PRIMORSKI DNEVNIK i?'nina plačana v gotovini __ postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIV. Št. 22 (6915) ZAOSTRUJE SE ZADEVA Z LADJO PUEBLO TRST, petek, 26. januarja 1968 NADALJEVANJE RAZPRAVE DE LORENZO-ESPRESSO ZDA mobilizirale 14.600 rezervistov letalstva Včeraj so pričali Taviani, Andreotti in De Martino in zahtevale sejo varnostnega sveta OZN ki so v glavnem potrdili, kar je do sedaj že znano Letalonosilka «Enterprise» v bližini korejske obale? - Poziv severnoko-rejskemu prebivalstvu, naj bo pripravljeno - Komentarji sovjetskega tiska z ameriško vojno laajo «Pueblo». Dodal je, da U Tant ne bo posredoval na lastno pobudo. Prav tako nima namena sestati se s predsednikom sovjetske vlade Kosigi-nom v Novem Delhiju, kamor bo prišel prihodnji teden, da se udeleži druge konference OZN o trgovini in razvoju, ki se bo začela 1. februarja. U Tant nima nobenega namena menjati programa svojega potovanja. ba^^ev po diplomatski poti. Dodal I datke, ki jih je dobil do tedaj in henet’ da -iaPonslca vlada nima no- izjavil, da je bil prvi sunek jako-Iziavo ?ačl!ta za reSitev- Dalje je sti od sedme do osme stopnje, med-hieriškia cxfbot? ?" tem ko je rimski observatorij izra- japonsitrh . .f1 se kaže, da ZDA ne mislijo na “Porabo sile proti Severni Ko-®Ji, ker so hkrati mobilizirale vse 'upiomatske možnosti, kar kaže tuni zahteva za sklicanje vamostne-f? sveta. Kakor je izjavil predstavnik Bele hiše, je namen vpo-hca 14.600 rezervistov letalskih sil r: mobilizacija, zadevnih letal pie-Ptočiti da bi vojaška okrepitev na Ppdro^ju Koreje prisilila na zmanj-,,,Je vojaških sil v Vietnamu prav ^trenutku, ko so osvobodilne sile eno svojih najmočnejših o-j*®v- Poleg tega je ta ukrep psihološkega značaja in gre torej za razkazovanje sile, da s tem pod-Ptejo diplomatske pobude. Vpoklicani rezervisti se morajo rvr^i Pri svojih enotah do jutri Polnoči (ob 6 zjutraj v soboto p° srednjeevropskem času). tp5lard kongresa niso pričakovali nti Johnsonovega ukrepa, vendar s? glavni parlamentarni predstavniki ta ukrep podprli. Pri tem •ja je voditelj demokratske večine senatu Mansfield tudi poudaril, Ir, Je potrebno storiti vse mo- aki notf ^ SP°r reŠi p0 diPloinat' v,?°leg tega so v Washingtonu ja-da so premestili na Južno fjjfejo dve skupini ameriških lov-kih letal, nameščeni v Okinawi na JaPonskem. vivf Južnokorejskih vojaških kro-jo trdijo, da je ameriška letalo-nrvv a “Enterprize« prispela opol-srS P° krajevnem času (ob 16 v Dlrn° P° srednjeevropskem času) Van* severn°korejsko pristanišče l-Ob^an.) v ameriških poučenih Jr^h Pa Pravijo, da je ladja še °d tega pristanišča. Arneri-v-Poslanik v Tokiu Johnson je v_:Zaz8°V0ru z japonskim zunanjim r,Tnis*'rom izjavil, da je ladja južni od 38. vzporednika. Od tedaj u nobenih drugih točnih poročil 5 tem v zvezi. •j^^Jdstavnik japonskega zunanje-k: ministrstva je izrazil danes «ve-v,':, zaskrbljenost« zaradi zaple-. ladje «Pueblo» ter je izra-zeljo lahko prišel trenutek, ko «bo v I li v obrambi in varovanju nekate-interesu ZDA potrebno javiti pre- rih gosto obljudenih področij, rajši kakor da iščejo sovražnika. Preteklo nor so osvobodilne sile v Južnem Vietnamu ponovno močno obstreljevale ameriško oporišče Ke San. Letališče je pod stalnim kinitev bombardiranja za začetek mirovnih pogajanj«. Clifford je tudi izjavil, da ne verjame, da bodo v bližnji prihodnosti lahko u-maknili ameriške čete iz Južnega Vietnama. Ameriški senator Eaward Ken-nedy je izjavil, da je videl v Južnem Vietnamu, ki ga je obiskal, številne primere neučinkovitosti in korupcije. Dodal je, da bi morale ZDA načeti s sajgonsko vlado celotno vprašanje korupcije, neučinkovitosti in razsipavanja ameriškega bogastva, s tem da bi jasno povedale sajgonskim voditeljem, da «Američani ne morejo neskončno popravljati njihovih neuspehov« in da mora sajgonska vlada «biti vredna spoštovanja vietnamskega liudstva« Kennedy je ttoaai, da, če ne bo ognjem strojnic osvobodilne vojske, ki streljajo na letala, katera prevažajo strelivo in druge dobave a-meriškim silam Cesta, ki veže Ke Taviani je izjavil, da ni nič vedel o seznamih oseb, ki bi jih morali aretirati - Andreotti je skušal vso zadevo omiliti - De Martino pa je pričal o tem, kar mu je povedal poslanec Schiano San z ostalim delom Južnega Viet- Zaslišana bosta načelnika glavnega nama, je na več krajih prekinjena 1" RIM, 25. — Danes se je nadaljevala sodna razprava De Lorenze - Espresso. Zaslišani so bili kot priče notranji minister Taviani, ki je izjavil, da poleti 1964 ni nič vedel o seznamih oseb, ki bi jih morali aretirati in ki jih je pripravil SIFAR. Za njim so zaslišali ministra za industrije in trgovino Andreottija, ki je bil poleti 1964 minister za obrambo. Sledilo je zaslišanje sotajnika socialistične stranke De Martina. Razprava se bo nadaljevala jutri zjutraj. bolj anarhističnih — temveč se ti- manjkljivo ali netočno spopolnit-čejo prejšnjih prestopkov ali dru- vijo seznamov. Ameriško letalstvo stalno bombardira zbiranje osvobodilnih sil in njih skladišča na tem področju tudi z napalmskimi bombami. Te-odorakis bo izpuščen ATENE, 25 — Atensko sodišče štaba polkovnika Bittoni in Minga- | bila P°vezana tudi z možnostjo pred--oiu ;______________ ! časnih volitev relli. Preden je sodišče odložilo razpravo na jutri je sklenilo zahtevati od pristojnih sodnih oblasti spise o preiskavi v zvezi z razkritjem novic o SIFAR Pričanje ministra Tavianija se je začelo z vprašanjem predsednika: »Želeli bi vedeti, kakšno je bilo j gih dejanj. KaKor na primer, če so osebe imele stike s terorističnimi skupinami v tujini. Predsednik: Ali je pripadala pristojnost o kartotekah vojaški policiji ali redni: Taviani: Leta 1964 je bilo, kakor tudi sedaj, popolno sodelovanje med karabinjerji in SIFAR ter med karabinjerji in javno varnostjo. Na vprašanje obrambe je Taviani odgovoril: Ponavljam, da je go- Predsednik: Ali ste razpolagali z izjemnimi in alarmnimi načrti? __________o______ ____________ Taviani: N.-, notranje ministrstvo: vor o nevarnih osebah, kar se ti- Predsednik: Ali veste, da so tedaj bili sestanki visokih častnikov karabinjerjev? Andreotti: Ne, razen sestanka Junija 1964, ki je bil po proslavau 150. obletnice karabinjerjev. Normalno nisem bil obveščen o ten sestankih, ker so običajni. Predsednik: Ah se spominjate, kdaj je predsednik republike sprejel generala De Lorenza in generala Rossija? Andreotti: Mislim, da v času. ki gre od 13. do 17 julija 1964. Tedaj niso izhajali časopisi zaradi stavke in informacije so se dobivale skoraj ustno. Ko je predsednik skhcal generale, je to po- ni razpolagalo s tem Zadostovale i če dejanj in ne mnenj, so splosne določbe o redu in bud-1 Javni tožilec je vprašal ministra, nosti tudi v primeru izjemnega sta-! ah ve, če so bile poslane lnior- nja. I macije o seznamih oseb, ki jih ... , , ______ __ .............. Predsednik: Govorili ste o običaj-, je treba aretirati, z namenom, da vzr0Clk? ”ek? senzacijo. Slišal sem stanje javne varnostf in "alMe ”ju” 1 nib sestankih. Sodišče hoče vedeti, se spopolnijo govoriti, da je radiotelevizija o teni nija - julija 1964 med vladno krizo ali so bili izredni ukrepi, ki lahko j Taviani: Niti minister niti načel-bila zaskrbljenost i pomenijo izjemno stanje, in kakšni.1 mk policije msta mkoh dobila no- Taviani: Junija - Mii. mm Taviani: Želel bi pojasniti, da se B™ «mi iJm j*f rtAfiSMrtJtftsurJ! St ju z ustavo. Ki na podlagi člena nlti naCelnik policije nisva dobila , daje možnost zakonskega odio- seznamov niti za spopolnitev niti ka, ki se tako, predloži zoornica- za ateracijo oseb junija ah julija ma. Tedaj ni oii izdan noben za-1 1964 od glavnega poveljstva kara-devni zakon, toda ni bilo niti raz- j binjerjev. loga za to. Elaborati javne varno- i Predsednik: Govori se o sestan-sti so v rezervirani.i okrožnicah, ki I ku 14. julija. Ah se tega spomi-se tičejo izjemnih primerov in so j njate? izdelani ob spoštovanju zakonov in! Taviani: Po vesti ne morem po-ustave. j trditi sestanka in tudi ne, da je Taviani je nato govoril o neki, biL 14 JullJa okrožnici, ki govori o »selekciji e-1 -Na nako drugo vprašanje je Talentov,. kil, nevarni za držav- ^ d^Tkak ?un”r laTe no varnost m javni red Okrožnica | “SJu, & L pečT z rezervir^o prav i ^ tudi, da morajo te elemente i službo, vedel za spopolnitev podat- v pričakovanju ukazov za njih pre- j kov, ki so jo izvršili karabinjerji mestitev v primerne kraje, toda ne s sodelovanjem SIFAR. To pa za-v zapore, zbrati karabinjerji in kve-1 radi tega, ker je bilo sodelovanje gtlirp na I7I. r • u v lK l/iiniik ■» n m/mn mn/4 in/inn : — 1 1^1 to ameriški ZmT&Z? “in ”,be Sfi i^SCrŠ * •" bo | njajo r Mejo. d. bi ,e k.„c.„t,i,.-1 Jetri ali v e.b... ' SSS JredS’"aJBb&rt l ........1.1.....„„„„„„.................