« Perin; njegov,sin Feliče je bil cer* kveni pevec, dokler ga niso odpeljali v Nemčijo, odkoder se ni več po* vrnil. Kljub nalivu, ki je trajal ve» popoldne, se je v petek nabralo ve* liko ljudi k pogrebu in pevci so pokojnemu občuteno zapeli v cerkvi in na pokopališču dve lepi žalostili* ki. — V soboto pa je vse pretresla žalostna novica, da je po težki ope* raciji preminula komaj leto dni po* ročena mlada mati Pavlina Legiša, po rodu iz Štandreža. Zapušča ko* maj rojeno dete in družino v žalosti. Težko preizkušeni družini se je oh pogrebu pridružilo veliko ljudi. Obe* ma prizadetima družinama naš« iskreno sožalje, oba pokojnika pa naj v miru počivata!
Devica Marija v Dolu
Na dan Brezmadežne se je v naši mladi duhovniji vršila izredna slo* vesnost. Pred oltarjem fatimske Ma* terc božje v naši »cerkvici« se j« zbralo nad 300 otrok iz bližnje i« dalnje okolice — celo iz Podgore, Tržiča in Ronk —, katere so sprem* ljali njih starši in duhovniki. Naš gospod dekan je izvršil slovese« sprejem nad sto otrok v Mariji« vrtec in vse posvetil Brezmadežni, nakar je otroško veselo odmevala petje pri slovenskih večernicah. P« prisrčni cerkveni slovesnosti so otr j* ci iz vseh duhovnij priredili kar n« prostem pred »cerkvijo« lepo uspel nastop; bilo je mnogo petja, dekla* macij, zbornih nastopov itd. Bilo j« zares lepo, saj so se vsi — mladi ia stari veseli in zadovoljni vračali na svoje domove. K uspeli otroški slovesnosti je mnogo pripomoglo ugodno vreme, za katerega so naši otroci več dni prav po svoje iskreno prosili.
Nesreča v Tomaju
Objavljamo pismo, ki poroča o težki nesreči v Tomaju:
Sporočati moramo o nesreči, ki je zadela vso vas. Zvonik velik« cerkve se je podrl. To se je zgodil« ravno ob 4. in 2 minuti ponoči. Ura je 4 v prvo še bila, a v drugo ne več. Zvonik se je podrl do zvonov. Zvo* novi ne visijo več, a tudi padli niso. Menijo, da so vsi celi. Streha se j« nad korom pod težo zvoniškega materiala udrla in so orgle na koru popolnoma uničene. Tudi del kora s« je udrl. V cerkvi je osem ali deset klopi popolnoma v prahu. Lipo proti vzhodu je popolnoma oklestilo in stoji še samo deblo. Neka žena j« slišala, ko je v zvoniku pokalo in se
PIERRE L’ ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
Res so takoj potem zagledali v daljavi, kjer se je končavala pot, neko svetlo stvar, ki se je bleskctala iz blatnega in mlakužastega proda. Ujec hitro seže po daljnogledu in vzklikne:
»To je Presvesova angleška koči* ja' . . . Tudi Lolito razločim in nje* no mamo ■ ■ • Poglej še ti, drugi Dominik!«
Mladenič vzame daljnogled.
Kmalu ugleda Lolito. . . Njena mati je sedela v kočiji in držala za povodce. Deklica je stala na vrhu griča, na katerem je sameval star lesen križ, ki so ga bili razde* jali morski viharji.
Lolita, mlado dekle, polno življe* n ja — zraven pa star, polomljeni križ! . . . Dominiku se je zdelo, kot da v tem gleda podobo svojega in Lolitincga življenja.
Medtem so privozili iz blata in
mlakuž. Po valovitem produ je vo* zač hitreje spustil avtomobil. Ujec in mati sta molčala in se ozirala na Dominika, ki ni odmaknil dalj* nogleda od oči; a na njegovem pre* padenemu obrazu nista mogla ničesar razbrati.
