a »touu« I taro «o. v «ríiavi »a» ■M l» • Wtd •ft t Marlboro • anta« m ¿ott u czl'j lato & * iei» 10 K, *a 8«trt tela |iv«t hjccîlotîj« so k. ________ne aprav E^-Sbfsfffksgo Oosporiarja' . j&anóíK Kcroíka ces!a it. 5 iapr>t , í jitamac'?« »o J pro»; —: Tfttt/on it. 220. SIS. BEWMMSD» *i v, ^'"♦VC « f^-rMS* » • . -Mf»».- • -0-- J! ; • ajtf! „Velikanski uspehi." ¿robilo samostojnih „Kmet. list • jrompota v svet, da hitijo poslanci Samostojne kmetijske stranke "od uspeha ¿o uspeha, Uspehi so gotovo doseženi, ga. ne uživa -jin slovensko kmetsko ljudstvo, marveč glavači iaži-samostoj-aežev Pucelj je minister, .Urek pod-predsedsik narodne skupščine z veliko Jetno plačo in z redom Sv. Save, ar. V.o&njak bo kljub svoji javno znani resnicoljubnosti poslanik v Pragi, ali i^e drugje, Dobnik je bil brezdelni potipiedsednik ijubijanske vlade, Oemšar in Jamnik sta poverjenika i. i "d. Pa bi ljudem nasuli peska v oči, ¡jamosiojni po svojem listu raznašajc bajke o gospodarskih pridobitvah za slovenskega kmeta. Kakšne se te pridobitve, kmet najbolje sam čuti na lastni svoji koži. Saj ga bodo davki, ki so za vlade samostojnežev dosegli do-aedaj nezaslišano višino, kmalu djali iz kože, „Kmetijski list" bobna v zadnji šte vilki v svet ta-ie veliki uspeh samostojnih: prometni davek se ne bo po-oiral pr-i kmetu in malem obrtniku. — Prometui davek se v tej obliki sploh ne bo več pobiral, Prej je znašal pri uvozu blaga 100% carine, pri izvozu 5G%j zdaj se to ne bo več pobiralo pod to firmo, plačalo pa se bo rav-uo toliko, kolikor poprej, ker se bo 1 zlati dinar zaračunil za i srebrne ati za 16 K, Plačalo se bo ravno toliko, kolikor poprej, samo ime in oblika pre metnega davka odpade, Prometni davek pa bo prišei v drugi obliki — in imetje in obrtniki bodo ga še bridke čutili, ker bodo morali drago plače -vati razno blago. „Kmetijski list" je pozabil oznaniti še drug velik uspeh samostojne ¿ev. „Clužbene Novine" so prinesle naredbo sedanje vlade, v kateri je gos-podsk kmet Pucelj, o carinski tariii * V tej n&redbi se carinske postavke za marsikatero potrebno blago, ki ga je treba uvažati, ne znižajo, marveč še povišajo. ¡To velja n. pr. za pleteno ro bo, nogavice, rokavice, tkanine od lana, kiGbuke, obuvala, papir in zlasti za železo; samo pri železu se je ca-»ina povišala za 300%. Zakaj „Kmet. list" nič ne pove o tem velikanskem u-spehu za slovenskega kmeta, ki ga je dosegel Pucelj in njegova stranka? Jzš'a je tudi vladna naredba, ki jo je podpisal minister Pucelj, o trošarini in o taksah, raznih pristojbinah, Ko bodo kmetje in delavci morali (plačevali razne trošarine in zlasti povečane, lazširjene, pomnožene in povišane raznolike takse in pristojbine, bodo imeli več kot dovolj pojma in iz- kustva o „velikanskih uspehih" samostojnežev za kmetsko ljudstvo. Kako samostojni varajo neuko budstvo. dokazuje „Kmetijski list", ko piše v zadnji številki:. „S sprejetjem ustave je izenačenje davkov iresniče-uo." Slednji kmet in bajtar ve, da mora še danes plačati veliko več davka, kot