„„„„„„„........................... KO SE ŠE CELIJO RANE PRVEGA POTRESA Včeraj novi potresni sunki na Siciliji ter nove človeške žrtve in velika škoda v Življenje je zgubilo še osem oseb in več jih je bilo ranjenih - Porušenih in poškodovanih je bilo mnogo hiš - Na prizadetem področju dežuje, pritisnil je nov mraz in je zapadel sneg šir7 4rtC- Poleg tega vsakodnevno štfirtV Partizanske dejavnosti na Ivaii delih Južne Koreje še ^vznemirja ZDA. .Sovjetski tisk ko tisk komentira danes haiufl ladje «Pueblo» pod vidnimi izzivnVI; ki govorijo o ameriških *PravH ri v Japonskem morju. sratoX?a>> Bovorl o novem in ne- aramVr guvori o novem m ne-soTnfni izzivanju Američanov, ki je ?alaSč poslah vojno ladjo, ki Dr da OZN ni na noben na- PALERMO, 25. — Pod sivimi oblaki in med točo, ki je-padala v Gibellini, se je zemlja na zahodni Siciliji danes ponovno tresla. Prvi potresni sunek je bil ob 10.57, drugi ob 11.04, tretji pa ob 15.37. Potres je terjal nove človeške žrtve. Življenje je izgubilo osem oseb in mnogo jih je bilo ranjenih. Nastala je tudi nova škoda. Zvečer ob 20.42 je bil nov potresni sunek. Notranji minister Taviani je da- ----------------- nes popoldne sporočil v senatu po-1 jn Riberi je bilo mnogo hiš poško-liK a"K1' dovanih, ni pa oiio človeških žrtev, v Menfiju je otl en civilist ranjen. V Sanbuci stt zgubili življenje dve osebi in bilo je nekaj civilistov ranjenih. V Caitabellotti je en mrtev. V Santa Belice je bilo ranjenih 16 vojakov, mnogo hiš je bilo poškodovanih. Pri prvem potresu je bil ta kraj porušen za 60 odstotkov. V pokrajini Palermo je bil en civilist ranjen v Chiusa Scla-fani. Novi potres je povzročil veliko škodo. V ;e hiše, ki so bile poškodovane, bodo razstrelili z dinamitom, ker p.edstavljajo veliko nevarnost za skupine, ki odstranjujejo ruševine Gore okoli šotorov na področju Trap,mi j a so vse pokrite s snegom. V Gibellini sta toča in tudi sneg pobelila vsa polja. Pritisnil je hud mraz in nad šotori piha zelo hladen veter. Mnogo ljudi se je vrnilo na polja, ker nimajo več zaupanja v šotore. Premeščanje ponesrečencev v zidane hiše je sedaj zelo kompromitirano. Novi potresni sunki so skoraj razveljavili vse dosedanje napore reševalnih skupin. Poleg mrtvih in ranjenih so številne ceste, ki so življenjske važnosti za povezavo med pokrajinami Trapani, Agrigen-to in Palermo, zopet neuporabne. Nanje so se zvalile velike skale z bližnjih gora in vsulo je več zemeljskih usadov. Jutri bodo morali začeti znova, kar so že opravili prejšnji teden. V trenutku prvega potresnega sunka je bilo najmanj 300 oseb, civilistov in vojakov, ki so iskali med ruševinami v Montevagu. Civilisti, ki so pomagali pri odstranjevanju ruševin, so že sporočili, naj ne računajo več nanje. Rajši so brezposelni, kakor da bi še dalje tvegali življenje. ^—M V- Palermu, Trapanijti, Ma/s&VDSS. Preteklo noč so zaradi m in drugih obljudenih krajih je na- nega vetra in neviht prekmili od-stala velika panika. Zlasti v Pa-1 stranjevanje ruševin. lortvni 4 ra ln nn W«l#> .. —. ,.1: * v ▼ % ... * sture na izbranih krajih za more bitno razmestitev Predsednik je vprašal, ali kara med javno varnostjo in karabinjerji. Na zadnje vprašanje je Taviani Montevagu ranjeni trije gasilci in trije letalci. ŠKcde ni bilo, ker je bil Montevago popolnoma porušen že pri prver.i potresu. V Sciacci lermu in Trapani ju so bile vse uli. ce natrpane z avtomobili in nihče se ni oziral na prometne znake. Vsi uradi v Palermu so bili v nekaj minutah prazni. Trgovine so bile zaprte, ker so vsi nameščenci zapustili delo. Ljudje so se zbrali v sredini večjih trgov, drugi pa so bežali z avtomobili iz mesta. V Palermu se je porušilo tretje nadstropje nekega poslopja. K sreči so vsi stanovalci že prej zapustili poslopje Na splošno so vsa področja, ki jih je prizadel že prvi potres, takoj evakuirali. Ljudje so zapustili tudi šotore in se razbežali po polju. V Maršali je nastalo v neki ulici dvajset metrov globoko brezno, iz katerega uhajajo temnosivi plini. Vsi ljudje, ki so stanovali v bližini, so se oddaljili. Kar se tiče žrtev prvega potresa, ni nobenih sprememb: do sedaj so našli pod ruševinami 224 trupel, število ranjenih pa znaša V pokrajini Trapani skrbijo za pomoč 9000 oseb. Vendar pa jih je še okoli 10.000, ki so pod šotori. športni stadion v predmestju Trapanija, ki je v bližini nove u-moholnice, je postal davi operativno oporišče za skupino helikopterjev na tem področju. Kakih 15 francoskih in italijanskih helikopterjev se je dvignilo takoj po današnjem prvem potresnem sunku in so nenehno povezovali prizadete kraje s stadionom ter prevažali ranjence. Vsi ljudje so zapustili mesto. Vreme je bilo ves dan zelo slabo in pritisnil je hud mraz. Dežju se je pridružila še toča. LONDON, 25. — Spodnja zborni j ca je nocoj odobrila s 327 glasovi proti 227 zunanjo politiko britanske vlade v zvezi z zmanjšanjem proračuna, ki spreminja britanske obveznosti vzhodno od Sueza. binjerji ali druga poveljstva lahko j odgovoril: Ne izhaja mi, da so avtonomno določajo načrte v zvezi častniki karabinjerjev sporočili z javnim redom, tudi če morajo! Pr^Iektom dejanja, ki bi lahko veza izvedbo čakati na ukaz notra- *Jala za resna. Sicer pa ne mo-njega ministrstva. re™ odgovarjati za stalne odnose Taviani- žaiim »..m,. '®®d pokrajinskimi oblastmi. Po- v ati‘med spopoinitvami načrtov / Kat '“tonjf tikoVsl® se tiče zbiranj i ali spopolmtve po- vlada.» rtoflrmr ni J,-____________— - — 1__ : _ ... poročala. Ce bi tisk dejansko lahko objavil to novico, bi se lahko obrazložila, ker je to normalno. Andreotti je dodal, da mi je De Lorenzo nekaj dni pozneje poročal, da ga je predsednik republike poklical, da zve, ali bi, v pri. meru, da se doseže sporazum med strankami za rešitev vladne krize in če bi morali razpisati nove volitve, bila zagotovljena potrebna mirnost in ali niso možni kakršni koli neredi proti ustavnemu redu. De Lorenzo je dodal, da je poročal o razgovoru s Segnijem predsedstvu vlade, kjer se je sestal tudi z načelnikom policije. Andreotti je dodal, da ne ve, kaj je De Lorenzo odgovoril Segniju. Toda, ko mu je to povedal, se mu je zdel zelo miren Na predsednikovo vprašanje, ali so tedaj sprejeli izjemne ukrepe, je Andreotti odgovoril, da on ni sprejel nobenega izjemnega ukrepa, kar se tiče javne varnosti, in tudi mu ne izhaja, da so kaj takega odredili drugi. Istega dne, ko mu je De Lorenzo poročal o svojem razgovoru s Segnijem, mu je telefoniral tudi načelnik glavnega štaba vojske general Aloja, ki mu je povedal, da je tudi njega predsednik republike vprašal, kakšno je stanje glede javne varnosti. Aloja je Andreottiju rekel, da je pomiril predsednika, in tedaj. je. Andreotti vprašal Alo.10, -kdu bi lahko vznemirjal predsednika. datkov ni dvoma, da ima o kara- SMlo je zaslRanie Andreottija ‘V‘°ja >e odgovoril, da ne ve. binjerji avtonomijo, kakor tudi jav- ki je bil juhja 1964 mtoiste “ la ' Predseamk J-e nat0 vpraSal’ na varnost. Kar se tiče načrtov, so lahko načrti vojaške policije, ki pripadajo v njeno avtonomno pristojnost (npr protivohunstvo in pro-tisabotaža). Predsednik: Ali tudi prevrat, ki lahko ima svoje gonilne sile v tujini? Taviani je v zvezi s tem govoril o pristojnosti karabinjerjev, notranjega ministrstva in glavnega ravnateljstva / a javno varnost in je dodal: Sedai me boste vprašali o obstoju seznamov. Jaz nisem nič vedel o seznamih, o katerih je govor. Vedel pa sem in vem, da kadar koli policija (in za policijo seveda mislim karabinjerje in javno varnost in tudi vojaško policijo — SIFAR in financo) je imela in ima podatke, ki se tičejo oseb, ki so nevarne za javno varnost in za u-stavne usmeritve. Ti podatki se ne tičejo političnih mnenj — tudi naj- ........ SIFAR ŠE VEDNO V OSPREDJU POLITIČNEGA ŽIVLJENJA V ITALIJI Seja socialističnega vodstva o zahtevah za preiskovalno komisijo Senat bo do nedelje nepretrgoma obravnaval zakonski predlog o deželnem volilnem zakonu ■ Stavka uslužbencev krajevnih ustanov J li , za ' je res, da je Da Lorenzo posredo- 'm mmlster ZB i va! za generala Gasparija. An- liidustnjo in trgovino dreotti je odgovoril, da je po ime- predsednika je (novanjU De Lorenza za načelnika n« nglavnega štaoa vojske dobil pismo briški, vohunska ladja «l’ueblo», ki so jo severni Korejci zajeli v svojih U.uonal.iih vodah RIM, 25. — Tajništvo združene socialistične stranke se je sestalo šele ob 21. uri, tako da so omogočili tudi parlamentarcem, da se udeležijo seje, ker so bili prej zadržani pri glasovanju v senatu in v poslanski zbornici. Seja se je zato zavlekla pozno v noč. Gre pa za pomembno stališče vodstva PSU, saj se mora odločiti za parlamentarno preiskovalno komisijo o SI FAR in s tem zelo verjetno tudi za vladno krizo, ali proti tej komisiji. Vprašanje je precej zapleteno in je zato tudi razumljivo, da je potrebno precej časa za končno odločitev. Po predhodnih izjavah ni mogoče reči, kakšna je odločitev vodstva PSU, in vst kaže, da ima odločilno besedo De Martino, in tudi ni mogoče izključiti nadaljnjih posvetovanj -■ krščansko demokracijo. Zelo verjetno pa je zelo mala možnost vladne krize, pa čeprav gre za vprašanje, ki je izredno razburilo duhove italijanskega političnega življenja. V senatu se je danes izredno ostro razvila bitka o načinu obravnave zakonskega predloga o volilnem deželnem zakonu. Predsednik Je namreč nadalje strogo izvajal pravilnik in je pri tem prišlo do sestanka načelnikov skupin v senatu, ki so se dogovorili, da bo senat neprekinjeno zasedal vsak dan od 9.30 do 24. ure, vključno do nedelje, potem pa bodo ponovno obravnavali način razprave. Gre za drugi «udarec» proti ob- strukciji, ki Jo hočeta izvajati v senatu MSI in PLI, pri čemer pa sta bili obe stranki ponovno veliki manjšini na zasedanju senata, ki je končno odločal o tem vprašanju. Poslanska zbornica je pričela obravnavati posamezne člene zakonskega predloga o reformi univerz. Vsedržavne sindikalne organizacije uslužbencev krajevnih ustanov CGIL, CISL in UIL so sklenile vsedržavno stavko, ki bo v sredo, 31. januarja. Stavka je bila proglašena zaradi nekaterih nerešenih zavarovalnih vprašanj, in ker ni prišlo do predvidene tristranske konference o poenostavljenju plač. London priznal grško vlado ATENE, 25. — Velika Britanija je uradno priznala grško vlado. Davi je britanski poslanik v Atenah obiskal grškega zunanjega ministra Pipinelisa in mu sporočil, da namerava njegova vlada obnoviti normalne diplomatske odnose z grško vlado. Po razgovoru z grškim zunanjim ministrom je britanski poslanik izjavil: //Govoril sem s Pipinelisom o številnih vprašanjih. Vzhodno Sredozemlje Je zelo važno področje in to, kar se dogaja tu, v veliki meri zanima mojo vlado in menim tudi grško vlado.« Dodal je: «Moj obisk pomeni priznanje grške vla- de. Toda vprašanje priznanja se dejansko ne postavlja, ker grška vlada ustreza vsem pogojem, ki so za britansko vlado potrebni za priznanje neke vlade. Dejansko nadzoruje državo in to je naš kriterij za priznanje.« Jutri bo obiskal Pipinelisa avstralski poslanik in mu sporočil avstralsko priznanje grške vlade. Kosigin v Novem Delhiju NOVI DELHI, 25. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je prispel na šestdnevni obisk v Indijo v spremstvu 30 oseb. Udeležil se bo tudi proslav obletnice indijske neodvisnosti. Pogovarjal se bo tudi z Indiro Gandi. Kosigin prihaja že četrtič v Indijo. Na večerji, ki jo je priredila In-dira Gandi v Novem Delhiju, je Kosigin ostro napadel napadalne sile imperializma in kolonializma, ki so sprožile krvavo vojno v Vietnamu, intervenirale v Laosu ter napadle miroljubne arabske države. Izjavil Je nato, da skuša imperializem potegniti v svoje avanture narode številnih držav sveta in tudi Indijo, ter je poudaril potrebo borbe proti tem silam. Poudaril je tudi, da so za napetost med Indijo in Pakistanom odgovorni imperialisti. na naloga SIFAR skrb za vojaško varnost, kar pa se ne razume v ožjem smislu besede, t. j. v smislu varovanja vojaških tajnosti in kar se tiče odnosov z zavezništvi, temveč v širšem smislu protivo-hunstva, t. j. v zvezi z dejavnostjo, ki bi lahko povzročila škodo vojnemu potencialu države. To pa je treba gledati z raznih plati in tudi s stališča gospodarsko proizvodne strukture. Glede strukture SIFAR je Andreotti izjavil, da je bil organizem, ki je deloval po tako imenovanih «SIOS», ki so informacijske službe treh delov oboroženih sil. Prav po teh SIOS se je izvajalo sodelovanje med vodilnimi organi SIFAR in policijskimi silami na splošno. Dodal je, da v sedemletnem razdobju, ko je bil on minister za obrambo, ni bilo razloga o Kakršnih koli pritožbah glede tega sodelovanja. Pripomnil je, ua SIFAR ni samo veja ministrstva za obrambo, temveč ima po običaju in določbah druge naloge in neposredne odnose z drugimi visokimi organizmi države. Dejal je, da na podlagi atlantske pogodbe je predsednik ministrskega sveta, ki ima dolžnost jamčiti tajnost in varnost organizmov zavezništva v Italiji v začetku poverjal te naloge za praktično izvedbo karabinjerjem kot oblasti, ki mora skrbeti za atlantsko varnost. Pozne ie je poveril te naloge SIFAR. An dreotti je nato izjavil, da ko je prevzel ministrstvo za obrambo, so mu obširno obrazložili naloge SIFAR v zvezi z vojaško varnostjo. Ker je tedaj vladala izredna mednarodna napetost zaradi ber linske krize, so še posebno govorih o nalogah SIFAR, ki so se tikale zbiranja podatkov o osebah, ki so bile specializirane v vojaški sabotaži, t. j. o osebah, ki so v tujini in tudi v Italiji obiskovale šole o sabotaži. Poleg tega so skrbno pazili na osebe v Italiji, ki so bile svoj čas v tujski legiji ah ki so obiskovale druge tečaje, (ki so se pozneje imenovali OAS), in ki so bile še posebno izvežbane v sabotažah, ter jih je bilo treba nadzorovati in jih poznati, da se prepreči, da bi jim v okviru oboroženih sil poverili naloge, ki bi bile neskladne z njihovo dejavnostjo. Poudariti je treba tudi koristnost poznavanja oseb, ki lahko vršijo sabotažno dejavnost tudi za izredne izjemne vojne primere na splošno. Andreotti je dejal, da so mu tedaj rekli, da se te osebe ne istovetijo s tistimi, ki so imele politične funkcije, pa čeprav skromne. Predsednik: Ah so izključih tudi osebe, vpisane v politične stranke? Andreotti: Tega mi niso rekli. Kar se tiče seznamov, ah kartotek, mo ram pojasniti, da nisem vedel za sezname, ki jih je imel SIFAR, čeprav sem vedel o njihovem obstoju. Predsednik: Ah ste vedeli za spo-polnjevanje seznamov? Andreotti: Domneval sem, da se stalno spopolnjujejo. Vsekakor nisem junija-juhja 1964 imel nobenega sporočila glede spopolnitve, ki bi bila izvršena tedaj, ker je očitno, da podrejeni urad, ki ne bi izpolnil svojih nalog, prav gotovo ne bi poročal o pomanjkljivosti ministru. Poudarjam pa, da po premaganju berlinske krize so mi poročali, da se je dejavnost šol o sabotaži v tujini zelo zmanjšala. To bi se lahko obrazložilo s ~o- od generala Gasparija, o katerem je pisal tisk Omenil je imenovanje komisije Medtem pa je nastala kriza vlade (januarja 1966) ter je sledilo posredovanje številnih visokih častnikov in tudi De Lorenza v prid Gasparija. Zato ni sprejel sodbe komisije in je odredil manjši disciplinski ukrep, toda ne ve, ali je bil ukrep izvršen. Na zadevno predsednikovo vprašanje je Andreotti izjavil, da je začel proučevati spis o ustanovitvi mehanizirane bngade karabinjerjev v prvih mesecih 1963. Na vprašanje, ah je med razgovorom z De Lorenzom zvedel, da so bili razdeljeni periferičnim poveljstvom seznami nevarnih oseb, ki bi jih morali pridržati ah aretirati, je Andreotti odgovoril negativno in je dodal, da to ni spadalo v njegovo pristojnost, še posebno, ker je to spadalo v pristojnost ministra za obrambo. O tem ga ni obvestil niti načelnik SIFAR, in je dejal, da bi tako obvestila bila potrebna v primeru spremembe navodil. Zagovornik «Expressa», advokat Pisapia je vprašal za razloge, zaradi katerih je bil general De Lorenzo razrešen mesta načelnika glavnega štaba vojske. Andreotti je odgovoril, da izključuje, da bi na seji ministrskega sveta sklenili zamenjavo De Lorenza v zvezi z njegovim obnašanjem junija-juhja 1964. Sledilo je zaslišanje sotajnika PSI-PSDI De Martina, ki je bil leta 1964 tajnik PSI. De Martino je na zadevno vprašanje predsednika izjavil, da mu je poslanec Schiano julija 1964 nejasno omenil nevarnost v zvezi s tedanjim političnim stanjem, toda ni izrecno govoril o vojaškem stanju. Septembra 1965, ko se je govorilo o morebitnem imenovanju generala De Lorenza za načelnika glavnega štaba vojske, pa mu je Schiano rekel, da to imenovanje ni priporočljivo, bodisi zaradi obnašanja De Lorenza, kadar je bil poveljnik karabinjerjev, kakor tudi zaradi diktatorskih odnosov s podrejenimi in končno tudi zaradi tega, ker gre za ambicioznega človeka, ki bi lahko predstavljal tudi nevarnost za državne ustanove. Pozneje mu je Schiano govoril, da je izvedel od visokih častnikov, da so bili juhja 1964 tajni sestanki, ki jim je predsedoval De Lorenzo in na katerih so pripravih načrte o aretaciji vladnih ali strankarskih osebnosti in o koncentracijskih taboriščih. De Martino je dodal, da ga je presenetilo dejstvo, da ga je neki častnik, ki ga Schiano ni omenil, vprašal, ali bi lahko postopali proti njemu v primeru, da bi izvršil ukaz o aretaciji kakega člana vlade ah predstavnika stranke. Na zadevno vprašanje predsednika je De Martino odgovoril, da zaradi prejšnjega obnašanja De Lorenza niso upoštevali teh razkritij. De Lorenzo se je izkazoval kot prijatelj socialistov, kot zagovornik leve sredine in kot človek, ki je sodeloval v partizanski borbi. Ob zaključku razprave je predsednik prebral nekatera pisma, ki jih je sodišče dobilo od karabinjerjev iz Turina, iz Milana in od generala Manesa. Kakor rečeno, bosta jutri zaslišana polkovnika Bittoni in Mingareili. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6. najnižja 3,8, ob 19. uri 4,6 stopinje, zračni tlak 1006,6 raste, vlaga 63 odstotna, veter jugovzhodnik 4 km na uro, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 7,2 stopinje Trias dnevnik Danes, PETEK, 26. januarja PAVLA Sonce vzide ob 7.34 in zatone 17 01. — Dolžina dneva 9.27. — L» na vzide ob 5.07 in zatone ob 13.08. Jutri, SOBOTA, 27. Januarja JANEZ ZA OHRANITEV LADJEDELNICE FELSZEG! Snoči ob 17. uri so zasedli vse ladjedelniške delavci obrate VEST IZ RIMA Sklep o tem so sprejeli na enotni skupščini, na kateri so se sestali poldrugo uro prej - Na kraju so z delavci tudi sindikalni voditelji Delavci so včeraj ob 17. uri zasedli ladjedelnico Felszegi v Miljah, kateri preti stečaj. Pred ladjedelnico stojijo delavske straže, ki se menjajo vsaki dve uri. Na kraju so tudi sindikalni voditelji, mnogo svojcev pa je prineslo delavcem hrano in topla oblačila. Sklep o zasedbi ladjedelnice so delavci sprejeli na sindikalni skup. tč mi, ki se je sestala ob 15.30 in ra kateri so sindikalni voditelji poročali o položaju ter o razvoju dogodkov v poslednjem času. Na skupščini so delavci sklenili, da bodo zasedli tovarno, ker niso prejeli zadovoljivih jamstev, da ohranijo delo, in kar je še huje, da jim ne bodo izplačali niti odpravnin v primeru odpusta. Poleg tega ni podjetje plačalo niti vseh socialno zavarovalnih prispevkov zavodu INPS. Zaradi vsega tega so sprejeli sklep, da bodo branili svoja delovna mesta s tem, da o-stanejo v ladjedelnici. Na ta način bodo najbolje branili svoje interese in preprečili razna neugodna presenečenja. Z zasedbo tovarne bodo tudi pritisnili na oblasti, ki so pristojne za to stvar, tako da bi čimprej dosegli čim boljšo rešitev tega vprašanja. Delavci so izdali tudi poročilo, v katerem navajajo vse te razloge za zasedbo ladjedelnice. V ladjedelnici je zaposlenih o-krog 500 delavcev; če bi jo dokončno zaprli, pa bi zgubilo delo tudi mnogo delavcev iz zunanjih objektov, ki delajo za ladjedelnico. 2e sedaj so razna podjetja zaradi tega v krizi. Predvčerajšnjim zvečer so se zbrali prednostni upniki, to je dobavitelji in zakupniki rasnih del ladjedelnice Felszegi na zasebnem sestanku, na katerem so se pogovorili o možnosti, da bi odložili izterjatev svojih kreditov na kasnejši čas, tako da bi ne prišlo do stečaja. Skupno dolguje ladjedelnica tem upnikom nad 600 milijonov lir. Poleg tega pa je dolžna ladjedelnica eno milijardo lir kreditnemu zavodu IMI in bi moral tudi ta zavod pristati na podaljšanje kredita. Na ta način bi lahko dobila ladjedelnica nova naročila, s čimer bi se nudila možnost zaposlitve. Seveda gre le za predlog. Delavci so torej sedaj posegli po najbolj odločnem sredstvu v obrambo svojih pravic, sedaj pa naj se zganejo oblasti in naj pripomorejo k temu, da se najde takšna 'rešitev, da se ohrani ladjedelnica in s tem tudi delo delavcem. Tukajšnje gospodarstvo je namreč utrpelo že dovolj hudih udarcev in le težko prenaša nove. Pri tem je prizadeta zlasti lad-jedelska industrija, posebno ker se še ne uresničujejo nove pobude v okviru načrta CIPE. Izvršni odbor tržaške federacije | lovska vprašanja s posebnim po-PSIUP se je sinoči sestal in izrazil I udarkom na deželni zakon o lovu. svojo solidarnost z delavci ladjedel-1 Kot je znano, če bi tudi v Furlani-nice Felszegy v Miljah, ki so vče-1 ji - Julijski krajini v celoti izva-raj zasedli obrate. To solidarnost i jali državni zakon od 2. avgusta je že izrazila delavcem delegacija j 1967, št. 799, bi bile razveljavljene stranke, ki jo je vodil miljski ob- razne pridobitve lovcev, ki so jih činski svetovalec PSIUP Mario Gašperini. Izvršni odbor PSIUP se obvezuje, da bo celotna stranka podprla vsako obliko borbe delavcev Felszegy. Pri odborniku Comelliju razgovor o lovu Deželni odbornik za kmetijstvo Comelli je sprejel v sredo popoldne prof. Antonina Zuliana, predsednika sekcije italijanske lovske dosegli z znatnimi gmotnimi žrtvami. Deželna uprava je izkoristila svoje pristojnosti glede zakonodaje o lovu ter je hotela zajamčiti sistem rezerviranih lovišč, ki so ga svojčas uvedli in s katerim so zadovoljna lovska društva. Na sestanku so se dotaknili tudi vprašanja lovskih paznikov ter povečanja števila divjadi. Prof. Žu-lian se je tudi zahvalil za deželno denarno pomoč Odbornik Comelli pa je dal prof. Zulianu nekatera pojasnila ter povedal, da je že na delu deželna komisija za preuredi- V POSLANSKI ZBORNICI NOV ZAKONSKI OSNUTEK ZA SLOVENSKE ŠOLE NA PODLAGI DEŽELNEGA ZAKONA ŠT. 18 Podelitev študijskih štipendij 156 univerzitetnim študentom Gledališča En šolski nadzornik za osnovne šole s pristojnostjo v tržaški in goriški pokrajini - Sest didaktičnih ravnateljstev zveze videmske pokrajine. Prof. Zu- j tev in prilagoditev vseh predpisov lian je orisal odborniku nekatera I o lovu. Iz Rima poročajo, da sta demo-kristjanska poslanca Belci in Bres-sani predložila poslanski zbornici zakonski osnutek glede šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem. Zakonski osnutek predvideva med drugim ustanovitev posebnega stališča za šolskega nadzornika, ld bo imel pristojnost za osnovne šole v tržaški in goriški pokrajini. Poleg tega predvideva tudi ustanovitev šestih didaktičnih ravnateljstev za slovenske osnovne šole. Od teh naj bi jih bilo pet v tržaški in eno v goriški pokrajini. Na podlagi omenjenega zakonskega osnutka se bodo natečajev za omenjena stalna mesta lahko udeležili državljani s slovenskim materinim jezikom, ki imajo vse zakonske pogoje. Ta mesta bodo do. deljena v okviru petletnega šolskega načrta, ki bo stopil v veljavo 1. oktobra letos. Z zadovoljstvom objavljamo gornjo vest in pričakujemo, da bo omenjeni zakonski osnutek čimprej odobren, in sicer že v tej zakonodajni dobi, ter da bodo čimprej razpisani zadevni natečaji. O potrebi in nujnosti uzakonitve šolskega naazorništva in didaktičnih ravnateljstev za slovenske osnovne šole smo že večkrat pisali in so glede tega tudi večkrat posredovale razne organizacije in ustanove, sindikat slovenske šole ter stranke, ki se zanimajo za vprašanja slovenskega šolstva. O-menjeni zakonski osnutek sicer ne upošteva v celoti vseh zahtev, ampak se jim zelo približuje ter je mnogo bolj sprejemljiv kot prejšnji zadevni zakonski osnutki. Skupno je prejelo deželno odborništvo za šolstvo 243 prošenj ma uspelo in zanj smo dr. Mašeri NENAVADNA SPLAVITEV V LADJEDELNICI SV. MARKA Trije plavajoči zaboji za nosilce pontona za vrtanje za petrolejem Ponton je naročila državna družba Snam - Proggetti iz skupine ENI S sanišča v ladjedelnici sv. Marka, s katerega so po navadi drsele v morje najrazličnejše ladje, so včeraj dopoldne splavili tri nenavadna plovila: ob veselem tuljenju siren so si v kratkih časovnih presledkih sledili na kratki poti v morje trije plavajoči zaboji, na katere se bodo opirali nosilci velikega pontona za vrtanje za petrolejem, ki ga je v »Tržaškem arzenalu-Sv. Marko« naročila državna družba Snam-Progetti iz Enijeve grupe. Vsak zaboj teh:?. 1200 ton: v širino meri 19 m, v dolžino 37, visok pa je 8 m. Nosilni stebri, ki se bodo dvigali s teh zabojev do operativne plo ščadi izdelanega pontona, bodo Vi- do merili 11 m. Medsebojno bodo povezani s prečnimi jeklenimi o grodji, ki bodo sestavljeni iz cevi s premerom 3 m, tako da bo vsaka izmed teh cevi lahko služila tudi za povezavo med posamezni mi stebri in operativno ploščadjo. Ponton, ki so mu izbrali ime vScarabeo 11», bo lahko vrtal za petrolejem in raziskoval morsko dno bodisi tako, da bo s tremi zaboji naslonjen na dnu, in v tem primeru bo lahko opravljal svoj posel na področjih, kjer dosega morje največ 38 m globine, ali pa plavajoč na površju. V tem drugem primeru bodo z vrtalnimi napravami lahko operirali tudi na visokem morju, saj bodo s pontona lahko dosegali dno do globine 155 m. Ko bo plovilo dograjeno, bo njegova dolžina dosegla 117 m, njegova širina 90, njegova višina pa 48 m, ali celo 99 m, če upoštevamo tudi višino vrtalnega stolpa, ki se bo dvigal nad ope-Skupna tete ce- nih dovoljenj, od katerih bo ENI izkoriščala 4 (za skupno površino 70.000 ha) popolnoma sama, nadaljnjih 7 (za skupno 150.000 ha) pa v sodelovanju z družbo Shell. Na to področje bodo v kratkem privlekli vrtalni ponton «Perro Negro«, pravkar zaključuje neko vrtino na tistem delu Jadranskega morja, ki je pod ekskluzivno pravico ENI. šoki 40 metrov, v premeru pa B5-T “fotne konstrukcije bo dosegla 10.1)00 ........................................................iiiiiihiiim.. S SEJE TRGOVINSKE ZBORNICE Tržaško pristanišče v Afriki premalo znano Na zadnji seji izvršnega odbora trgovinske zbornice je predsednik dr. Caidassi poročal odbornikom o delovanju zbornice in njenih organov v času od