PavSalnl Iranko v drlavl SHS. 294. Ite«. V Uubllanf, v sredo 22. decembra 1920. Posamezna Stav. 1 krono. Leto IV. Izhaja razen netielj In praznikov vsak dan ob 10. url dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 67L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Pi'ostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust. k Glasilo jugoslov. socijalno - demokratične stranke. Telefonska it. 312. Naročnina: Po pošti ali i dostavljanjem na dom za celo ieto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6/1,, Učiteljska tiskarna. Naša najnujnejša naloga. V zaurebški »Slobodi« št. 50 je sodrue dr. B. Adžiia Dod naslovom »Kar sedai« oriobčil članek, ki ie važen tako dede Dresoiania moči delavskega razreda v JueD slaviti kakor se ie izrazila v zadniih volitvah v konstituanto. kakor tudi — m to Dredvsem — glede perspektiv z ozirom na -naše nadaline delo in glede velike naloge, ki čaka ravno naš slovenski socialistični oroletariiat. da združi zavedno socialistično delavstvo vse Jugoslavije v eno samo močno falango. Članek se glasi: Žalostni in usodni proces oeplie-nia delavskega razreda v Jueosla-viii, ki se ie formalno in stvarno Pričelo z lanskim belvraiskim kongresom komunistične stranke, ie. kakor izgleda. končan. Če pogledamo Dovoini mednarodni gospodarski in Politični ooložai in oremotrlvamo razmere v delavskem sociialističnem gibaniu vseh dežel, moramo z žalostnim srcem ugotoviti, da ie bil ta oroces skoro neizogiben. Izzvan le bS vsled napačnega umevanja ruske revolucije in vsled težkih in neznosnih gospodarskih m sociialnih razmer. ki so oo petletni svetovni voini na eni strani obremenile izključno le Pleča delavskega liudstva in sprole-tarizirale na milijone članov dana-Šn4e družbe a ki so na drugi strani fantastom, demagogom in frazeriem omogočile, da tih izrabiio v zradika-nzrraivie mase in zbuditev nienih instinktov. Naravno ie. da zraze in demagogija ne vnamek) zavednega Sociialista. ki ima šolo iz svoiHi do-Htfčrtib in strokovnih organizacij, ali — kakor smo že rekli — volna in idene težke posledice so privedle v delavske vrste tisoče in tisoče novih proletarcev ki so brez sociialistične vzgoie. Razumljivo ie. da so ti tisoči »oesociiaHstov«. ki so vsekakor revolucilonarno čutili zelo radi oo-shišali rutinirane demagoge, k! so ihn pravili, da so izdaialci delavskega razreda vsi oni. ki zahtevalo od vsakega sociialista tudi sociialistično izobrazbo in k! trdilo, da prehod iz kapitalistične družbe v sociiali-stično more biti izvršen samo z vztrainim in organiziranim delom na gosDodarskem sociialnem rn kulturnem ooliu Rekli smo. da ie ta žalostni dogodek. kateremu se ni moglo ogniti sociialistično gibanie v nobeni deželi. tudi že v Jueoslaviii izvršeno deistvo. Razdoble od lanskega bel-graiskega kongresa na do danes lahko imetiuierno dobo v kateri le reakcija dnevno pridobivala na svoii moei padala oa moč delavskega razreda. kar se naibolle more ugotoviti ravno v primeru komunistične stranke. ki neprestano upada v svoii kvantitativsosti jp posebno še v kva-litativnosti. Česar ni storil lanski belgraiski kongres, to le izvršil le-tošnii vukovarski kongres, a zadnii udarec ie zadal diktat iz Moskve s svojimi 21 oogoii tretie internaciio-nale. ki poriva nož naravnost v srce delavskega razreda — v strokovne Crganizaciie. Kai ie vse pomenilo in kakšne r-osledice ie imelo razbiianie čvrstih vrst delavskega razreda nam naioo-'e nokaže bilanca niegovih neuspehov tekom zadniega leta: izigrava-■’'o kolektivnih pogodb orestooki -Semurnega delavnika, atentat na sveto pravico do stavke izključene delavskih zastopnikov iz mestnih ?asi^nstev. občinskih odborov itd. Ali ni pravzaprav tudi izid volitev v "Onstituanto ravnotako naiboliši dokaz slabosti delavskega razreda? *’Ui nikar nobenega ne osupne veliko Število komunističnih mandatov ^-8). kaiti dočini Ima Hrvatska in flavonjja ki ie — četudi ni industri- : 'alfa dežela — vsekakor Industrljal- i !M‘iŠa nego lužna Srblla. Macedon ia u Crna gora (če se. pri teh sploh I sme govoriti o industriji In delavskem razredu!) samo šest delavskih zastopnikov (vseh šest komunističnih. oa nobenega socialističnega), imaio iužna Srbiia Mjcedon:1a in Crna gora neka! nad trideset komunistični zasioooikcv v konsiituantf. Ali ie to uspeh delavskega razreda? Ali ie to zmaga komunistične ideie? Nikakor ne! Bojevniki za sociiaH-stično. odnosno komunistično dražbo kakor tudi izvrševateli sociialne revolucije more biti samo močen, organiziran in sociialistično prosvet-len delavski razred! Toda oni elementi katere so v komunistične