srbski kmet, če je ta tudi desetkrat premožnejši. Državni proračun dokazuje, da je Slovenija aktivna dežela, da ima za preko 200 milijonov K več dohodkov kot izdatkov, da pa ima Srbija s Crnogoro primanjkljaja preko 8 mlijarde K, in to radi tega, ker se je po lastni izpovedi finančnega mi nistra Kumanudija komaj plačal peti del davkov. Srbija ima torej veliko manj davkov in še tistih se komaj plača peti del, v Sloveniji se davki neusmiljeno iztirjujejo in plačujejo. „Km. list" pa se upa našemu ljudstvu lagati v obraz, da so s sprejetjem ustave — davki izenačeni! Ljudstvo, sodi samo take varalice! Županska ¿veza. .V. nedeljo, dne 10. julija, so si naši vrh župani in občinski odborniki celjskega okrožja ustanovili „Župansko zvezo," Ustanovno zborovanje sta vodila pcslanoa Davorin KrajncinJ. Skoberne, ki sta oba v svojih govorih povdarjala nujno potrebo in veliko važnost „Županske zveze." Županska zveza ima namen, da se naši župani med sebejno spoznajo, se skupno iz -obražajo in poučujejo o občinskih zakonih in predpisih, da se pogovore o občinskih gospodarskih zadevah, da oranijo pravice našega ljudstva, pred vsem pa, da skupno kakor en mož nastopijo kot čuvaji samouprave občin! , Razgovor, ki se je razvil po nagovo- j rih obeh poslancev, je pokazal, kako potrebno je, da se župani in občinski ; odborniki celega okrožja večkrat sni- ! dejo in pogovore. Koliko zadev, koliko j pritožb, koliko vprašanj! Za predsed- ' nika „Županske zveze" je bil soglasno izvoljen poslanec Jožef Skoberne, ki so mu župani s tem izrazili svoje največje zaupanje in mu tako dali nekako zadoščenje za krivico, ki mu jo dela beograjska vlada, ki noče verificirati njegovega mandata, da lahko ne-.¡¿.voljeni samostojnež Kirbiš po krivici pobira dijete in s svojimi tovariši-^amostojneži izdaja in prodaja sloven j oko avtonomijo! Poslanec Skoberne je zajedno zastopnik županov sevniškega sed nega okraja; za posamezne sodne o-kraje so izvoljeni naslednji odbornik': O i e ž i c o: Martin Kink, župan i Pleterju; Celje: Jožef Rebov, žup., Teharje; ,G o r n j i g r a d: Marko blakač, župan, Rečica ob Savinji; za \ o n j i c e: Franc Goiogranc, župan, Konjice trg; Kozje: Martin Vrečko, župan presečno; Laško: Martin Topole, župan Marijagradec; Rogatec: Janez Roškar, župun, Raju-kovi.e; Slovenji gradeč: Iva a Guzei, župan, S t, Janž pri Dravogri.-uu: S m a r j e pri Jelšah: Mat, Jecl, župan, Šmarje okol,; Šoštanj: M, Gteii.ovnik, župan^ Sv. Martin n. P.; Vransko (še ni določen), ivončno so zborovalci sklenili te-Ie resolucije: 1, Poslovanja, zadevajoča vojaščino, naj se odvzamejo županstvom in zopet vrnejo okrajnim glavarstvom Na1 se cdpravi naredba, da morajo, župan, tajnik in polovica občinskih od bornikov hoditi s fanti k naborom, Posebno naj vojaška uprava spootuj6 aeije in katoliške praznike, da ne bo nastavljala naborov na nedeljo, kakor se to dogaja. 