Slednjič se je svetla pika premak* nila . . . Spoznali sta njihov avto* mobil!
Sedaj so že s prostim očesom vi* deli, kako je deklica odskakljala po griču, šinila v kočijo in pognala konja na prod.
Od druge strani je pridrvel avto* mobil in obe družini sta se srečali sredi vode. Brez vsake besede so si podali roke, zakaj velika bolečina in velika radost sta nemi. tuka j pa je bila i bolečina i radost.
Ko so prišli s proda, so ustavili vozili in peš nadaljevali pot. Ujec je bil zelo dobre volje, ker je tu našel nekega svojega mornarja iz Gueriniere, ki je z zavihanimi rdečimi hlf^pmi in bos stal v vodi in z nožem v ioki trgal školjke s skal ter jih z veliko slastjo kar žive jedel.
Mamici sta se veselo objeli . . .
Dominik in Lolita sta stopala ob s travo zaraslem jarku; oba sta molčala.
Ozračje je bilo mehko in soparno. Objela jih je prava noirmoutrinska pomlad, ki je s svojo kipečo lepoto in milobo oblivala ravna polja, sla* na močvirja in vso žalobno sivino blatnega obrežja . . .
Krila barbatreskih in guerinie* reskih mlinov na veter so se Živah* no sukala pod bleščečim soncem, kot da kličejo Dominika in Lolito, rekoč: Pridita! Pridita! Pa hitro! . . . Koliko mesecev vaju že pričaku* jemo!
Mlada pa sta skočila v angleško kočijo . . .
Dominik vzame v eno roko vajeti, drugo pa prepusti Lolitini ročici, ki je tako dolgo željno čakala nanj.
»Ali sanjam? ■ ••« je šepetala Lo* lita in upirala oči sedaj v Dominika, sedaj nekam predse. »Ali zares se* dim poleg vas in'gledam to prelepo pomladansko jutro. ... In prav tes* no pri vas sedim, pri vas, ki sem že mislila, da sem vas za vedno izgubila?! . • •«
■Solze veselja in sreč« so ji prikli*
le v oči in se ji sipale v roke, s katerih je bila snela rokavice.
Prav nič ni zadrževala svojih solz
Dominik je bil globoko ganjen. Pogledal jo je in se zazrl v njene rosne oči, ona pa mu je naslonila glavo na ramo in božajoče dejala:
»Torej je konec strašnih sanj? . . . Menda mi vendar ne razpenjate kril, da bi mi jih potem docela strli? . . .«
»Konec, Lolita! . . . Vse je konča* no! . ..«
»Oh, hvala vam, hvala! . . . Kako sem srečna! Kako neizmerno sreč* na! . . .«
Z morja je potegnil vetrič in jima pomešal dih in lase . . .
V	zraku je plavalo nevidno ljub* kovanje .. .
Celo noirmoutrinski zvonik, ki je bil že marsikaj videl, se je nekam vzdignil kakor stari oče, ki od da* leč, prav od daleč gleda na svoje vnuke, kateri se vračajo z daljnega potovanja.
Mali ponij iz »Ker*Mimie« je ve* selo stresal lepo grivo.
Stari ribiči, ki so bili namenjeni k svojim ladjam, so se ustavljali, ko so srečavali Dominika in Lolito,
ki sta stopala drug ob drugem in brez besede strmela v brezbrežje . . .
»Vidiš, takole gre sreča!« je pri* pomnil nekdo v svojem noirmoutrin« skem narečju iti se na ves glas za« smejal, da se mu je nategnilo zago* relo lice.
OSEM IN DVAJSETO POGLAVJE
Kdor ni videl na lastne oči in kdor sam ni doživel pomladi v Noirmoutierju, ne more niti slutiti lepote, poezije in nedopovedljive miline, ki se razliva spomladi po Chaiseskem gozdu.
V tako pomlad je prišel Dominik, ki mu je duša še krvavela od boja in poraza.