vrste privedii razm drugi razlogi, posebno politični (sovražno razpoloženje do naše države). ti so zelo slab in le trenoten dobitek za komunistično stranko. O tem se bodo naši komunisti v nai-kraišem času prepričali, a to bo za-nie že prepozno. V delavskem gibaniu Jugoslavije '■* danes povsem iasen položai. Na epi strani verni privrženci Markso-vega mednarodnega sociializma na drugi strani slepi privrženci Baku-ninovega anarhističnega komunizma: na eni strani čisti proletarski razredni boi na drugi strani naslile in teror: na eni strani čvrste vrste starih so c I ial »stičnih borcev, ki se novačiio iz vrst industriiskega in kmečkega oroletariiata naikulturnei- ših kraiev naše države, na druei strani na mase fantastov nezrelosti in temnih elementov. To te današnja slika delavskega gibania v Jugoslaviji in socijalna demokracija — četudi ni imela velikih uspehov — ie zadovoljna z zadnjo volitviio v konstituanto iz dveh glavnih razlogov: Prvič: Ker so ii bile volitve merilo s katerim ie pregledala vrste prepričanih, zavednih in šolanih socialističnih borcev, katerih ie v naši državi nad 50 tisoč (kar ie veliko šievilo če se vpošteva. da smo v Hrvatski in Slavoniji kandidirali samo v štirih žuoaniiah. v Bosni samo v oetih okrožjih, da v Voivodini nismo kandidirali v subotiškem okro-ž'u. v Srbiji Črni gori in Dalmaciii na da sploh nismo kandidirali): in tako so volitve v marsičem olaišale nieno organizacijsko delo. Drugič: Izid volitve v konstituanto nam ie pokazal, fcie se ie soci-ializem v Jugoslaviii naimočneiše ukoreninil in kie ie socjialistični nauk vzgojil naizavedneiše borce za novo sociialistično Jugosiaviio. Nesporni Marksov nauk o razvoiu društva — kakor zmirom in povsod — ie tudi tukai sedai naiboliše ootrien: soci-ialna revoluciia in sociialistična družba mora imeti svoie ekonomske in psihološke predpogoje. Sovinistično-naciionalno razpoloženje, plemenski antagonizem mržnia do narodne države z ene strani a duševna tema. stoodstotni analfabetizem in začasni patriiarhalni odnošaii z druge strani nikakor ne morejo biti teren na katerem nai bi sociialna revolucija zgradila sociialistični odnosno komunistični družabni red. Kraii. ki stole na naivršii (relativno. v Jugoslaviji) stopnji ekonomskega razvoia. kraii z naivišio kulturo a z naimanišim ali nobenim odstotkom nepismenosti kraii zavednega industriiskega proletariiata tlačenega malega obrtnika in izkoriščanega. toda zavednega malega kmeta tl krati so v svoii ogromni večini glasovali za socliallste. To nam dokazuie leoo število glasov v zagrebški varaždinski in sremski žuoaniii. še leoše Vojvodina, a najbolje se to izraža Sloveniti, kjer je naša stranka dobila okoli 30.000 glasov. In mi moramo z radostnim srcem odkr>to reči in biti obenem ponosni: slovenskemu proletarliatu. kf ie visoko dvleuil zastavo socializma. pripada nivo mesto v sociiaN- stični borbi Jugoslovanskega proletariata. Mi kot vejica, kot majhen del mednarodnega proletariiata. kot člani sociialistične internaciionale še do danes nimamo svoie »domače in-ternaciionale«. Še pred dvema letoma živeči v členu nekoliko različnih držav, ie bilo sociialistično gibanie iužnoslovenskega proletariiata tudi teritoriialno razdelieno. Danes ie razlog te ooceoanosti odpadel, imamo svoio državo, toda v niei še nimamo enotnega sociialističnega gi-bania kar mnogo škodinie naši bojeviti moči. To ie sedai nainuineiše in naivečie delo. katero moramo izvršiti Zedinjenje ie bilo deloma dne 2. aprila izvršeno med bosanskim, vojvodinskim in hrvatsko-slavon-skim sociialističnim oroletarriatom. toda to zedinienie z nedostatkom močne medsebojne organske vezi ni popolno, ker se v teh vrstah še ne nahaja naizavednejši in naimočneiši del iusroslovanskeea sociialističnega proletariiata. a to le slovenski proletariat. Zadnji red«? kongres bratske slovenske stranke ie naložil ekseku-t»vi. da takoj začne delo zedinieva-nia sociialističnega gibania Jugoslavije in mi sedai. no volitvi v konstituanto pričakujemo od našega naj-zavedneišega dela. da čim preie oži-votvori poziv: »Proletarci Jugoslavije. zedinite se ood praporom mark-slsfčnega sociializma.« Položai. Vlado sestavilo oo Božiču. LDU Zagreb. 