2. Pobiranje davkov se naj ne 'z-roči obSinam, kakor na Hrvatskem — ampak' naj ostane sedanji sistem, vendar mora ljudstvo pri določevanju dav kov dobiti upliv in vpogled. Davčna ob.ast naj plačilne naloge pošilja ob-davčenoem naravnost, ne pa i oiom žu ranstev, kakor so si to zadnji čas izmislili. ;>. OdklanjamO načrt, da se obč -nam jcsiavijo od države tajniki, kfc je to preti avtonomiji občin. 7.i tnjni-iie, ¿i ?ih nastavlja občira, i cia>c država za prenešeni del krrj L jdpo-ro. Tudi odklanjamo zahtevo, da bi morale, občine razne tiskovine plače -vati iz lastnega. 4. :Avtonomni delokrog občine naj bo velik. 5. .Tudi v novem šolskem zakonu se mora občinam priznati vpliv na šy-io, pa ne samo plačevanje. !> Delovanje občine kot mirovno sodišče naj se prizna! Županska zveza za celjsko okrožje je ustanovljena. Zupani, občinski odborniki in namestniki, ki ste pristaši Slovenski ljudske stranke: Naznanite takoj svoj pristop k Županski /vezi: Tajništvu Slovenske ljudske stranke v Celju! Manj dela, več plaže. Na predlog ministra za prasveto Svetozaria Pcibičeviča in po zaslišanju ministrskega sveta je 15. junija izšla naredba ministrstva prosvete o povišanju plač, o plačevanju preko-časnega dela direktorjem in profesor-jem. S to naredbo se temeljna plača profesorju srednje »ole, ki znaša 2400> dinar jo/ na ieto, povišuje za t>0U din. na leto, izpočetka po tretjem in šestem, pe/neje pa po vsakem drugem letu do najvišje ieuie plače tílíÜU dinarjev. Zoper to nmiamo in ne rečemo ni česar, in to tem manj, če se pomisli, da so se Ijudskošolskim učiteljem ža dolgo časa v veliki meri povišale plače. Nekaj pa vsebuje ta naredba, česar ne moremo odobravati, marveč m« ramo grajati, in to je skrajšanje delavnega casa srednješolskih profesorjev, Prej so nastavniki morali imeti na teden to^le število ur: direktorji popolnih srednjih šol do 5 ur, direktorji nepopolnih pa 5 do ti ur; profesorji üu'smuii ...'cjoiah, ki imajo manj kot 200 učencev, 10 do 20 ur, na šolah» ki imajo nad 200 učencev, 1Ü do 1.8 ur. S tc naredbo pa je minister Pribi-cevič število ur, ki so jih dolžni profesorji podučevati na šolah, zelo skraj šal. Direktorji sploh niso več zavezani, da bi imeli ure. Profesorji, ki so že dovršili 20 službenih let, so dolžni na teden imeti samo 12 do H ur, oni, ki pa še niso dovršili 20 službenih let, in supienti z izpitom pa 14 do 16 ur* Ce pomislimo, koliko časa zavzemajo velike počitnice in razne druge liočitnice in narodni prazniki, s katerimi js oblagodarjena naša Jugoslavija ter koliko časa odvzamejo poduku, lahko preračunimo, koliko ur na ieio bo po novi naredbi znašal delovni čas srednješolskega profesorja. V tem oziru ni nobene i mere z drugimi stanovi, tudi z uradniškimi ne, a kamo-li z delavnimi stanovi, zlasti še s kmetskim stanem. Kje dobiš kmeta ali delavca, ki mu je na teden t - a delati si'mo 12 do 14 ur.?. Delavci, k» morajo opravljati težka, naporna in u-trudlüva dela, so si z večletno borbo izvojevuli osemurni delavnik, prej $o morali delati po 10 do 12 ur na dan« torej toliko ur na dan, kolikor sedaj profesor, na teden. Znižanje delovnega časa za pro-< fesorje je torej neutemeljeno, ,To kaže