Vse v l)ožjo čast! »Vse v večjo čast božjo!« Po tem reku so seravnali sv"etniki in se še zdaj ravnajo mnogi pobožni Ijudie obojega spola. Kmetovalec mora po svojem stanu mnogo trpeti, posebno zdaj poleti, ko je toliko dela in pritiska huda vročina. Ako pa svoj trud in svoje trpljenje voljno prenaša in v božjo čast daruje, bode vsako delo lahko opravil in poleg tega še vesel ostal brez čmernosti in godrnjanja; po vrhu ima pa še večno plačilo pričakovati, kajti z Bogom storjeno in v božjo čast izročeno delo je toliko ko molitev. Nesrečneži so taki, ki pri delu kolnejo in se jezijo; kajti delo jim je potem silno težavno in zoperno in nič jim ne gre od rok; poleg tega pa se še pregrešijo in namesto večnega plačila imajo le božjo jezo in kazen pričakovati. V božjo čast izročeno delo ima tudi večji blagoslov, med tem ko s kletvijo, jezo in nevoljo storjeno delo dostikrat nobenega sadu ne prinese. »Zastonj zidajo zidarji, če jim Bog ne pomaga«. To si naj zapomnijo tudi tis.ti, ki ob nedeljah in praznikih hlapčevska dela opravljajo, ker jim je več za dobiček in posvetno premoženje, ko za božjo čast. Taki ne bodo imeli božjega blagoslova, kakor je Bog že v starem veku Judom zagrozil. Tistim pa, ki nedelje in praznike posvečujejo, je obljubil svoj blagoslov, rodovitnost zemlje ter dež in solnce o pravem času, da bodo od lanskega jedli, — lo pomeni, da bodo toliko pridelali, da ne bo treba novega pridelka načeti, ker bo še od lanskega zadosti ostanka. Pa ne samo delo, tudi druga opravila moramo izročati v božjo čast. Ali ješ ali piješ, ali počivaš ali hodiš, ali budiš ali spiš, vse stori Bogu na čast. Vsaki dan in pri vseh opravkih prosi Boga za srečo in blagoslov, nedelje in praznike pa vestno posvečuj z božjo službo in molitvijo ali pa z branjem krščanskih knjig, ne pa s pijaneevanjein, — potem se ti ni treba bati pomanjkanja ali pa velike nesreče. V naSih dneh pa se najdejo rokodelci, ki ob nedeljah delajo, o ponedeljkih pa pijejo, ponedeljek trikrat toliko poje, ko je nedeljsko delo pridobilo. Taki so navadno največji siromaki; če se prav v gostilnici bahato obnašajo, doma v hiši je pa največja revščina. Pa tudi pri volitvah moramo gledati na božjo čast, tam imamo najboljšo priložnost, pokazati se kot dobre in zveste kristjane. Poslanci delajo postave, in po postavah se mora svet ravnati in sukati. Ako pomagamo izvoliti krščanske poslance, naredili bodo take postave, da se bo Bogu čast skazovala; ako pa volimo brezverske poslance, bomo tudi mi deležni vselr grehov, kl se bodo iz tega rodili: katoliški veri in cerkvi se bo kljubovalo, dubovščina bo preganjana, ljudstvo pa se bo pohujšalo, od vere odvrnilo in v pregrešne strasti in razvade zapeljalo. Tako se je godilo in se še godi po vseh državah in deželah, kjer so brezverci ali liberalci oblast v roke dobili. Ge volimo krščanske može za poslance, se bo tudi revnim ljudem, kakor kmetom, rokodelcem in delavcem bolje godilo. Kajti poslanec, ki je v resnici kristjan po vesti in po srcu, ne samo po imenu, ne bo skrbel samo za gospodo, ki se jej itak dobro godi: usmilil se mu bo tudi revni raož, ki mora trdo delati, pa vendar slabo živi, ker malo zasluži, in še za ta pičli zaslužek ga sleparski Ijudje goljufajo, kjer le morejo. Krščanski poslanec ne bo pripustil, da bi se revnim Ijudem krivica godila; brezverski poslanci pa nimajo vesti, oni potegnejo rajši z bogatini, ker si od njih kako darilo ali kak dobiček obetajo; njim je več za trebušček, ko za nebesa, na katere itak ne verujejo. V kratkem bomo imeli spet volitve, najprej za deželni zbor štajarski, potem pa za državni zbor. Slovenski kmetje in tržani, ki imate še kaj vere, spomnite se pri teh volitvah svoje krščanske dolžnosti in po- tegnite se za božjo čast! Volite tiste može, katere vam bo priporočala katoliška slovenska stranka, ne pa listib, kalere vam bodo ponujali liberalni nemškutarji! Da, volite take može, kateri res marajo za popolno geslo »Vse za vero, dom, cesarja!«