21. dec. (ZNU) »Večer« iavlia iz Beograda: Po vseh znakih se mora sklepati da so vse skupine strank za iznremembo poslovnika. Glede prisege so mišlie-nia deliena. Glede zasedania konstituanto obstaiata v glavnem dve mi-šlienif: Pašič predlaga, da se konsti-tuanta odvodi do 12. ianuarla. demokrati na hočeio. nai dela brez ozira na praznike. Predlagalo na? se vsekakor opraviio volitve odsekov in konstituiranie. Dotem na nai se prekinejo seie. Člani odsekov bi imeli ostati v Belgradu in nadaljevati delo da bi konstituanta meseca januarja mogla nadaljevati redno poslovanje. V razgovoru s Pašičem sta predlagala dr. Drinkovič in dr. Korošec, da se sestava nove vlade odvod) po Božiču. V kandidaturi za predsednika konstituante ie prišlo do izoremetnbe. AVTONOMISTIČNI BLOK NA VIDIKU? LDU Bclgrad. 20. dec. (ZNU) Jutrišnja seia ustavotvorne skupščine bo tudi zadnia v tem letu. Naibr-že bodo stavili na jutrišnji seil predlog. da se uaslednii sestanek obvodi in se odredi prihodnia sela ustavotvorne skupščine za 12. ianuar d. 1. Potemtakem bodo odpadle tudi volitve oredsednlštva. za katere so se klubi v zadniem času toliko trudili. Radikalci zastopalo posebno stališče. k| sa le lzraz!1 Stoian Protič. namreč, da se tirede nokraiinske avtonomiie Z ozirom na to. še n? movoče vedeti kako se sestavi vlada. Obstala vefzlia v dobro informiranih krogih da bodo radikalci počakal' kakšno stališče ho nanram konstltuantl zavzela Radičeva stranka Ako orfde Radič v Belerad (če onde?) le dosti uoania. da bt radikalci z nlegovo skuDino in z muslimani lahko sestavili vlado. Menilo, da regent za enkrat še ne bo nikomur poveril mandata za sestavo nove vlade. Ko odideio poslanci na božične počitnice, bodo voditelji strank ostali v Belgradu ter dalie delovali za sporazum tako. da bodo poslanci k| orideio oo Božiču v Belerad. našli že novo vlado (?). Po drugi verzi«, ki se širi v poslanskih kra- i gih. »zgleda da Pašič ne bi bil odločno nasproten Protičevemu stališču in da bi se eventuelno uklonil nieeovim zahtevam no pokrajinskih avtonomiiah. vendar oa bi zahteval male modifikaciie. Isti krogi menijo, da ni izključen sporazum med muslimani in Radičeve!, če bi došlo do sporazuma med Radičem in radikalci ker bi se ootem Radič sporazumel tudi z muslimani. Glavno le. da se Radič pridobi za monarhi-stiično stališče: glede vprašanja agrarne reforme v inišlieniu muslimanov in Radičevcev že itak ni prevelikih razlik. Veleposestva nai se ukinejo v kolikor ie to potrebno, v Bosni pa se mora ored vsem rešiti kmetsko vorašanie. ki se oo teh načelih lahko reši. Treba ie dati oškodovanim kmetom odškodnino. Smatra se na podlagi razgovorov med- muslimani in Radičevci. da bi se mogli ti dve stranki sporazumeti v tem vnrašaniu. Obe stranki zastopata stališče pokrajinskih avto-nomii: potemtakem ni nobene zapreke več. da se ne bi mogla sestaviti druga koalicijska vlada. BOJ ZA POSLOVNIK. LDU Belerad. 20. dec. (ZNU) Ker so se v vseh klubih ooiavile tež-, nie. da se gotove točke poslovnika iznremene. se bodo ta teden vršila n.teaiania med zastopniki klubov, da bi se izvan (!) parlamentarnih sei dosegel snorazujn o teh izoremem-bah. Obstaia upanje, da se izpremeni tudi n.Hseg» v toliko, da bo poslancem dovrvlieno. da nri priseg! napravijo motivacijo. Ali se izoremeni tudi tisti člen noslovnika. ki .govori o glasovanju še ni sklenjeno. Politične vesti. + Uradniška vlada na Hrvaškem Nar. Novine nrinašaio ukaz. s katerim se ie na lastno orošnio razrešil dolžnosti g. Milan Roic kot Doverienik za notranie stvari, ker ie kot izvolieni poslanec v konstituanto ontiral noslaniški mandat in torei no zakonu ne more vršiti uradniške dolžnosti. Ker ie odstopajoči ood-ban vodil tudi banske posle m ker se kraljeva vlada v Beogradu naha-ia v demisiii in kot taka ne more definstivno izvesti popolnitev banske časti, ie oo ukazu reeenta noverieno vodstvo poslov bana Hrvatske in Slavoniie in poverjenika za notranie stvari, oo činu naistareišemu uradniku kraljevemu banskemu svetni,-ku dr Teodoriu Br.šniaku. + Komunisti v Pečuhu odložili agende občine. Madžarski korespondenčni urad }e po ovinkih prejel nastopno vest: Socialistično gospodarstvo v Pečuhu }e padlo. Pod vodstvom Linderja m Jassyja stoječa komunistična stranka je izdal prokiama-cljo, v kateri se veli, da ne more voditi mestne uprave. Vodstvo stranke pozivi]e izvoljene mestne zastopnike, naj denrisijo-nirajo. Ker se položaj dosedaj glede nadali-nih agend ni razjasnil, je začasno mesto brez vodstva; poslovanje vodijo nižji uradniki. + Nove trgovske pogodbe. Iz Beograda javljajo: Več držav se je obrnilo na naše trgovinsko ministrstvo s predlogom, da bi se revidirale stare in sklenile nove trgovske pogodbe. Ker ni nobenega razloga, da se ta predlog odbije, je ministrstvo naročilo svojim podrejenim organom, da takoj zberejo vse podatke, ki so potrebni za izvršitev teh pogajanj. Da bi bilo zbiranje teh podatkov čim popolneje, je trgovinsko ministrstvo obenem pozvalo na sodelovanje