Popolnoma se je prepustil sladki omami, kot bi se vrgel v kopel, di* šečo po pozabi.
V duši pa mu je klical neki glas:
»Ko si vzel že trideset srebrnikov,
se vsaj okoristi z njimi!«
»Saj sc tudi hočem!« je v obupu odgovoril sam pri sebi.
In tako je storil.
Župnik Firmin ali kateri drug pri* jatelj iz patronaža mu niti na misel ni prišel več. Ves čas, kar so bili
pripravljalo za padec. Vrh zvonika se je nagnil proti Kocjanjim, a za* daj je izpodrinilo stene, tako da sc je posulo v cerkev več kot drugam. Samo g. župnik je bil cerkvi. Rekel
je: »Tako strašnega dogodka še ni bilo v zgodovini Tomaja.«
Tomajci smo imeli tri cerkve, a sedaj nimamo več nobene. Kdaij bo nam zasijalo sonce?
Duhovna obnova v Trstu
Božična duhovna obnova za tržaške izobražence bo v sredo, četrtek in petek (21. 22. in 23. decembra) ob 20 uri v kapelici pri Sv. Antonu Novem.
Na duhovno obnovo vljudno vabimo vse slovenske javne delavce vseh poklicev, visokošolke in visokošolce ter dijakinje in dijake višjih srednjih šol.
N o
v i c e
Biserni mašnik msgr. Marinič umrl
Zuclnjlč smo poročali o nezgodi biseromušnika in staroste gor. duhovščine msgr. Mariniča, danes va moramo javiti žalostno vest, da je monsignor dne 8. dec. podlegel poškodbam... V soboto, dne 10. dec. je bil slovesno pokopan. Pogreba se je udeleži' v cerkvi sv. Roka tudi prevzvi-šeni knez in nadškof.
Msgr. Marinič se je rodil v Gorici dne 3. sept. 1862. Njegov oče se je bil iz Vedrijana priselil v Gorico, kjer je imel pred pevmskim mostom opalto. Ko je nas rajni starosta dovršil ljudsko šolo, je leta 1874. prestopil v goriško gimnazijo. Po zrelostnem izpitu l. 1882. je stopi1 v bogoslovje za krško škofijo v Celovcu. Tu je bil leta 1886. posvečen v mašnika in je potem služboval po raznih slo\>. župnijah na Koroškem. Nekaj časa je bil tudi spovednik na Višariah. Naposled \e dobil, še razmeroma mlad zaradi svojih zmožnosti, dekanijo v Pliberku. Tu je uspešno deloval več let. Ker se je pa med plebiscitom zelo izpostavil za slovensko staUšče, te po neuspelem plebiscitu teta 1922. zaradi preganjanja od strani Nemcev, B so mu opustošili celo župnišče, zapustil Koroško in pribežal v Godco. Nadškof Sedej ga je z veseljem sprejel tn mu takoj izročil župnijo v Kojskem. Iz Kojskega je bil pozneje premeščen za ekonoma v Malo semenišče) in odtod za administratorja škofijskega premoženja na ordinariat. Šeie leta 1948 se je popolnoma umaknil v zatišje, pa je vendar do zadnjega pomagal nečaku pri sv. Roku kot bi bil kaplan. Redno je spovedoval
in imel vsako nedeljo po dve sveti maši.
Rajni msgr. Marinič je bil vedno Čil in zdrav. Do smrti ni nikdar rabil naočnikov, čeprav je dosegel visoko, starost 88 tet. Leta 1936. je še skoraj kot mladenič obhajal zlato mašo in leta 1946. je še pri polni moli pel svojo biserno mašo. Za velike zasluge je bil imenovan za častnega stolnega kanonika in hišnega prelata sv. očeta. Naj mirno čaka vstajenja v svoji dragi goriški zemljici!