zadnjega sestanka dalje. Tako je poročal o sporazumu z madžarskim uvozno-iz-voznim podjetjem Masped, ki se nanaša na tranzit madžarskega blaga skozi naše pristanišče, v letu 1968 o sestanku s predstavnikom tržaške občine Mocchijem, v zvezi z napovedano postavitvijo posebnega središča za blagovni promet s tovornjaki na Tržaškem krasu. Dr. Caidassi je nadalje načel vprašanje ladjedelnice Felszegy in še nekatere druge točke, ki se nanašajo na tukajšnje gospodarsko življenje, in o katerih smo že sproii poročali v našem listu. Odbor ie nato sprejel vrsto ukrepov notranje - upravnega značaja in med drugim izpopolnil spisek članov odbora za cene pri tržaški borzi. Med Caidassijevim poročilom so odborniki zvedeli, da je zahodno-nemški inštitut za racionalizacijo gospodarstva izbral kot cilj za svoje letošnje študijsko potovanje naše mesto, kjer si bo skupina kakih 20 strokovnjakov v dneh od 27 do 30. maja ogledala industrijsko pristanišče in trgovsko luko. Dr. Caidassi je nadalje poročal o nedavnem obisku južnoafriškega gospodarskega izvedenca Scnbanie-ja ki se je pred svojim odhodom iz Trsta sestal na zbornici s pred-stavniki tukajšnjih bank spediter-skih podjetij, zavarovalnic, inaa-strijskih podjetij, itd. Na sestanku je prišlo do izraza prepričanje, da ie Trst vse premalo znan na področju Južne Afrike in na črnem «___J.J_ovvlrvV* flfl ditve šele prihodnje leto, ker je za letos menda že prepozno. V zvozi z možnostmi, da bi med našim pristaniščem in Južjjo Afriko v prihodnje vzpostavili tudi drugačne poslovne stike, so predstavniki zbornice nakazali g. Scribanteju možnost, da bi Južnoafriška republika postavila v našem pristanišču morebitne zaloge svojih neprodanih izdelkov kot sta na primer zlasti volna in alkohol. Te blagovne vrste bi se lahko dovažale v Trst iz Južne Afrike s pomočjo kontajnerjev. G. Scribante je pred odhodom iz Trsta poudaril, da bo pripravil za svojo vlado temeljito poročilo o stikih in razgovorih, ki jih je med svojim tridnevnim obiskom v našem mestu imel s predstavniki tukajšnjih poslovnih krogov. £ sti kar se tiče njegove vloge u-spešnega sredstva za prodiranje na tržišče Evropske gospodarske skupnosti. Dogovorili so se da bodo izdali propagandno tiskovino, ki bo opozarjala na možnosti, ki J naše pristanišče nudi južnoafriškim izvoznim artiklom za prodor na tržišče šesterice. V P1^1 vrst,i deio v tej zvezi v poštev južnoafriški agrumi, sadje in povrtnina, ki zorijo v letnem času, ko je v naših krajih zima in t™8!0 zatt2 ti pridelki največje možnosti za ugodno prodajo. Tiskovino bodo razdelili vsem zainteresiranim podjetjem in poslovnim ljudem v Južni Afriki Dr. Caidassi je nadalje prek g. Šcribanteja povabil Južnoafriško republiko, naj bi sodelovala na letošnjem tržaškem velesejmu ter naj bi tako izkoristila to ugodno priložnost, da opozori tukajšnji in evropski poslovni svet na svoje izvozne in sploh gospodarske možnosti. Kaže, da se bo Južna Afrika lahko prvič udeležila naše osrednje razstavne prtre- ton, ‘.ponton pa bo opremljen z vsem potrebnim za udobno življenje in delo 66 članov posadke in znanstvenega ter tehničnega osebja. «Scarabeo 11» bo eden izmed največjih objektov te vrste na svetu. Državni zavod za ogljikovodike ENI ga bo uporabljal pri iskanju naftnih ležišč na celinski platformi na Jadranu. Ta dejavnost se bo v prihodnje znatno razmahnila v skladu s posebnim zakonom o raziskovanjih na morju, ki je bil sprejet avgusta meseca lani. V smislu tega zakona je bila celinska platforma ob Italijanskem polotoku razdeljena na pet področij: na enem , izmed njih, in sicer na področju I a — t. j. v severnem Jadranu, | pravkar raziskujejo morsko dno z uporabo seizmografske metode ter se pri tem poslužujejo posebne ladje, ki povzroča v rednih presledkih eksplozije na dnu in nato registrira povzročene seizmične tresljaje. Neka druga ladja je na delu na področju D, to je na južnem Jadranu-Jonskem morju, medtem ko bosta nadaljnji dve ladji v letošnjem februarju pričeli sistematično raziskovanje pod-1 roči j C in E, to je področij Si- • čilske ožine in Tirenskega morja. _ • C * V smislu omenjenega zakona jel pTedOTa P Tl 091^11^111 tTgll bila Eniju poverjena naloga, da J jp 1 opravi preliminarno raziskovalno Te dni so na odborništvu za šolstvo sestavili prednostne lestvice študijskih nakazil na podlagi zakona št. 18 od 7. avgusta 1967 za akademsko leto 1967-1968. Namen tega zakona je omogočiti študij sposobnim študentom, kakor določa člen 34 ustave. Letos je namenila dežela za štipendije 50 milijonov lir izdatka. Štipendije dobe študentje, ki obiskujejo univerzo v deželi. Štipendija znaša 150.000 lir na leto, k temu se doda še po 1500 lir za vsak kilometer oddaljenosti od mesta študija. Štipendije dobe tudi študentje, ki študirajo izven dežele, če ni v deželi sami ustrezne fakultete. Razpredelnice štipendij so razdelili na dve skupini, to je skupino A in skupino B. V prvi skupini so pravne in družbene vede, v drugi pa znanost in tehnika. Letos dobe štipendijo samo študentje prvega letnika. Odborništvo je prejelo skupno 243 prošenj. Prošnje je pregledala posebna komisija, v kateri sta med drugim tudi en profesor in en študent tržaške univerze, študentje, ki niso vključeni v lestvice, se lahko pritožijo do 24. februarja na odborništvo za šolstvo. Zatem bo odbornik potrdil prednostne lestvice. Prošenj so sprejeli 156, in sicer 72 za skupino A in 84 za skupino B. 52 prošenj so zavrnili, ker niso imeli prosilci povprečnega reda 6 točk in pol, kot določa zakon. 25 prošenj so zavrnili, ker so imele družine študentov večje dohodke, kot jih predvideva zakon za štipendije. Od študentov, ki dobe_ štipendije, jih študira 119 na tržaški univerzi, 37 pa na drugih. V prednostni lestvici A so za tržaško pokrajino Viviana Kufersin, Giuliana Gombassi, Lionello De Cassan, Anita Pavan, Iris Scheria-ni, Giuliana Jez, Paolo Luisi, Ar-turo Franzolim, Giovanni Lucio, Sergio Ferrari, Nadia Danieli, A-riella Sponza in Glauco Leowen-thal. V skupini B pa Eliana Vidi, Gian-piero Tevini, Mario Renzi, Michele Rados, Bruno Fornazaro, Paolo De-lise, Giorgio Penzo. Bruno Loba-schio, Marino Troian, Fabio Stoc-ca, Gabriella Marinšek, Paolo I-vancich, Orietta Fatucci, Adriano Papo, Bianca Elia, Walter Capuz-zo, Fabio Cascone, Ermanno. Codo-gno, Erminio Benedetti, Fabio Ra-detti, Fabio Maj in Luciana Dol-linar. r V goriški pokrajini so med drugimi v skupini A Vojko Furlan iz Gorice, Marisa Černič iz Gorice, Adriana Cresta iz Sovodenj in Silva Preš iz Gorice. V skupini B pa so med drugimi Roberto Fogari iz Gorice, Franco Spazzapan iz Ronk in Giulianc Stabon iz Gorice. zelo hvaležni, od KASTE pa, ki je nrevzela naše zelo hvalevredno prevzela ------ skrb prirejanja predavanj s tehnično vsebino, si želimo še veliko tako prijetnih in podučnih večerov. Nesreča Josipa Kralja iz Slivna Včeraj ob 13,30 so sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 53-letnega Josipa Kralja iz Sliv-nega št. 8 zaradi precejšnjih poškodb na spodnjem desnem delu telesa kjer gre verjetno za kostne in kitne poškodbe. Poleg tega je ponesrečenec dobil tudi druge lažje poškodbe. Zdravniki menijo, da bo ozdravel v razdobju ob 15 do 50 dni. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Ponesrečenec je sam povedal, da se je nesreča zgodila v bližini njego vega doma, ko je z mopedom zavijal v bližini doma na levo ter je vanj treščil avtofurgon «Lam-bro», katerega je upravljal 47-let-ni Rosario Papa iz Tržiča — Ul S. Francesco 37. Verdi V nedeljo ob 16. uri zadnja predstava treh enodejank, ki so žele tako pri občinstvu kot pri kritiki zelo lep uspeh. Nastopajo isti izvajalci kot pri prejšnjih predstavah. Abonma dnevni. Stalno gledališče Živo pričakovanje vlada za prihod Giorgia Strehlerja. Ta imenitni Tržačan, ki je tudi ravnatelj milanskega Piccolo Teatro, se vrača v Trst po mnogih letih Nastopi! bo z Milvo v recitalu «Io, Bertolt Brecht«, in sicer Avditoriju v dneh 30. in 31. januar-in 1. februarja. Za te tri izredne predstave bodo imeli abonenti Stalnega gledališča 50-odstotni popust (z bonom za popust št. 5). Sijajna komedija «Razporoka» (U divorzio) se bliža svoji stoti predstavi. Ta redek primer bo Stalno gledališče iz Aquile z igralci in upravo proslavilo v ponedeljek v Časnikarskem krožku. Predstave: danes ob 20.30, jutri in nedeljo pa bosta po dve predstavi, in sicer ob 16.30 in ob 20.30. Skupina Stalnega gledališča pa bo te dni zaključila svojo turnejo, med katero je s Sofoklejevim «Kraljem O-dipom« obiskala Assisi. Rim, Perugio in Sieno, ter bo danes, 26. t.m. nastopila v gledališču SAIC1 v Torvisco-si, 27. t.m. v telovadnici UGG v Gorici, v ponedeljek in torek 29. in 30. t.m. v gledališču Roma v Vidmu ter 31. t.m. v občinskem gledališču v Vidmu. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V nedeljo, 28. jan. ob 16. uri: Oscar VVilde KAKO VAZNO JE BITI RESEN! (komedija v treh dejanjih) Abonma okoliški. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom. Rezervacije na tel. 734-265. Zanimivo predavanje prof. Borisa Mašere Zaboj, ko je komaj zarezal llllllIlHIIIIlllllllllllltlllllllllllllllllllllllllHIllIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIlllllllll PRED ZAČETKOM DELA POTREDNE NAPRAVE Uredili bodo prezračevanje delo na vseh petih področjih. Ko bodo te raziskave zaključene, bo nabrani material na razpolago vsakomur, ki bi nameraval nadaljevati delo in vrtati za nafto. Sama ENI pa si bo lahko od vsakega področja zagotovila zase 25 odst. površine. Kar se tiče področja A, si je ENI že zagotovila ekskluzivo nad četrtino celotne površine, to je nad 220.000 ha. Gre za 11 loče- Dela se bodo pričela prihodnji mesec, po pogodbi pa bodo trajala 240 dni županstvo sporoča, da bo kmalu rešeno vprašanje prezračevanja predora pri Senenem trgu. Včeraj so si nekateri strokovnjaki ogledali predor, da sestavijo zadnje predloge, kako odpraviti Iz predora strupene pline, ki se v njem nabirajo. Pred predorom so se srečali predstavniki podjetja Baroli iz Rima, ki so mu bila naročena zadevna dela, ter funkcionarji občinskega oddelka za javna dela. Strupene pline, ki se ustavljajo v predoru, bodo izločevali s posebnimi ventilacijskimi napravami, ki bodo omogočile odstranjevanje slabega zraka iz predora, hkrati pa bodo vnašale v predor čist zrak. Ravnatelj oddelka za javna dela inž. Polacco se je dogovoril z u-praviteljem omenjenega podjetja, kdaj bodo začeli dela, ki jih bo moralo podjetje opraviti v 240 dneh. Dela bo vodil Inženir občinskega tehničnega urada Tombesi. Srečanja so se udeležili tudi nekateri strokovnjaki nemške družbe Voith, ki bo zgradila naprave, katere bo rimska družba namestila. V predoru bodo postavili 16 od-vajalcev plinov in dovajalcev čistega zraka. Kot poroča županstvo, bodo te vrste ventilacijskih na prav prvikrat namestili v Italiji v predoru pri Senenem trgu, ki je dolg 725 m. Zagotavljajo, da so te naprave dale dobre rezultate v drugih državah. Ti odvajalci bodo potiskali notranji dušliiv zrak iz predora z brzino tri metre na sekundo. S tem sistemom bodo omogočili, da bo zrak v predoru prečiščen in da bodo skozi predor lahko potovali pešci brez strahu, da se zastrupijo, kot se je to že nekajkrat pripetilo. županstvo je tudi ugotovilo, da gre sedaj v najbolj prometnih urah skozi predor do dva tisoč avtomobilov, ne da bi na kakvšen koli način lahko v njem zamenjali zrak. Dela za postavitev pre-čiščevalnih naprav se bodo začela v mesecu dni. Eden izmed zabojev pred »pluvitvijo Mazzi s Zdravniki mu težaku Domenicu Trga Stare mitnice 10. so ugotovili na mladeniču 1 cm globoke rano, ki jo je povzročil vbod z nožem. Poškodbe niso bile hude, saj bo mladenič ozdravel v 10 dneh. Mazzo je ranil z nožem neki neznanec zaradi hudega prepira, do katerega je prišlo v gostilni «Tral-toria al buon umore« v Ul. del Bosco. Pred nekaj dnevi je KASTA (Krožek absolventov slovenske trgovske akademije) priredila v Mali dvorani Kulturnega doma zanimivo predavanje: «Ustroj in delovanje samoupravne dežele Furlanija-Ju-lijska krajina«. Kot predavatelj je bil povabljen znani goriški profesor prava in ekonomije dr. Boris Mašera. Z zelo jasnim prijemom je dr. Mašera najprej smotrno orisal hierarhični ustroj naše dežele in šele nato prešel k razlagi delovanja deželnih organov. Dr. Mašera je poudaril, da je dežela sicer še zelo mlada ustanova, Ki ni mogla še popolnoma nuditi svojih sadov, vendar, je nadaljeval predavatelj, smemo upati, da bo posebno panogam, kot so industrija, trgovina, turizem in obrtništvo, sama, ali od nje odvisne ustanove izdatno pomagala. Seveda pa se bodo morali interesenti, če bodo hoteli doseči morebitno finansiranje, veliko zanimati in imeti potrpljenje. Vendar upajmo, da bodo priskočili na pomoč prosilcem deželni organi sami. Po predavanju se je rEizvila sproščena debata in dr. Mašera se je v svoji širokosti dotaknil še veliko argumentov, ki jih, žal, zaradi prostora ne moremo našteti. Zaključil pa je z zelo pametnimi besedami: «Kdor se za nič ne zanima, tudi ne sme od dežele ničesar pričakovati.« Skratka, predavanje Je popolno- Dramski oder PD »IVAN CANKAR« V soboto, 27. t. m. ob 20.30 v dvorani p. d. «Ivan Cankar« Ul. Montecchi 6 IV. nadstropje p r em ie r a .... w: ... ii.iL' Aleksej Arbuzov MOJ UBOGI MARAT Himna mladosti v treh delih. Prvič v slovenščini Scena: Ivan Verč Sodelujeta: Sandi Pertot, Alenka Colja Nastopajo: Omela Cuk, Filip Fischer, Ivan Verč Poslovenil, odrsko priredil In režiral: SERGEJ VERČ Ponovitev v torek, 30. t. m. ob 20.30. GLASBENA MATICA TRST V sredo, 31. januarja 1968 ob 20.30 v Kulturnem domu solistični koncert Sodelujejo: Božena Glavak mezzosopran Mitja Gregorač tenor Alojzij Mordej čelo Marijan Lipovšek klavir 11111111111111111111111111111 llllllllllllllilll II lllirillliDllllIlliillIllllllMIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIItlUIIIIIIIUIIII IZPRED POROTNEGA SODISCA Včeraj še ni bilo razsodbe proti častniku Remondinu Tožilec je zahteval sest let zapora Včeraj se je nadaljevala pred. traj zaključili dokazni postopek, tržaškim porotnim sodiščem ob- nakar je spregovoril zastopnik za-ravnava proti častniku italijanske I sebne stranke odv. Girometta. Ta vojske Rodolfu Guiscardiju Re- mondinu, ki je obtožen, da je skušal ubiti Mariello Del Toso in le- talskega podporočnika Manila An-drianija. Sinoči ob 21,40 so v splošni bolnišnici nudili prvo i>omoč 24-letne- Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval, naj porotniki spoznajo obtoženca za krivega ter naj ga obsodijo na 6 let zapora. Ker pa so mu priznali pravico do znižane kazni zaradi delne nezmožnosti pravilnega presojanja in hotenja, bi moral obsojenec prebiti po prestani kazni še enoletno zdravljenje v kakem zdravilišču za umobolne (gre za zdravstvene ustanove v okviru kazenskih zavodov). Poleg tega je javni tožilec zahteval, da bi morali prepovedati obsojencu dostop do javnih služb za vse življenje. Tožilec je še zahteval, naj ga porotniki obsodijo na 1 mesec in 10 dni pripora zaradi nedovoljene nošnje orožja. Na včerajšnji obravnavi so zju- je zahteval, naj porotniki spoznajo obtoženca za krivega ter naj ga obsodijo na ustrezno kazen. Dopoldne je govoril prvi obto-ženčev zagovornik odv. Morgera in takoj za njim odv. De Marsico iz Rima. Obrambni govor rimskega odvetnika je privabil v dvorano poleg številnega občinstva tudi vrsto odvetnikov in drugih pravnikov. De Marsico je namreč znan po vsej Italiji kot eden izmed najboljših poznavalcev ln tolmačev i-talijanskega kazenskega zakona. Obtoženčeva obramba skuša v bistvu znižati zaporno kazen za Guiscardija na raven kazni, ki jo je izreklo vojaško sodišče, se pravi na nekaj več kot 2 leti zapora. To Je bil v bistvu De Marsicov zagovor. Branilec je trdil, da Je pravica enotna in se ne more delati razlika med vojaškimi in civilnimi sodišči. Obravnava se bo nadaljevala danes zjutraj ter se bo verjetno zaključila že v dopoldanskih urah. Nazionale 15.30 «E1 desperado«. Art-drea Giordana. Technicolor Techni-scope. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 15.00 «Gangster story». War-ren Beatty, Faye Dunaway. Technicolor. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Vivere da vigliacchi, morire da eroi«. Technicolor. Eden 16.00 «lo, due tiglie, tre vall-gie» Luis de Funes. Technicolor. Najzabavnejši film leta. Grattacielo 16.00 «La morte ha fatto l’uovo». G Lollobrigida, J. SobiesKl. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.30 «Dalle Ardenne airinfemo«. Technicolor. F. Stafford, Daniela Bianchi, J. Ireland in Curt Jurgens. Alabarda 16.30 Trappola per quattro». Pustolovski tehnikolor z Lange Jef-friers e Francesca Tu. Filodrammatico 16.00 «La battagli« dei giganti«. Barvni film z najbolj znanimi igralci v napetih vlogah. Moderno 16.00 «Colpo su colpo«. Fr. Sinatra. Cinemascope Technicolor. Cristallo 16.00 «1 due vigili«. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Technicolor Techniscope. Garibaldi — Zaprto. Capitol 16.30 «Due per la strada«. A-Hepburn. Albert Finney. Technicolor Fox. Aurora 16.00 «Guerra, amore e fuga«. P. Nevvman. Technicolor. Astorla 14.30 «Avventure in Orlente«. Technicolor Elvis Preslej^ Impero 16.00 «11 lungo duello«. V. Brunner, T. Hovvard. Technicolor. Astra 16.30 Zabaven film z neprekos-ljiva «Stanlio in Oiio«. Vittorio Veneto 16.00 «L’avventurie-ro», A. Quin, R. Schiaffino. Technicolor. Ideale 16,00 «Ursus nella terra di fuo-co». Claudia Mori. Technicolor. Abbazla 16.00 «Un maledetto lmbro-glio«. Claudia Cardinale, F. Fabrizl. Prepovedano mladini pod 16. letom- Včeraj-danes PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN IZ NABREŽINE priredi v ponedeljek, 29. t.m. ob 20.30 predavanje dr. Borisa Pahorja o temi: Slovenska etnična skupnost včeraj in danes. Vljudno vabljeni I ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 25. januarja 1968 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 27 oseb: UMRLI SO: 90-letna Antonia Villan vd. Piechel, 73-letna Vittoria Robba. 