ministrstva za poljedelstvo, finance ter prehrano in obnovo zemlje. + Volitve na Nemškem. V februariju (20.) bodo na Nemškem dežehtozborske, provincialne in okrožne volitve. Poleg tega so razpisane za bivša glasovalna ozemlja še volitve v državno zbornico. — We!s je feiavd v gla'mem odseku državne zbornice, da bo njegova stranka pri bodočih predsedniških volitvah kandidirala sedanjega državnega predsednika Eberta. + Ker žnio simpatizira. »Dle KomunJ-stisebe Arbeiterzeitung« javlja, da je tretja intemacijonala priznala komunistično stran« ko Nemčije za stranko, ki resno sintpaU« žira s tretjo Internacijonalo in H Je zato dovolila, da pošlje stalnega zastopnika v, eksekutivo tretje internacijonale. Zastopnik bo. imel tudi pravo do glasovanja. + »Proces« proti francosk a) strokov, nim organizacijam. Te dni Je pričelo držav« no pravdništvo v Parizu »senzacionolen« proces proti francoskim strokovnim organizacijam. Orehov Je cel kup na Usti, razen tistega o ubojstvu očeta in matere, pa vseeno lahko rečemo, da bodo franc, re-akcijonarci v »pravdi« proti strokovnim or. gaiiizacijam doživeli velikanskega moralnega mačka. + To Imajo za plačilo! »Pravo Lidu« poroča, da se Je zopet vrnUo v Delavski dom. Češki listi pišejo, da Je bilo nad 500 komunističnih »kolovodij« izročenih pra-škomu višjemu deželnemu sodišču. Broška Ječe so prenapolnjene. — To so torej plodovi hujskanja političnih bedakov. Kdo tr« Pl? + Namen zadnje stavke v Češkoslovaški je bila — po poročilu komunistov « proglasu za konec stavke — uvedba diktature proletarijata hi odstranjenje današnje, ga družabnega reda. + Grške homatUe In ententa. Po poročilih iz Aten so zavezniške vlade sklenile, da ostanejo njihovi poslanci za enkrat še v Atenah, m smejo se pa udeleževat! nobenih svečanosU hi vzpostaviti odnoša-leo s kraljem Konstantinom. Isto velja za člane vojaških in mornariških misij. Ladje zaveznikov so že zapustile grške vode, da bJ se ognile pozdrava križarke, na kateri potuje kralj Konstantku Kakšne komedije! + Generalno stavko so proglas!) 1 na Španskem. Splošna zveza španskega de. lavstva je Izdala tudi poziv na delavstva vseh dežela, da naj bojkotira vse špansk« produkte. Stavka je protest proti zasledovanju sindikalistov, katerih Je vlada nedavno 20 izgnala. + S tem misli, da Je stvar rešil, namreč namestnik mesta Valenclje na španskem, ki ie zagrozH z najhujšimi kaznim! delodajalcem, k! bi se pogajali s stavkujo« Čimi organizacijami, češ, da so vse strokovne organizacije zakonito razpuščene. Klerikalnim bigotom pač ne prisojamo vefi razsodnosti, kot Jo krm žaba, katera se napihuje! + Hardingove namere. Po poročilih iz Mariona, se Je Harding sedaj končnove-ljavno odločil, da ne vzame na znanje nltf versailleske mirovne pogodbe, z Nemčijo, pospeši pogajanja med nemško vlado in vladami zaveznikov glede odškodnine za potopljene ladje, kakor tudi o razlastitvi ameriških, posestev, in da hkrati na diplo-matiče« način razpravlja o novi zvezi na. rodov. Ta korak bo sledil najbrže neposredno, ko nastopi Harding svoje posle. Telegrami. ULTIMAT D’ANNUNZIJU. LDU Rim, 20. dec. General CavIgBa je poslal D’ Annunzlu ultimat, v katerem s ozirom na prejšnja pogajanja z D’ Annun-zlem izjavlja, da vlada vsled triumfalnega sprejema, k) Ka Je obljubil D’ Annunzio vsem, k! so zapustili vojsko ali mornarico, da sc podajo na Reko, ne more nič več razpravljati, da bi ne škodilo njenemu dostojanstvu. Ko Je postala «vT-»*«fca pogodba v kraljevini zakon, se mora Izvesti. Cavl-glia stavila tedaj D’Anaunziu tri pogoje: 1. izpraznitev otokov Raba In Krka ter drugih krajev, k| Jih priznava rapallska pogodba Jugoslaviji. 2. P tqv prostega odhoda ladij italijanske vojne mornarice iz reške luke In povratek ladij ter tor. pedovk, ki so se po proglasitvi blokada podale v Reko. 3. Razpustit v in odstranitev oboroženih s«, ki niso sestavljene iz reških meščanov. Poveljnik vojakih sil ▼ julijski Benečiji pričakuje do 6. zvečer dne 21. decembra odgovor na te tri točke, pri čemer izjavlja, da ne pripušča poz: ;a razpravljanja o modalitetah njih izvedbe. Caviglia dostavlja, da se mora po navodilih vlade odgovor roškega povellnika ozirati na mnenje domačih meščanov, af oni so, ki bodo v slučaju negativnega odgovora morali odločati, aU se postavijo Stran 2. NAPREJ. Stev. 294. pod varstvo Italijanskih Cct, ali pa bodo tfiorali nositi težke posledice odredb, katere ukreniti bo prisiljena i' . - k a vlada, da zadosti častnim obveznostim, kakor tudi volji italijanskega ljudstva. SANKCIJA RAPALLSKE POGODBE. LDU. Rim, 20. Kralj je sankcioniral rapallsko pogodbo. General Saviglia, vojaški poveljnik v Julijski Benečiji, je zato po naročilu italijanske vlade obvestil poveljnik reške regence, naj vzame voljo domovine službeno na znanje. BOLGARIJA VRNE LOKOMOTIVE IN VAGONE. LDU. Sofija, 20. (Brezžično.) Jugoslovanska vlada je ukinila železniški promet z Bolgarijo, da bi na ta način prisilila Bolgar H o, da vrne lokomotive In železniške vozove, ki jih je med vojno Bolgarija odpeljala iz države. Bolgarska vlada je želji jugoslovanske vlade ugodila, da se ne bi zavlekla vrnitev vojnih ujetnikov, ki se nahajajo v južni Srbiji. GRŠKI KABINET V OSTAVKI. 