ludi naredba sama, ko določa, da mora procesor, če je treba, prevzeti tudi do 8 ui na teden preko določenega najvišjega števila ur, Ce je bilo treba, puo/esorjem skrajšati delovni čaa na 12, oziroma 14 ur, kako se jih pa more ,po:tm siliti, da morajo preko teH ur prevzeti še 8 ur na teden? ¿Tega pa nooen profesor ne bo čutil kof silo, marveč bo te ure preko onih 12 aB 14 ur, ki jih je dolžan podučevati, — prav rad sprejel, ker bo za nje dobil posebno plačo. Ta plača bo taka, da je noben ñe bo odklonil in zavoljo nj® Zaklad na otoku. Iz angleškega prevedel Paulus. (Dalje.) „Rfiaumem vas!" je rekel zdrav -uik. „Vi hočete celo zadelo obdržati tajno, hočete zadnji del ladje spreme-*»ti v ti dnjavo in vanjo dejati naše ?anes(jvve domače služabnike ter jih oborofc'Ji z vsem smodnikom in vsem orožjem, kar ga je na krovu — z drugimi beiseuami : vi se bojite — upora L" „Ojspcd doktor", je resno rekel '•-apiUn Smollett, „nočem vas razža-liti, asipak to pravioo' vam odrekam , eta bi dajali mojim besedam pomen, ki ga ni.uajo! — Neodpusten greh bi sto- f^g» p JBtmcznega moža na krovu La i.idi ¿a vašo varnost. Dobre oči ima-n i i,e' da ni vse tako v red * --r oi moralo biti. Zato vas pro -"m, bodite previdni! Dovolite mi, dp odredim, kar je za našo varnost no» oehodoo potrebno — ali pa me oave « žae wl uioje dolžnosti! To je vse.!/* *B"»tiian Smollett", se je nasmehnil zdi^> ru k, „ali ste kedaj čuli tisti latinski rek o gori in o miši? i)p-,os -tito« prcsiTi, pa vi me nanj opominja-i i e !, Svojo lasuljo stavim, da ste imeli , se kaj vfcS » mislili', ko ste vstopni.'1 „Co»pj.d doktor, yi ste jako bistroumni! Kg sem vstopil, sem bil prepri-! ran, da bom odpuščen iz službe. Ni -i sem mis" iT, da bo gospod Trelawnex 1 liOt^i slišati to besedico!" „Res je tako!" je vzkliknil gra-; ičak. M'Ako bi ne bil posegel vmes gospod dr. Livesey, k vragu bi vas bil ;>oslal! — Pa poslušal sem vas. Sio-ril bom, kakor želite. Ampak mislil bom poslej še slabše o vas." TTisto pa, kakor vi hočete 1" je rekel kapitan. „Jaz bom storil svojo dolžnost!" In s tem se je poslovil. „Gospod Trelawney", je rekel sedaj zdravnik, „kljub svojim nr,zorom moram priznati, da imate vsaj dva poštena človeka na krovu — tegale moža in Silverja." „Silvcrja, ako hočete!" je vzkliknil g/aščak. „Kar se pa tegale nez-nosneža tiče, pa pravim, da je njegovo obnašanje nemožato, nemornarsko, in za Angleža sramota!" „Bomo videli!" je dejal zdravnik. Ko smo prišli na krov, je moštvo £.e prekiadalo smodnik in orožje na novo določeni prostor pod glavno ka-juto, kapitan in Arrow pa sta to delo nadzorovala. Tudi prostore za ležišča so, preuredili. Hunter, Tom, Jack, zdravnik, in graščak ter jaz smo dobili naše viseče postelje v zadnjem delu ladje, Arow in kapitan pa bi naj spala v ka-juti na krovu. Tako je bilo vse urejeno po želji kapitanovi. .Vsi smo bili pridno na delu prenašajoč smodnik in postelje, ko sta Še priveslala zadnja dva mornarja ter dolgi JohA z ujima v malem obrežnem čolnu. Kakor maček je splezal John na