Smrt usmiljenke na Gradu
pri Mirnu
Na mirenskem Gradu ie letos za praznik Brezmadežne odšla po za* služeno plačilo k Bogu s. Hieronima Bursič, Marijina sestra od čudežne svetinje. Rojena je bila pred 68. leti v Krškem na Dolenjskem. Kot mlada sestra je več let stregla bolnikom v ljubljanski bolnici, pozneje pa po zasebnih hišah. Kot taka je bila dobro poznana tudi v Gorici, kjer jo več let požrtvovalno stregla bol5 nikom po domovih, par let tudi v bolnici usmiljenih bratov. Zadnja štiri leta je preživela na mirenskem Gradu.
Smrtna kosa
V nedeljo 11. t. m. ponoči je umr« la v Gorici v bolnici usmiljenih bratov Karolina Tornada, roj. Nardin iz Vrtojbe. Pokojna je bila izredno delavna in goreča krščanska žena, članica in dolgoletna tajnica ženske Marijine družbe v Vrtojbi. V svoji domači fari je vedno bila prva, ka« dar je šlo za čast božjo. Znala se je tudi postaviti in braniti Cerkev in duhovnike, posebno zadnja leta, ko je bilo toliko zmešanih glav v Vr« tojbi. Bog ji je dal pet otrok, ki jih je skušala vse lepo krščansko vzgojiti, ter je bila tudi v tem mar* sikaki materi v zgled. Najstarejšo
hčerko je poročila s pok. prof. Žu« pančičem Mirkom, ki je padel med vojno v boju zoper Nemce. Ta hčer« ka je sedaj v Argentini. Po letu 1947 se je pokojnica z družino vred preselila v Gorico, kjer je morala okušati grenki kruh begunstva. T je morda tudi bilo krivo, da je morala v prerani grob. Pokojna bo ži* vela med nami Vrtojbenei še d; Igo kot zgled požrtvovalne in delavne krščanske žene, ki ji njeni vaščani veliko dolgujemo. Njej daj Bog več« niv mir in plačilo, družini pa tolažbo v veliki bolesti.
„Umgangssprache — lingua di uso“
Ukaz prosvetnega ministrstva od 25. nov., s katerim se hoče razbiti slovensko šolstvo v Gorici, nosi vse znake svojega goričkega očetovstva. Spočeli so ga namreč nekulturni na« silniki, ki onečaščajo visoko itali« jansko kulturo z davljenjem svojih tisočletnih sosedov. To izpričujejo zlasti s tem, da hočejo istovetiti materni jezik z občevalnim jezikom. Ta generični, raztegljivi pojem so iztuhtali nemško«nacionalni fanatiki, da bi pri ljudskih štetjih v stari Avstriji v obmejnih predelih na Koroškem in Štajerskem utajili čim več Slovencev. Ljudska štetja na podlagi materinega jezika niso slu« žila njihovim zločestim namenom. Ker se pa niso upal« zahtevati od ljudi, da bi zatajili jezik svojih oče« tov, so zmaličili predpise in uvedli uradno prostaško zavajanje z »obče« valnim jezikom«. Na ta način in z navrhano mero groženj in zapeljeva« nja so krivični nemški gospodarji mnoge lahkoverne Slovence s slaven« skim materinim jezikom prekrstili v Nemce z nemškim občevalnim je« zikom. To se je dogajalo zlasti v nemškutarskih trgih po Koroškem in Štajerskem, kjer se je v javnem življenju govorilo največ nemški. To nečedno početje se skuša sedaj posnemati. Materinski jezik naj bi bil isto kot lingua di uso in kdor sc izjavi, da je njegov »lingua di uso« italijanski, postane Italijan.
Nacisti so razbili Avstrijo, fašisti uničili Italijo . . . Kogar bogovi ho« čejo uničiti, ga udarijo s slepotol
Tiskarska stavka v Trstu
Od sobote 10. t. m. zvečer tržaške tiskarne počivajo in ne izhajajo več tržaški dnevniki:	»Giornale«, »Pri«
morski dnevnik«, Corriere«. Kako dolgo, ne vemo.