'Atene, 21. Ministrski predsednik Rhal-lis je podal kralju ostavko kabineta. Kralj je prosil ministrskega predsednika, naj do sklicanja zbornice vodi vladne posle dalje. POLJSKI SOCIJALISTI IN VLADA. LDU Varšava, 20, dec. Vodstvo socl-Jalno-demokratične stranke je sprejelo sldep, v katerem se izjavlja, da je v sedanjem, tako težkem političnem, socialnem in gospodarskem položaju vlade neobhod-iio potrebno, da vlada točno In jasno zasleduje svoj program in enotne smernice, katerih se v takem položaju mora držati. Dokler pa bodo v vladi zastopniki socl-jalne in gospodarske reakcije, bo to nemogoče. Politika vlade, ki si jo je podvrgel reakcijonarni vpliv, ne more dajati delavstvu potrebnega varstva. Pod takimi razmerami je nemogoče, pustiti zastopnika socijalno-demokratične stranke Se dalje v vladi. Podpredsednik Daszinski je takoj, ko je izvedel o tem sklepu, dal predsedniku vlade svojo demlsijo. POLJSKO-RUSKA POGAJANJA’. LDU Riga, 18. dec. Tukajšnji Časopis« pričakujejo, da se bodo mirovna pogajanja končata okoli 15. januarja. ULTIMAT RUSKE VLADE 2EUOOV. SKEMU. LDU. Varšava, 20. Kakor doznavajo lisi! h Rige, Je ruska delegacija Izjavila, da bo Rusija napadla generala Zedtgovskega, ako se bodo zbirale na ozemlju, Id ga Je on zasedel, čete z namenom, da W se borile proti Rusiji, -» v v f - ■ BOJI V UKRAJINI. LDU Dunaj, 21. Ukrajinski tiskovni urad poroča bc Lvova: Ukrajinski ustaši prodiranje pod vodstvom tamana Štručka »roti Kijevu. Untč&l so popolnoma dva boUševlSka polke, poslana proti njkn v smer! proti Kijevu; droge čete m zapodi« v beg. BOLJŠE VIKI ZBIRAJO NOVE ČETE. London, 21. (Brezžično.) Iz Carigrada poročajo, da zbirajo boUSeviki čete pri Bafcif. Pričakovati Je novega napada na Severno Perzijo. ZASTOPNIKI NEMCEV V OLOMUŠKI OBČINI PASIVNI. Praga, 21.* dec. K sklepom ototnuškega občinskega sveta javlja »Prage* Tagblatt«, Nemška stranka so posvetovanj občinskega sveta ne bo nič več udeleževala, ker J« češka večina sprejela predlog, da se zmanjša število nemških otroških vrtcev, in predlog, da se odpove nemški realki poslopje, v katerem je bila šola 50 let na moščena* POMOČ ARMENIJI. Rim, 21. Romunski minister zunanjih poslov Take Jonescu Je zvezi narodov predlagal, naj se ustanovi mednarodni ekspedicijski zbor, ki bo šel na pomoč Armeniji, ter preprečil nadaljna grozodejstva. Po svetu. — Javna varnost In krščanska prenovitev. Na Madžarskem ali pravzaprav v Budimpešti je bilo v samem mesecu novembru 10.000 kriminalnih slučajev. Nekaj smo slišali, da vladajo na Madžarskem tkzv. »krščansld« »socijalci«, ne moremo pa natanko povedati, ker »Večerni list« pa »Slovenec«, ki sta tudi krščanska bratca, pač vedno poročata, če tu ali tam kak so-cijalist kihne ali se usekne, nikdaT pa nam ne pojasnita, če so na Madžarskem tudi kaki krščami in če 90, kaj ti krščani počenjajo. — Vsakdanji spopadi. Ko so imeli s*-cijalisti zborovanje v Ferrari, je priSo do spopada med socijallsti in fašisti, ph čemer sta obe stranki streljali iz samokresov. Tri osebe so mrtve, sedem težko ranjenih. — Komunistično gospodarstvo. V praški »Delavski tiskarni« in v »Delavski knjigami« so začeli zopet z delom. Pri tem so seveda pregledali gospodarsko stanje podjetja in so dognali, da s si komunisti v 10 tednih bivanja brezplačno natiskali za več kot milijon Kč. tiskovin. Za tisi »Rndega Prava« so dolžni 440.000 Kč. druge letake, tiskovine, tednike Itd. pa naa 600.000 Kč. Ako bi se ne nastopalo sedaj proti tem brezvestnežem, bi komunisti v kratkem času zagospodari« vsemu Imetju, M sl ga Je socijalno demokratično delavstvo pridobilo v 50 letih. — Dijak! — morilci iz Marburga n* Nemškem, o katerih smo včeraj poročal, da so bili postavljeni pred porotno sotft-šče, ker so ustrelili 15 delavcev, so bili vnovič oproščeni. — Duh časa brez dufia. — Glavno poslopje berlinskega policijskega predsedstva Je zletelo radi od ogni a povzročene eksplozije v zrak. Vzrok požara še ni dognan. — 300.000 frankov honorarja je dobil CaiHaux