krov, kljub svoji pohabljenosti. „He, tovariši —je vzkiiknil, ko je videl, kaj se godi, „kaj pa to po- meni?" „Smodnik prenašamo", je dejal e-den mornarjev. „Ka:? Pri moji bergli! Zamudili bomo i godni jutranji veter!" je zav-» zet vpil Silver. „Jaz sem tako zapovedal!" ga je kratko odslovil kapitan. „Pojdito doli v kuhinjo mož! Ljudje morajo dobiti večerjo!" „Da. da, koj!" je pokorno odgo-» voril kuhar, po vojaško pozdravil i|» izginil v spodnjih prostorih". „Tj je izvrsten človek, kapitan 1 * je dejal zdravnik. „Morebiti!" Tu je odvrnil kapitan Smollett. — „Počasi, počasi in previdno!" se je obrnil k mornarjem, ki so nosili sioodnik, in zagledavši mene, so je osorno zadri: „Kaj postopaš tod, fant! — Da mi greš doli doli h kuharju in dobi si kak posel!" Ko sem skočil po stopnicah, sen» ga Čul reči k zdravniku: „Posiopačev ne bom trpel na svoji ladji!" Porom vam, čisto graščakovega mnenja sem bil in Iskreno sem sovra« 211 kapitana. (Dalje prihodnjič.) 8. etra« SLOVENSKr GOSPODAR. 21. julija 1921 j v fndi ne bo odklonil onih „nadur." — Erofesor. popolnoma usposobljen, bo dobil plačilo od vsake take ure in si-fcer se ura naučnega predmeta računi po 80 K, ura veščin pa po 56 kron. Koliko bo pri obilici predmetov, ki se ttandanes podučujejo na srednjih šolah, to znašalo na leto, si lahko vsakdo izračuna, ¡Tako se gospodari z državnim denarjem, ki se povečini steka iz davkov, kateri so že danes ogromni ter se pri takem gospodarstvu bodo le še povečali. Tako gospodarijo demokrat-je in samostojna kmetska gospoda, ki je sedaj na vladi. To so tisti velikanski uspuhi za slovenskega kmeta, s katerim Be toliko bahajo samostojni kmetijski poslanci. n—irnrr bummi i ii i » um n~tmr• imiiii ibhhiiiiht—n— y pomoč našim mlatičem Vsako leto ob tem Času nas gre na stotine slovenskih mož na Hrvatsko in celo v. Slavonijo mlatit žita, ječmena iu pšenice, da zaslužimo kruh za sebe in za svoje družine. Delamo od zore do pozne noči v potu svojega obraza. Ker ne gre nikjdo mlatit, ki ima dovolj kruha doma, smo ravno mi revni viničarji in majhni posestniki navezani na ta zaslužek, da se zašilo preživimo čez zimo do nove žetve. Mnogi izmed nas nima niti toliko denarja, da bi se peljal po vlaku na Hrvatsko, ampak moramo iti peš mnogo ur, da, po cele dneve. Peš gremo zopet nazaj in vsak je zadovoljen, ako ima le toliko denarja, da plača voznika, ki mu pripelje „mertik" (to je zrnje, katerega je zaslužil} na ~dom, ali da plaža drago železnico za sebe in zrnje. Ali ne bi bilo radi tega pravično, da bi vlada nam ubogim mlatičem dovolila vsaj polovično vožnjo po železnici, tje in nazaj?, In za mectik se tudi naj zniža prevoznina* Ce ima vlada toliko denarja, da je dala kar milijone in polovično vožnjo za Sokole, ki so šli na veselico v Osjek, kakor sem čital v „Slov. Gospodarju", potem se naj tudi usmili nas revnih mi a-tičev, ki no gremo na veselico, ampak na frdo delo za ljubi kruh. Prosimo vlado, da nam vsaj do prihodnje žetve (za letos je itak že jirepozno; dovoli vsaj polovično vožnjo