Visoko odlikovanje
Dne 20. oktobra 1949 je sv. oče Pij XII. s posebnim apostolskim pismom odlikoval z viteškim redom sv. Silvestra g. dr. Stefana FALEŽA, bivšega tajnika jugoslovanskega po« slaništva pri sv. stolici ter člana osrednjega odbora udruženja Pax
Romana. Dr. Falež je kot nadzornik ! ziral. Minuto kasneje je enajstka v mednarodne ustanove za begunec I korist Jugoslavije:	Mihajlovič, gol.
IRO naredil mnogo dobrega za slo« 1 Igra se konča : 2«2. venske begunce, ki so bili raztreseni j Prvi podaljšek nič pomembnega.
po vsej Italiji, zlasti še za one v Go« r:ei in Vidmu.
Iskreno čestitamo!
Duhovniška vest
Na praznik Brezmadežne ie bil posvečen v duhovnika slovenski salezijanec g. Ant o 11 Cvetko. Novomašnik ie doma iz Cerknice pri Rakeku. Staršev nima več. Mati je umrla pred tremi meseci. Bogoslovne študije je dovršil pri salezijancih v Padovi. Novo mašo bo imel 1. jan. 1950 pri svojem redovnem sobratu v Dolinil pri Trstu.
Nabirka za Vincencijevo konferenco
Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu bo nabirala v nedeljo dne 18. t. m. prostovoljne prispevke za svoje reveže, in sicer pred cerkve« nimi vrati med slovenskimi mašami. Konferenca podpira mnogo sirtirrsaš« nih slovenskih družin, nima pa no« benih rednih dohodkov. Prosimo usmiljena srca, da nam pomagajo po svojih, močeh pri tem človekoljub« nem delu!	Odbor
Športni teden
V Firencah:
JUGOSLAVIJA « FRANCIJA : 3«2
Po 90. minutni borbi je bil reztil« tat neodločen (2=2). Šele v drugem podaljšku so Jugoslovani izsilili ugo« den izid, ter se tako plasirali za sve« tovno prvenstvo (Rio de Janeiro« 1950).
Kvalifikacijsko srečanje med enaj« storicama:	obojestransko	zelo	požr«
tvovalno.
Najboljši:	Čajkovski, Diajič in
Bobek (Jugoslavija); Hon, Marehc in Walter (Francija).
Sodil je g. Galeati iz Bologne zelo dobro.
Gledalcev je bilo 25.000.
Italijanski tisk sodi:
Igra je bila ves čas živahna in odprta. Pri Francozih je razpadala na poteze brez medsebojne poveza« nosti, pri Jugoslovanih pa je bila »tehnično« na višku, a se je razbli« njala v netočnem streljanju. Prvič je stresel mrežo Mitič. Sledil je raz« borit francoski prodor: gol za Fran« cijo (Walter). Stanje v prvem pol« času : Ul.
V drugi polovici tekme so se ju« goslovanski udari kopičili na franco« skega goal«keeperja. Vendar je Fran« cija nepričakovano prešla v vodstvo. Walter je streljal kot, jugoslovanski branilec je pognal v polje in Lticia« no, desni half, je bliskovito reali«
Drugi podaljišek Čajkovski II. : krasen drihbling in žoga med podboji.
Jugoslavija je zmagala!
DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS«
Preplačilo iz Marijine družbe v Trstu 300 lir:
Neka oseba pri Sv. Jakobu v Trstu 300; N. N. od Srca Marijinega iz Trsta 100,— lir.
Srčna hvala!
ZA DOB. DRUŠTVO V GORICI
Ob zaključku II. krojnega tečaja darovale udeleženke L 1500______
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE SV. DRUŽINE«
Frančeškin Franc v Dolu 300; go« spa Fani Fajt iz Trsta 2000; »Pod« porno društvo« v Gorici 20 parov nogavic za otroke; Marijina družbe« nica iz Gorice, gdč. R. 5000.— lir in 5 kg bele moke; Andrej Pečar, izdelovalec klavirjev in harmonijev' 2000.— lir.