za knjigo »Moji zapori« ki Jo jo prodal Amerikancem in Angležem. Dnevne vesti. Se]a ljubljanskega občinskega sveta. Včerajšnji seji Je predsedoval podžupan dr. Triller. Po izvršenih običajnih formalnostih je občinski svet rešil nekatere nujnejše prdtoge, d očim so se druge manj važne zadeve odgodUe do prihodnjič. — Najprej se je v javni seji obravnaval predlog mestnega magistrata za povišanje plač mostnim užitninsklm uslužbencem, ki ga je izdelal na inicijativo podžupanovo in na tozadevni dodatni predlog sodruga Kocmurja. Oboinski svet je predlog magistrata sprejel tako, kakor je bil predložen, dasi je sodrug Kocmur s drastičnimi primeri pokazal, da predloženo povišanje plač Se zdavnaj ni zadostno za živlienle teh uslužbencev ki njihovih družin. Plače *o zvišane tako, da bodo znašale od najmanjše 1002 do 2540 kron, s prostim stanovanjem, kurjavo 'm svečavo. Uslužben-cm J po desetletnem službovanju odobrena tudi starostna pokojnina. Dr. Triller Je omenil, da večjega zvišanja plač občina baje ne bi mogla prenesti ta bo to povišanje zahtevalo letnih 461.000 kron novih Izdatkov. S prvim januarjem občina opusti mestno pekarno in aprovlzacljo. Mestna zastavljalnica bo najela 300.000 kron posojila za nadaljno swje poslovanje. — Pobiranje veseličnega davka se podaljša za nadaljno dobo treh let. — Mestne hranilnice ItranHnlčnega pravilnika § 9 se izpre-meni tako, da se odslej obresti hranilnlčnih vlog pripisujejo glavnici koncem vsakega leta. — Za ustanovitev bolniške blagajne mestnih uslužbencev je bilo izvoljenih Izmed občinskih svetovalcev po 5 članov v načelsto, nadzorstvo, in razsodišče. Za JSDS sodrngl Kocmur, Mihevc, Tokan. — Občinski svet je dalje sklenil, da se cena elektr. toku v zgodnjih večernih urah od 4. do 7. uri poviša za 50 odstotkov. Pri tem bodo v prvi vrsti prizadeti pisarne, trgovci in obrtniki. Sodrug Kocmur je sicer opozarjal, da bo obrtništvo pri tem povišanju najbolj neljubo zadeto in klub JSDS občinskih svetovalcev je glasoval proti tako. Izdelanemu predlogu, vendair je večina občinskih svetovalcev glasovala za predlog. — Občinski svet je nadalje odobri povišanje klavničnih pristojbin. — V domovinsko zvezo ljubljansko je bilo sprejetih 46 prosilcev. — Ob koncu seje je so-drug Kocmur vloži več interpelacij tlčočih se mestnih uslužbencev, ter spravil na razgovor tudi to, da je treba ves ustroj mestne občine preustrojiti in modernizirati, ker je sedanji njen ustroj zastarel in neokreten. Ustanovi naj se komunalna banka, kakor jih že povsod imajo. Teh nalog naj bi se občina resno oprijela, da ne bomo zaostajali za moderno urejenimi občinami. — Pripomniti bi bilo, da nekateri občinski zastopniki res prav po starokopitarsko pojmujejo dolžnosti javnih funkcijonarjev do občine in Občinarjev, ter da ni v njem opažati prav nobene kricijativnostl za delo v korist skupnosti. Zastarelost aparata se kaže ob vsaki priliki in res je, če trdimo, da Je ta »svet« le še nekak ostanek iz tako-zvanih dobrih, starih ljubljanskih časov«. Treba je novega duha in dela, zato ven z občinskimi volitvami! ♦ Uredba o pridobitvi in izgubi državljanstva v Jugoslaviji. Uradni list z dne 21. decembra 1920, št. 147, objavlja uredbo o pridobitvi In izguhi državljanstva v Jugoslaviji v zmislu šentgermenske pogodbe. Rok je do 15. Julija 1921, ki se pa more še podaljšati. O uredbi priobčimo še podrobneje poročilo in navodila. Papirnati denar iz bivše Avstrije. Preieli smo: V naivečiih skrbeh so danes mali obrtniki in mali treovci. ker vsako ii*"eilo se donaša tem malim Hudem le v eno ali dve kronskih bankovcih, če zavrneš donositelia teh bankovcev, ti izkupiček odpade. Pri veletrgovcih, bankah, iavnih uradih i. t. d., se na kratkomalo zavrača plačilo s tem denarlem. Kai nai nanravimo z niitn? Potreba bo od politične oblasti kakega posredovanja. da se bo od maleera obrtnfka in maleera trgovca nemoteno vsai pri kaki državni blaeaini soreiel v vsaki množini omenieni denar. Kie ste pa danes oni ki ste bili polni sladkih obliub za obrtniški stan. ki ste nam obetali zlate eradove. če bo izvolien r£snš kandidat in reprezentant liberalcev? Poskrbite vsai. da se denarno zlo odpravi! Sai smo oresleolie-ni obrtniki volili dr. Kukovca, ki nas oa sedai ne pozna in ne vidi. Na Rebeka, ki Je letošnie leto praznoval 25 letni htbilei nesrečneea brezus-uešnetra kandidirania itak nismo mogli računati, da nam bo pomagal, ker se mora revež sam s kladivom v roki mesto na poslanskem stolčku preživljati. Hudomušni delavci, pri-iatelji 8 urnega delavnika praviio. da se hoče očka Rebek s kladivom v roki do prihodnjih