za nas in 2a naš mertik. Naše posiance od SKZ pa tudi prosimo, da "podpirajo našo prošnjo pri vladi in da tam povejo, kaj želimo in kako trpimo. Miati6-vini6ar iz ljutomerskega okraja. Politični ogled. Kraljevina SHS: Pred od-potovanjtm na oddih je Pašič poskrbel, da sc bili od vlade imenovani — kraljevi namestniki. Imamo tudi spet dva nova ministra za vojno in za ag-sarno reformo. Pašičeva vlada bo gotovo umrla pri jesenskem zasedanju zbornice, Grki nam ponujajo Solun, ako jim pomagamo pri obrambi Cari-graua* Laški parlament že zopet zboruje in se mu je predstavila nova Bonomijeva vlada. Madžarska mirovna pogodba je odobrena in sedaj bode morali Ogri izročiti Avstriji one pokrajine, ki pripadejo po mirovni po-fcodbi Avstriji, Pri tej priliki bo morala tudi naša država Madžarom vrniti Počuh, Tedenske novice. t Samostojnežem v posnemanje. V Bosni se je osnovala pred volitvami v konstituanto naši Samostojni podobna stranka. Kandidati te stranke so za časa volitev ravno tako kakor Urek in Drofenik na vsa usta kričali, da se bodo potegovali za avtonomistično ureditev naše države. Izmed izvoljenih bosanskih kmetskih poslancev je pozabil posl. Divljan na svoje obljube in glasoval za centralističen ustav. Kaj stori vodstvo stranke? V svoji seji obsodi postopanje poslanca Divljana in ga pozove naj odloži mandat. A kaj je storilo vodstvo samostojne stranke? Ali je cbsodilo izdajstvo svojih poslancev? Niti pisnilo ni. In zakaj ne? Ker so člani vodstva tudi deležni milijonov, kateri so dobili njih poslanci za svoje izdajstvo, katere pa bo plačeval — slovenski kmet. t Ali pride Urek še na Pilštanj? Urek je imel na Piištanju shod pred občinskimi volitvami. Da si je izbral ravno Pilštanj in ravno zadnjo nedeljo pred volitvami, je nekaj posebnega. Razumljivo pa je, kajti Pilštanj je bil ob volitvah 28. nov. 1920 najboljša Ure-kova postojanka. Zelo žalostno se je končalo to Urekovo zborovanje. Ves potek je bil na vse mogoče resnične in neresnične načine popisan po časopisih in tudi v »Gospodarju«. Zlaj le nastane vprašanje: Ali naj pride Urek še na Pilštanj zborovat, ko je ob tako slovesni priliki, na tako imenitni postojanki, tako zmagovito pogorel? Skoro lahko trdimo, da ga ne bo. Ljudje ne kažejo nobene volje, Ureka poslušati, še manj, se po njegovem receptu zdraviti- Preveč resno se vprašujejo: Zakaj smo se tepli, zakaj si razbijali nosove? Zakaj imamo opraviti s sodnijo. Zakaj zapravljamo čas in denar s tožarjenjem. Zakaj se sovražimo, zakaj se grdo gledamo? Zakaj je nastal pretep ravno tisto nedeljo, ko je prišel Urek? Čemu vse to? Ali smo mi krivi ali je Urek? Ali gre v Kozje 35 prič za tiste misli, ki jih imamo sami, ali za tiste, ki nam jih je povedal Urek? Ali nas ni on, Urek, naučil slabih dejanj? — Urek, dovolj dolgo si hodil po vodo, 'zdaj si ti je pa vrč razbil. »Urek, Urek, kje so tvoje obljube, kam so splavale!!« Kaj si obetal, in kaj si storil? Za ce itrali-zem si se prodal; kaj si pa obljubljal o Božiču 1919 po shodih: Poglejte: si govoril, kako malo nas je slovenskih kmetov, pa še mi ne bi skupaj držali. 