84-letni Angelo Pase, 83-letna Antonia Bostiancich, 58-letni Vittorio Oliva. 78-letna Maria Vivoda vd. Pribac, 83-letn, Francesco Marši, 90-letna Giu-seppina Samic vd. Živec, 81-letna Ste-fania Zupin vd. Fattuta, 63-letna Maria Tamaro por. Tamburlini, 85-letni Alessandro lungo, 58-letna Rosalia Germek vd Cucchinl, 72-letna Antonia Punter vd. Rondi, 95-letna Virginia Ipaviz vd. Škerjanc, 74-letni Er-nesto Sancin, 46-letni Aronne Bidis-nich, 80-letna Dirce Rontani vd. Inge-me, 77-letni Joseph Peter Rosa-Bianco. 41-Ietni Giuseppe Gregori, 89-letna A0' na Reppi vd. Reppi, 74-letni Nicolč Vascotto, 77-letni Ermenegildo Gavel-li, 55-letni Cesare Pugllese, 63-letna Antonia Colautti por. Udovisi, 46-letnl Enrico Kerpan, 72-letni Giovanni Co* zi, 62-letni Giovanni Zanuttini. V nedeljo v Bazovici 70. OBČNI ZBOR ZAVAROVALNICE ZA GOVEJO ŽIVINO V nedeljo, 28. januarja, v prvem sklicanju ob 15. uri, bo v kino dvorani v Bazovici 70. redni občni zbor in jubilejna proslava 70-letni-ce Zavarovalnice za govejo živino z naslednjim dnevnim redom: Otvoritev Pozdravni nagovor predsednika Poročilo tajnika Poročilo blagajnika Izvolitev odbora Sklepi Razno Razna obvestila / © KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v sredo, 31. t. m. v prostorih gostilne «Pri Veren!« v Križu, s pričetkom ob 20. uri. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 19.30) AlPAngelo d’Oro, Trg Goldoni (tel. 38-009); Cipoila. Ul. Beipoggi0 (tel. 35-b02); Marchlo, Ul. Ginnastica 44 (tel. 95-417); Mianl, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), tel. 35-728. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do I 30) Dr. Gmelner, Ul. Gluha 14 (tel 95-767); Manzonl, Trg Sonnino 4 (tei-90-965); INAM Al Cedro, Trg Obeh dan 2 (tel. 36-274); IJ'Ambrosi, Ul-Zorutt! 19-c (tel. 96-212). SPD Trst javlja, da organizira Prl' hodnjo nedeljo 28. t.m. smučarski I*' let v Crnl vrh. Odhod ob 7. uri 1* Ul. F. Severo (z začetka). Udeleženci smučarskega tečaja naj se zberej0 ob 9.30 v gostilni «Prl Metki« v Cf' nem vrhu. Vpisovanje v Ul. Geppa Darovi in prispevki Namesto cvetja na sveži grob pošt', ne, zavedne Slovenke Matilde Trošt In v počastitev spomina njenega načaka, v partizanih padlega Danila tef svoje prerano umrle sestre Matilde, ki Je v najtežjih dneh, preganjana od C' ne roke, našla pri njej — krstni botri — zatočišče, daruje hvaležni DO' San Bufon 5.000 lir Zvez, vojnih 1"' validov iz NOB v Ul. Montecchi 6. Naznanjamo žalostno vest, da nas Je zapustila naša draga mama in stara mama ANA REPIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 26. t. m., ob 16. url iz glavne bolnišnice v domačo cerkev in na pokopališče v Skednju Žalujoči sin Anton, hči Lucija z možem, vnuka Klavdij in Marino in drugo sorodstvo NOVI DAVČNI SISTEM V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI Podobnost med meteorološkimi in gospodarskimi napovedmi Nezaželeno novoletno darilo, ki je neprijetno presenetilo predvsem malega potrošnika Odslej bo moral plačevati dražje vse, od vžigalic do stanovanja in vsega ostalega Bonski minister, ki bi raje pomolzel jarca, kot pa občinam dal potrebni denar *:z BONN, janaurja. — Tudi Zahodna Nemčija je končno doživela svojo revolucijo, namreč revolucijo davčnega značaja. Njene žrtve so doslej bili izključno najbolj preprosti ljudje, vtem ko Je država, na drugi strani barikade, ohranila že pridobljeno in se trudi, da bi še naprej kaj pridobila. Z državo vred pa še oni, ki so zadnje mesece bili, kot pravijo, zapostavljeni delodajalci. Novi sistem davčnega obračunavanja, zadnji «usmerjevalec bodočnosti)) nove gospodarske in finančne politike zahodnonemške vlade, je prizadel — kot nezaželeno, čeprav ne nepričakovano novoletno darilo — v glavnem drobnega potrošnika. Od 1. januarja 1968 naprej ljudje v Zvezni republiki Nemčiji dražje stanujejo, dražje jedo, pijejo, potujejo' in, skratka, nasploh dražje žive. Tolažijo se edinole s prognozami, naj bo gospodarskimi ali astrološkimi. Leto bo, namreč, sodeč po združenih prerokovanjih ekonomistov in zvezdoslov-cev, «boljše» od preteklega, čeprav bo, kot pravi kancler, doslej «najtežje za Zvezno republiko«. «Nihče ne ve, kaj nam bo Prinesla zima,« izjavlja šef Zveze nemških industrijcev. Minister za gospodarstvo, pa je glede tega »zmeren optimist«. Boljše bo morda za trgovce, zlasti tiste, ki »prodajajo« posle: instituti za proučevanje gospodarstva napovedujejo delodajalcem v Prvem polletju 1968 za 28,2 odst. (okrog 10 milijard mark) večji dobiček od onega v prvem polletju leta 1967. Plače in mezde se bodo v istem obdobju, kot pričakujejo, povečale za — dva odst. Potrošnik vsekakor ostaja skeptičen, zlasti potem, ko je bil pre-čital zadnje poročilo borze dela (v decembru 1967. leta 154.000 brezposelnih več kot v istem me-seču 1. 1966) in je začel plačevati, več za stanovanje, hotel, hrano, pijačo, za tramvaj, bencin,-električni tok, ogrevanje, plin, vodo, za obrtniške usluge itd. itd. V nekaterih primerih celo več °d tega, kar so mu bili napovedali preteklo jesen. Toliko več, •te je vlada opazila «vse večjo vznemirjenost« ljudi, opozorila gospodinje, naj »pazijo, kje kupujejo«, ter izjavila, da ne bo »pristala na neopravičen dvig cen«. Novi davčni sistem, pa ni samo vlado kot nekakšen duh, ki ga potem, ko mu je dala prosto pot — ne more več ujeti. Cilj «davčne revolucije« Je bil, da se — z uvedbo davka na «več-Jo vrednost« (proizvedenega) bla-8a namesto prometnega davka — gospodarstvu zagotovi ((nevtralna konkurenca«, državni blagajni pa vsaj toliko denarja kot doslej (27 hillijard letno). Morda celo več z® pol milijarde. Posledic pa medlih še ni moč ugotoviti. Zahodnonemško gospodarstvo se * pomočjo «paketa novih ukre-P°v», odprtega preteklo jesen, še ^ opomogla v tolikšni meri, kot so nekateri pričakovali. Ni še na-S1° izhoda iz začaranega kroga, sredi katerega med sabo na čuden način tekmujejo mezde in cene: za mezde, povečane pod pritiskom cen in stavk, Je treba plačati s še višjimi cenami, nikakor Pa ne z manjšimi dobički. *Ce nekdo mora plačati za to, kar ni bil storil,« Je še novembra izjavil Industrijski inštitut v Koelnu, «potem so to predvsem delodajalci«. ((Delodajalci,« Je dodal znani bankir Abs, ((zaslužijo Premalo«. Občinskim upravam, ki 50 zahtevale, da jim vlada povr-ne denar za povečane občinske plače, je finančni minister odgo- i obveznosti in obzirov tako zno-voril: «Raje bomo pomolzli jarca.« ! traj dežele kot izven nje (v odnosu do ZDA, na primer), je vlada primorana opirati se edinole še na kompromise in polovične rešitve. Eden od teh je zatrjujejo nje -ni kritiki, tudi novi davčni sistem, ki pač predstavlja člen v nič manj kompromisarski verigi ukrepov, ki sicer lahko pomagajo gospodarstvu, da se reši nekaterih začasnih težkoč, ne morejo in ne žele pa spremeniti vzrokov, ki so do teh težkoč privedli. »Drago in težko 1. 1968» je morda za Zvezno republiko Nemčijo izjema, nikakor pa ne naključje. Sistem, ki je osnovan na dobičku posameznikov, bi se vsekakor ne mogel obdržati, ko bi začel žagati vejo, na kateri sedi. V tem je njegova moč — in šibkost. «Ce nam zmanjšajo dobičke,« grozijo delodajalci, «enostavno ne bomo več investirali«. Takšnemu tveganju pa se vlada, logično, ne želi in ne more izpostavljati, pa tudi tega od nje ni moč pričakovati. Pa še marsičesa ni moč. Ni moč pričakovati manjših subvencij, nasprotno, te bodo letos znašale 31,6 milijarde mark (lani 28,6 milijarde). Tudi manjših stroškov za oborožitev ni pričakovati, ti bodo letos znašali 19,45 milijarde mark (lani 19,39 milijarde). Domala onemogočena od različnih Tudi brezposelnih je manj (526 tisoč 200) kot v rekordnem februarju 1. 1967 (673.572), toda več kot decembra 1. 1966 in še zlasti 1. 1965 (177.900). V naslednjih me- secih jih bo, kot pričakujejo, še več, do poletja pa vendarle ((morda manj« kot v poletju 1. 1967. In ni samo ta zahodnonemška gospodarska prognoza edina, ki je nekako zelo podobna nekaterim meteorološkim, kot postavimo oni: do poletja lepše vreme. Za majhnega človeka pa so tudi nekatere drobne stvari lahko velike — od njih je običajno sestavljeno stvarno življenje, časnikarju, ki jo je bil vprašal, kaj misli o novem davčnem sistemu, je bonska gospodinja, Ulrika Smidt, odgovorila: »Kaj mislim? Tega sploh ne morem doumeti. Ponekikrat se mi zdi, da o njem govore tako modro samo zaradi tega, da bi mi ničesar ne razumeli. Potem pa vendarle moramo plačati.