volitev prekoračenja sedanie postavne delavne dobe preučiti in v slučaiu. da mu ne bo priialo. se bo prihodnjič rale ogreval za šesturni delavnik... Iz celjskih treovsMh krogov. Trgovske sotrudnike ie Drav pošteno nategnil in nafarbal bivši minister dr. Kukovec, češ veliko sem dobrega storil za trgovske nastavlience — vsai tako so se glasili razni leta- ki. ob času volitev v konstituanto. ] Nekai kalinov teera fazona ie sicer vlel. Na drugi strani ie pa moral tudi maniše trgovce pridobiti, in kako to? No s tem. da ie istočasno podpi-s?1 če ravno ni bil za kai takeea upravičen neko iziemno določbo 9 urnega delavnika za trgovine. Tudi tukai ie privabil nekai glasov za liberalno potapliaiočo se barko... Ja. gospod doktor imaio veliko glavo in so kosmati za ušesi, kai ne?.. Pomanikanie premoga In celisko delavstvo. Zima pritiska, a delavec se nahaia brez kuriva. Stara pesem. Za vse druge sloie se ie preskrbelo kurivo, samo za delavno ubotro paro ni bilo ne potrebe, ne zanimania za noskrbitev. Kdo nai oa skrbi za preskrbo. menda občinska uorava. li tovarnar, li politična oblast? Zakuri si delavec kar s tolažbami in ob-liubami. oa bo šlo! Ali si pa osnui potrebne pravice na podlagi organi-zacii in šiloma pritisni na onega ki te vedno izrablia in ne bo ti treba ob času naihuiše zime zmrzovati z rodbino kakor danes... Zapomnite si Dosebno delavoi v tovarnah v okoliški občini! Ban (bivši ban) dr. Matko Laginja je bil »odrešen« svojih banskih dolžnosti In postavljen na razpoloženje z redom in pravom ministra na razpolagi. — Postavili smo to vestico med »dnevne«, kakor se vsakemu vsakdanjemu dogodku spodobi... Priseljevanje v Ameriko ukinjeno. Kakor poročajo Iz Washingtona, je ameriški parlament z ozirom na pričakovano krizo prepovedal priseljevanje v Ameriko za eno leto. Odprema poštnih paketov iz Češkoslovaške skozi Avstrijo v Jugoslavijo, Italijo, Švico in Egipet se začasno ne more ■vršiti. Brivnice v Ljubljani bodo oba dneva bož’čnih praznikov zaprte, V petek pred prazniki bodo brivnice brez presledka od 8. zjutraj do 8. zvečer odprte. Radi hitrejše in dobre postrežbe se prosi, da se striženje las odpravi že dneve pred petkom. Novoletna darila in invaUdna organizacija. Ni skoraj večjega reveža, kakor je vojni invalid, ki je moral za igro svetovnih mesarjev darovati zdrave ude, in s tem pahniti drago mu družino v nesrečno bedo. Kjer potrka na vrata, povsod se očita, češ tisi vendar dai svoje ude za staro Avstrijo, Idi tudi tja podporo iskati Milo se stori revežu in z gnusom premišlja, kako po-strežljivo so tekali pa ravno talci frazarji zadovoljivo okoli v vojno odhajajočih. Takrat ste nas poznali, k smo prelivali kri za vas vampirje, da ste tem lažje grabili in ropali doma tuje blago, delali umetno draginjo, si kuplčili milijone, danes se nas hočete odkrižati? Ali imate kaj srca? 'Ce, potem pokažite ravno sedaj ob zatonu leta in darujte gotove odstotke nakupičenega imetja invalidnim organizacijam, da bodo zainogle Iste uspešno članom nuditi podpore v teh hudih časih. Ne ozirajte se pri tem činu na patrijotlčen duh, ki vas sedaj navdaja. Vedite raje, da bi tudi Jugoslavije ne bik), če bl mi svoječasno ne storili svoje dolžnosti. Apeliram na Vas, spomnite se nas revežev In prispevajte posebno sedaj ob zatonu leta prostovljno, kolikor kdo more. Vlak povozH konja! Ko se je v nedeljo zvečer dne 19. t. m. okoli 8.30 uri vračal iz Radovljice posestnik Valant Franc v družbi posetnika Ferjan Jakoba v Bode-šče, obč. Rlbno pri Radovljici; se je mimogrede ustava tudi v gostilni »Pri Lectarju«, ter privezal konja vpreženega v sani, pred gostHno. Med tem časom pa so neznani zlikovci popolnoma razpre«!! konja, ter ga zapodili v zasneženo polje. Ubogo živinče je tavalo celo noč po snegu okrog, ter zašlo proti jutru na železniški ttr — kjer ga Je prvi jutranji vlak, tik pred postajo povozil. Ker je bil konj boljše pasme se ceni škoda na 10 do 12 tisoč kron. Zlikovce zasleduje tukajšnje orožništvo. iz strok. Strokovna organizacija natakarjev. hotelskih, gostilniških in kavarniških uslužbencev v Ljubljani vabi vse člane, ga se sigurno udeleže občnega zbora. - ki se vrši v četrtek, dne 23. t. m. v gostilni »Lovšin« v Gardišču ob 24. uri. Člani nai prine-so izkaznice s seboi. da obenem revidiramo članarino! Pridite vsi. ker so na dnevnem redu važna vprašanja! — Odbor. Pekovski pomočniki v Celju so t mezdnem gibanju, vsled česar naj nihče za Čas gibanja ne hodi v Celje. Gospodarstvo. — Na podlagi člena 10. finančnega zakona je odredil finančni minister, da objavi, borza nastopno: Vsem osebam, tvrdkam