[ Št. Mavru so nam darovali: v denarju 1481.— lir, krompirja kvint. 2.30, koruzne moke 15 kg. turšicc 15 kg in I kvint, jabolk.
V števerjanski župniji: 550.—- lir: g. župnik Ciril Sedej 3000.—- lir. krompirja 3.50 kvint., jabolk 4 kvint., bele moke 22 kg, koruzne moke 16 kg, koruze 60 kg, krhljev 2 kg, slani« ne 1 kg.
Preč. g. Ivan Reščič 1000; prijate« Ijiee Sirotišča nabrale v Gorici ob godu sv. Andreja 3154.—■ lir z željo, naj bi se zavod kmalu dvignil do vi« šine, katero je bil dosegel pred zatrtjem.
V pevmski župniji:	v denarji« 4440.— lir, krompirja 3.40 kvint, ja« boLk 1 kvint., koruze 15 kg, koruzne moke 12 kg, krhljev 2.50 kg.
Prav prisrčno zahvalo izraža vod= stvo in otroci — sirote prevzvišene,» mu knezonadškofu Karlu Margottiju za milostni dar ob godu sv. Karia 5000.— lir. Na mnoga leta!
Vsem našim dobrotnikom zagotovi« /o hvaležnosti in molitve.
V« V I
icrti
lacoDt
in razno zimsko perilo v veliki izbiri v modni trgovini
sencu”
CmI| im KhmimJ« f
Se priporoča Ivan Lupi e
Odgovorni urednik: Stanko StaniC Tiska tiskarna Budin v Goriš
n« potovanju, ni dobil ne enega pisma! Ali mu je župnik sploh kaj pisal? ... Ni bil pisal?
Ako bi se obrnil na ujca, bi mu gotovo tudi sedaj znal razjasniti eadevo. Sicer pa to ne bi bilo ni« česar predrugačilo; zato je bilo Do* tniniku še ljubše, da ne ve, kako je prav za prav. Kaj bi si toliko pri« zadeval oživiti to, kar bo tako in tako moralo umreti!
Naselili so se zopet v svojem starem »Turkizu«. Dominik je našel svojo sobico še prav takšno, kakršno je bil pustil pred letom po onem begu, ki ga je sedaj hotel pozabiti. Vila, katere lastnica je bila prijazna in dobrodušna gospodična Julija, je bila zunaj in znotraj okusno oprem« Ijena in je stala ponosno kakor kakšen srednjeveški gradič ter pri« dakovala svoje goste.
Gozd pa je bil nepopisno lep.
Zelene stezice so bile nedotaknje* oc in deviško sveže, ker ni bilo onih izletnikov, ki poleti v celih jatah prihajajo z dopoldansko ladjo. Tedaj ladja še ni vozila in je vladal na otoku res čudovit mir in skriv«
nostna tihota, ki je ni motil hrupni svet.
Bori in jelke, vodno zeleni in na« vadmi! hrasti, palme in lovorji, ta« mariske in eukalipti so pognali nove temnozelene žametaste lističe, diše« če in živopisane mimoze pa so ob lahnem vetru z morja na vso to bo« gatijo sipale svoje prozorne zlate bisere. Ob takem pogledu si na mah doumel, zakaj so nekoč imenovali ta kotiček zemlje Erosov otok ali otok ljuhezni.
Morje si videl od vseh strani in z vsakega ovinka v drevoredu. Zdaj se je prikazovalo v sinji modrini, ki je bila čistejša in prozornejša kot jasno nebo, zdaj zopet temnozele« no kakor vedno zeleni hrasti. Sko« raj vse dni se ni) vzdignil niti naj« manjši valček, da je bil zares kra« sen pogled na negibno morsko ra« van, ki je ležala pred očmi kakor velikansko čarobno zrcalo. Človek bi noč in dan stal na souzeauxjski obali ali ob votlini sv. Filiberta in gledal in gledal in užival...