« Ž. BRIHTA Zimski motiv: Nekje na Gorenjskem fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PO DESETLETJIH MRTVILA Mladi ljudje bodo ponovno uveljavili ime nemškega filma Nemška kinematografija še celo vrsto desetletij ni povedala nič. Vse ■r.zlate dobe» nemške kinematografije v desetletju 1920 in 1930 je nemška kinematografija, kar zadeva umetniško plat te dejavnosti, bila tako nepomembna, da je sploh niso upoštevali. Pravzaprav bi ns smeli biti tako odločni v teh svojih trditvah, ker smo mogli iv in tam srečati tu--di kak dostojen nemški film, toda to so bile le zelo redke častne izjeme, ki so tako rekoč potrjevale prgvilo, da nemška kinematografija ne predstavlja v svetovnem merilu nič, ali skoraj nič. Dolgo,.se.-je. govorilo,, .da je temu kriv nacizem in resnici na ljubo je treba reči, da je nacizem zares zatrl nemško filmsko ustvarjalnost, ter si jo je Hitler hotel podred'ti in bi bila morala služiti le njegovim propagandnim namenom. To pa je imelo za posledico, da so se mnogi nemški filmski ljudje, raje kot bi delali za Hitlerja, ali umaknili v tujino, ali pa se potuhnili, Zdi se pa, da se je to dolgo obdobje nekakšnega mrtvila, seveda kar zadeva umetniško plat, končalo. Skupina razmeroma mladih filmskih režiserjev Zahodne Nemčije začenja dobivati svoje mesto v mednarodnih filmskih krogih. Pravzaprav je to že napovedal Luchino Visconti, ki mu sedanji razvoj nemške filmske industrije daje povsem prav. Ljudje kot so Aleiande Kluge, Ulrich Schamoni, VoUer Schloendorff in Jurgen Pohland so imena, ki bi znala v kratkem pripeljati nemško kinematografijo med najboljše kinematografije sveta. Seveda bi bilo zgrešeno trditi, da se je ta vrsta veliko obetajočih zahodnonemških filmskih ljudi pojavila kar čez noč. Napredovanje se je opažalo že nekaj časa in prihajajo vedno bolj do izraza, kar se je opazilo na primer že v Schloendorffovem filmu cMotnje mladega Toerlessa» in v nekaterih zelo zahtevnih filmih socialnega značaja, to se pravi v delih, ki obravnavajo problem humanosti, problem samega človeka v bogati nemški družbi. Sem spadajo tudi filmi, ki obravnavajo konflikt med dvema generacijama, samo ob sebi se razume konflikt med staro nemško generacijo, ki se je razvila in formirala v dobi nacizma, ter med mlado generacijo, ki je zrasla v dobi več ali manj demokratične Zahodne Nemčije. Največji napredek, kar zadeva umetniško plat, so dosegli filmski ljudje v Munchnu, kjer so se otresli shem in načrtov, ki so bili do pred nedavnim v veljavi in ki so obravnavali v glav- "■•‘•■<■■iiiiui.nimiiinii.inm..............■■■■■■■■.......................■■■■..... >VEN (od 21.3 do 20.4.) Močno boste razveselili neke pripovedi, ste je pričakovali delj časa. Ne lite nerazpoloženi zaradi kratko-joega nesporazuma z ljubljeno ibo. 1IK (od 21 1 do 20.5.) Moško se stavite po robu nekemu izsilje-tcu. Odpustite dragi osebi neho-® žalitev. ?VOJčKA (od 21 5 do 20.6.) Pre-1. boste priznanje in nagrado za >jo zvestobi in požrtvovalnost. U-iite svoje družinske razmere. *AK (od 21.6. do 22.7.) Z dolge-jn napornega potovanja se boste tili z ro/imi koristnimi izkušnja-■ Skušajte zadovoljiti tudi svoje hovne potrebe -EV (od 23.7 do 22.8.) Koristno :canje s starim poslovnim partner-b. Ne obračajte oči za več že-*bi hkrati. REVICA (od 23.8. do 22.9.) Nujno Zbrali boste vse svoje bivše sodelavce in začeli znova. Navidezen čustveni uspeh. ŠKORPIJON (od 21.10 do 22.11.) Za nobeno ceno ne posodite večjih zneskov osebi, ki se bo v tem obrnila do vas. Rodite v oporo najmlajšim. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pomotoma boste podprli osebo, ki pa vam bo zato zelo hvaležna. Preveč ste zaupljivi, to vam utegne škoditi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V trgovini ni mesta za čustvenost, torej se ji raje ognite. Vaša samozavest gru n živce marsikomu. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Sklenili boste izvrstno kupčijo, dasirav no se vam bo zdelo nasprotno. Dogovorjeno srečanje z ljubezenskim tekmecem. nem filme z divjega zahoda, detektivke ali pa osladno plažo, ki je predstavljala praktično glavno težo vsega povojnega zahod-nonemškega filma. Bavarski filmski studii so odvrgli vse dosedanje sheme in se navzeli pogumnega realizma, pri katerem jim čudovito služi suha dokumentarnost in zares izredna iskrenost. Nekatere primere iskrene odkritosrčnosti in resničnega odkritega realizma moremo zaslediti na primer v filmu, ki ga je izdelal Kluge in ki nosi naslov «Zbogom preteklost. V tern filmu javni tožilec v Frankfurtu Fritz Bauer pooseblja na platnu samega sebe in odkrito kritizira zahodnonemške razmere v zaporih. Režiser Schamoni pa v svojem filmu «Vsako leto znova» zelo odkrito opisuje propadel zakon, Mladi nemšld režiserji imajo še eno srečo. Poleg tega, da imajo veliko poguma, jim je dobrodošel tudi novi zakon, ki predvideva pomoč filmski industriji in zato zahodnonemški filmski režiserji pripravljajo za letošnje leto celo vrsto modernih del in nekdo, ki razmere v filmskem svetu pozna, pravi, da letošnje leto obeta lepo žetev, ker s se poštenih načrtov lotili pošteni ljudje, med katerimi se omenja na primer ime Herberta Rimhacha, ki že snema film vŽiveii za vsako ceno« in ki opisuje zgodbe dveh deklet v izjemnih življenjskih razmerah. Režiser Klaus Lemke pa pripravlja nekakšno detektivko z naslovom vManj kot nič», ki bi jo mogli primerjati Antonionijevemu filmu iBlotv up» SOVJETSKI STATISTIČNI PODATKI ZA LETO 1967 Industrija napreduje kmetijstvo stagnira Absolutne številke industrijske proizvodnje - Ni samo suša kriva za slabši pridelek - SZ šteje 237 milijonov ljudi MOSKVA, 25. — Če smemo reči, da so statistični uradi zahodnoevropskih dežel zelo delavni in da pogosto postrežejo javnosti s podatki z najrazličnejših področij dejavnosti, ne velja ista trditev za statistične urade vzhodnoevropskih držav. S tem sicer nočemo reči, da ti uradi ne delajo, pač pa drži, da je javnost o njihovi dejavnosti manj obveščena. Za podatke,..ki so jih do pred. nekaj leti 'objavljali statistični uradi vzhodnoevropskih držav, pa je bila značilna še ta posebnost ,da so skoraj vedno objavljali le procente napredka ali nazadovanja na posameznih področjih, posebno v gospodarstvu, bolj redko pa so postregli javnost s konkretnimi številkami torej s podatki v absolutnem smislu. Zadnja leta pa ni več tako in sedaj imamo na razpolago nekaj zanimivih podatkov, ki jih je zbral statistični urad sovjetskega ministrskega sveta, moskovski list »Izvestja« pa objavil. Seveda ni časopis objavil vseh podatkov, pač pa le nekatere in iz teh bomo povzeli nekaj značilnejših podatkov o gospodarstvu Sovjetske zveze v lanskem letu. Pravzaprav je del teh podatkov bil objavljen konec oktobra lani, seveda le za obdobje prvih desetih mesecev, ko sta o tem spre- ............................... Trgovinska izmenjava med socialističnimi in deželami v razvoju Načrti predvidevajo, da se bo razvoj še pospešil k vica (od 23.8. do 2Z.y.) nmjno RIBI (od 20.2 do 20.3.) Odpovej-ebna je temeljita izpopolnitev | te sodelovanje, ki ste nanj že prilega poslovnega načrta. Ne stali, ker ni v našem interesu Vaši •rgajte vseh stikov z naravo. novi ljubezni pot ne bo ravno po EHTNICA od 23.9. do 22.10.) I stlana z rožicami. Trgovinska izmenjava med socialističnimi deželami vzhodne Evrope ter leželami v razvoju se je v desetletju med 1955 in 1965 izkazala kot »najbolj dinamična v vsej svetovni trgovini*. Tako pravijo v političnih in gospodarskih krogih Jugoslavije, kjer je bilo tudi rečeno, da se je ta trgovinska izmenjava med tema dvema področjema vsakih pet let za štirikrat povečala. V zvezi s tem se navajajo tudi konkretne številke. Izvoz blaga iz držav v razvoju v socialistične dežele vzhodne Evrope je leta 1955 znašal vrednost 580 milijonov dolarjev, deset let pozneje pa so dežele v razvoju prodale v socialistične dežele vzhodne Evrope blaga za 2 milijardi 815 milijonov dolarjev. Podobno se je povečal izvoz iz socialističnih držav v države v razvoju, ki so leta 1955 uvozile iz socialističnih držav blaga v vrednosti 630 milijonov dolarjev, leta 1965 pa za 3 milijarde 290 milijonov dolarjev. V celoti se :e zunanja trgovina socialističnih dežel vzhodne Evrope z državami v razvoju bolj naglo večala kot se je večala trgovinska izmenjava socialističnih dežel z ostalim svetom, celo med sa mirni socialisti jr.imi deželami, članicami skupnosti Comecon, pa čeprav se zunanja trgovina socialističnih dežel vrši v glavnem med samimi članicami Comecona, to se | pravi da se zunanja trgovina po I sameznih vzhn v l.jubljani - 501 -8-170, i OGLASI: Cena »Klasov: Za vsak mm v Slrlnl enega stolpca: trgovski 150 rinBnčno-upravni 250 osmrtnice ISO ur - dah m n, h*ri .! , . “ , goriško pokrajino *e naročajo pri upravi. - Ir v«eh drugih i K*uJln Italije pri »Soeietfi Pubblieltk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - izdan ir tiska /.m »niwv< ' * K asl ™ tr4aSk0 ln