in bankam, ki se pečajo s prodaja* njem In kupovanjem valut za dinar ta druge dobre valute, je prepovedano prodajanje valut tujcem. Kogar bodo zasačili, da je prodal valuto inozemcem, bo najstrožje kaznovan. Dopisi. Celje. (Pranje umazanega perila taji niških poslov na okoliški >b£im. Dne 16. tm. se je tršfia pred celjskim okrajnim sodiščem nadvse zanimiva obravnava proti Andreju Percu, občinskemu tajniku okollt ške občine. Tožitelj Iv. Martinčič, ki se W čutil žaljenega na časti vsled izstavitve nezakonitega nravnostnega izpričevala to žalitev od strani tajnika Perca, je JavnO in temeljito žigosal koruptno manipulacijo občinskih poslov, podprl jasno vse z doka« zi, tako, da je moral službujoči sodnik kratkomalo obsoditi starega Andreja na 2 dni zapora odnosno 100 kron kazni in poravnavo vseh nastalih stroškov. Andreja, kt je posebno onim občanom, ki mu donašajo kako svinjsko kost pod pazduho, nadvso uslužen in službeno »stvaren«, je zagovar* jal prvi občinski svetovalec okol. občine dr. Božič, češ da Je Andrej revež, da ne more izhajati z dobljeno plačo, je odvisen od dohodkov podkupovanja itd. torej se ni čudiitl, če se tako manipulira na občini. Sre Ca naSa Jo samo t«, če je občinski svetovalec dr. Božič na me* stu, potem mora pri prvi seji občine pred-* lagati, da dobi Andrej brco, in to temboJJf ker je sam pri sodišču izjavil, da ni niti uradnih Hstin, uradno vknjižil, ampak iste kaT po domače »izstavil«. Kaj, dragi An« drej, časi se izpreminjajo in tudi to, če s« hoče koga, ki ti preveč na prste stopi, na-* malati za »Siidmarkovca«, ne vleče v oči Iz Mislinja. Pri tvrdki Berger imamo jako slabo občevanje med uradništvom in delavstvom. Akoravno se nahajamo precej v hribih, vendar, bi bil že tudi čas po dveletnem bivanju in pripadanju k Jugoslaviji, da bi tudi gospodje uradniki, nted temi po*1 sebno neki knjigovodja Hlihneir ne ogrožal s svojim starim nemškonacijonalnlm nasto« pom delavskega stanja. Kajti Izraze »Wln« discheir Hund«, In enako se mora iztrebiti* Ce se pa dragi Hiibner ne zamoreš odva« dl ti psovk, pa odidi tja, kamor spadaš, si« cer je potrpljenja našega konec, in če n* bode drugače pošlje te lepega dneva delavstvo samo s culico v roki In posebnim priporočilom nemškemu delavstvu čez me« Jo. Ne pustimo se na rodnih tleh izzivati in tlačiti najmanj pa od takih elementov, ka« kor je omenjeni.., Delavec« Izdalateli: Ivan Odgovorni urednik: lak. Vehovec. Fant, 33 let ____________________star, se želi seznaniti g slovenskim dekletom v starosti od 20. do 30. let. Ona, ki ima resno misel za ženitev, naj piše in pošlje svojo sliko, katera se na zahtevo takoj vrne, na naslov: JOHN TEKAVEC. Slatjr Fork, W. Va. Camp 4, Severna Amerika. i. Mane. stenice la HI tor uds mrh« mora p°Klniti-če se IEI VES HIIICI vporabljajo moja preizkušeno najboijSa In povsod hvaljena sredstva, kakor: za polj*ke mili 10 K, za podgane in miži 10 K, m Kurke posebno močna vrsta 20 K, posebna močna tinktura za steni«« 12 K, uničevalec moljev 10 K, pra-Sek proti mrčesom 10 in 20 K, tinktura proti ušem pri ljudeh S in 10 K, mazilo za ui! pil živini 6 in 10 K, prašek za uSi v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (unlčev. rastlin) 10 ,K. prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 12 K. — Pošilja po povzetju: Zavod za ek-sport M. JUnkar, Zagrel* 40, Pctrinjska ulica S. Naročajte „NAPREJ“. II IH '• I! Največja izbira vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, površnikov, raglanov itd. lastnega izdelka. Specljalna trgovina angleškega snkna Naročila po meri se izvršuje točno v lastnem prvem ljubljanskem modnem salonu! Mlmli razpošiljali milu, mode in Mii SCHWAB & BIZJAK Ljubljana, Dvorni trg 3. Proti ogled1 Neprisiljen nakup I KAVARNA »LEON" Stari h 1 u. Kavarno sva na novo elegantno opremila ter *e priporočava za obilen poset. - - Na razpolago električen klavir. - - Z velespoStovanj ■BBI Tovarna Barva vsakovrstno - -- blago. Kemično cisti obleke. Cvo4|A|jk« ovratnike,zape-Ljubljaua, Poljanski nasip 4. stnicein Brajce. Podružnica: Selenburgovaul,3. ———J... Maribor Gosposka ul. 38 Podružnice Novomesto Glavni trg Kočevje št. 39. Oeleite si razstavo fino izdelanih v 12* lofbl g. J. Gričarja t I.jubljanii Šelenburgova ulica se nahajajočih ljev. Delo iz najfinejšega usnja na rok« po dunajskih vzorcih. L mm, im mstfl Celov&ka cesta št. 80 v salonu znane gostilne Vodnik. Amerlkansko strojno OLJE olja, lahko, za vretena, olje za transmisije, olje, strojno, za poljed. stroje, cEje( strojno, za težke stroje, olje za avtomobile, lahko, ^ olje za avtom obe, izred. tc/i