Če pa si želel še več miru, ti ni bilo treba iti dlje kot do Pelaveja.
Lepa pot vodi mimo razvalin trdnja« ve sv. Petra, kjer zaviješ v smrekov gozdiček, v katerega so se prihajale poleti igrat Chaillotske gojenke, ki so jih vodile sestre sv. Modrosti.
To je bila prava cvetoča in diše« ča puščava. Niti ribiča nisi srečal.
Sredi visokih smrek so se liki pi» sane rute razgrinjale cvetočc livade, po katerih so sc pasli osliči in žre« beta. Spodaj v daljavi se je risala v zrak podoba noirmoutrinske cer« kve pa slikovite in zastavne trdnja« ve, ki je bila videti kakor da hoče pričati, kako ravno človek prernno« gokrat meče krvavo senco na naj« lepšo pokrajino.
Dominik in Lolita se nista mogla nagledati prerajajoče se narave. Vneto sta se sprehajala po otoku, ki sta ga imela že doccla za svojega in ki sta na njem poznala sleherno stezico. Ni ga bilo jutra, da ne bi bila na oni svoji ravnici, kjer sta nekoč videla »duhove« in nad katero ponosno kraljuje Gauthierjev stolp.
Tukaj sta prvič drug drugemu šepetaje razkrila svoje srce . . . Tu« kaj se je Lolita nekega večera one«
svestila v Dominikovih rokah. . . Tukaj je vse govorilo o strašnih urah, ki sta jih morala pretrpeti . . . Tukaj je Dominik tako proseče ro« til Lolito:
»Pohabi me! .. .«
Toda ona ni pozabila svojega Dominika! Ni hotela prenesti težke žrtve in kdo ve, ali bi jo vobče mogla prenesti, četudi bi bila nanjo pripravljena? Katero srce pa more pozabiti dan, ko se je tesno objelo in zavedno združilo z drugim ljube« čim srcem? ...
Dominik je sodil, da »ni mogoče«.
V	njem samem pa so se oglašali oddaljeni glasovi, ki so mu šepetali, da v resnici ni moči pozabiti nobe« nega vročega objema, najmanj pa, ako te objame Bitje vseh bitij! . . . In kakor v prazni izdolhini k'tare nekaj časa tiho odmeva pesem, tako je bilo videti, da hoče Bog, naj tudi v praznini Dominikove duše — od« koder ie hotel pregnati njega same« ga"— še nekoliko časa odmevajo otožni glasovi na veliki spomin . . .
Najbolj so se ti jutranji sprehodi priljubili Lotiti, ki se ni mogla
naužiti prelepe obale, zlasti od vil« markize Courlis do Vieila, mim<> Magdalene in Belega rtiča. Vsako« mu kraju je dala posebno ime. Lju« bila je svež veter, ki se je igral r, njenimi lasmi, in sladkoben vojn, ki je dehtel iz zlate preproge cvetočik suhih rož; posebno rada pa je gte« dala na neprenehoma spreminjajoče sc morje, ki jc zdaj naraščalo, zdaj padalo. Poznala je skoraj vse ribiške ladje in često se jc prav prijazno pogovarjala s starim Crcpierjem, ki mu jc bil Dominik »zelo pri srcu*.
Postali so si že skoraj domači Uo stari mornar ju je večkrat kar ni« ravnost vprašal:
»No, kdaj bo torej poroka?«
Sicer je bilo to vprašanje, ki je Dominika in Lolito čedalje bolj približevalo in vedno čvrsteje dm» žilo in ki naj bi bilo po njuni midli j sklep vsega, na ustnicah slehernega Noirmoutrinea.
Mlada pa sta se zasmejala in od* govorila:
»Čim najprej mogoče!«
(Daljel