700.000 naših kmetov je pod Taljani! Ali bi ne bil greh, če bi še nas kdo razdelil. Srbi držijo skup, mi bomo pa še enkrat bolj. Dosti si obetal, pa nič storil. Koruza sama nam ni bila zadosti. Dolgo čakamo, pa nismo ničesar dočakali! Sedaj boš pa Urek ti čakal in dočakai! Da, dočakal polomijo. t Mogočnemu Ureku, ki vedno trdi, da je on duševni vodja Samostojue in da morajo drugi tako plesati kakor on hoče, ki se norčuje iz svojih poslanskih tovaršev, v klubu Samostojne, v spomin! Ob času volitev so listi pisali, da je Urek za centralizem in da je v tem smislu govoril L 1919, ko se ie hodil klanjat »vsemogočnemu« Žerjavu. Kot velik gromovnik je to v »Kmet. listu« odločno zanikal in grozil vsakemu s tožbo, kateri bi to trdil. Postal je Urek po svojih velikih obljubah poslanec. Po prihodu v Beograd je zahteval še več avtonomije kakor Jugoslovanski klub. Ko pa se je po prizadevanju dr. Voš-njaka, kateri je pravi vodja Samostojne, sklenila kravja kupčija z vlado, ko je Urek postal podpredsednik zbornice z postranskimi dohodki 72.000 K, je pozabil na avtonomijo in na težave, ki tarejo slovenskega kmeta. Kot viden znak njegove politike služi odlikovanje, katero je prejel zato, ker je glasoval za —• centralistično ustavo. Upati je, da se bo v bodoče ljudstvo izogibalo shodov izkoriščevalca ljudstva, kateremu ostane na večne čase pečat laž-njivca in izdajalca slovenskega kmetskega ljudstva. t Dobro uspeli shodi v okraju Ma-renberg. V nedeljo, 10. t. m. se je vršil jako dobro obiskan shod na Kapli, dne 17. t. m. pa lepa shoda pri Sv. Antonu in Sv. Primožu na Poh. Na vseh shodih je govoril poslanec VI. Pušenjak, ki je razpravljal o političnem položaju in o perečih gospodarskih vprašanjih. Ljudstvo je odobrilo politiko naših poslancev in izrazilo željo, da nadaljujejo boj za avtonomijo do končne zmage. Na shodu pri Sv. Primožu je lepo govoril posestnik Al. Peruš, predsednik kraj. odbora Kmetske zveze. t V nedeljo 31. julija po maši je shod na Remšniku, popoldan po ve-černicah zborovanje zaupnikov v Ma-renbergu. Na obeh zborovanjih govori poslanec Vlad. Pušenjak. t Velik mladinski shod pri sv. Ignaciju (podružnica Sv. Lovrenca na Poho-ju) šentlovrenske mladinske organizacije dne 31. julija t. 1. ko se obhaja obenem slovesno patrocinij podružnice. Vljudno vabimo, da ta dan pohiti vsa zavedna mladina okoliških mladinskih društev kot lansko leto tudi letos v obilnem številu na ta prijazen hrib. Vspored: ob 10. procesija z Najsvetejšim, pridiga in sv. maša, potem na prostem govori deklamacije in telovadba Orlov in Orlic, ki se ne bi mogli udeležiti tabora na popoldan večernice in cerkveni gover za mladino. Pridite! t Jareninski »Orel« uprizori v nedeljo, dne 24. julija 1921 po večernicah »Kri-voprisežnika«, narodno igro v treh dejanjih. Po predstavi prosta zabava. Pridite v obilnem številu! t I. Prleški orlovski tabor v Ptuju, kateri se vrši dne 31. julija t. 1. obeta biti zelo sijajen, kajti zanimanje za ta tabor je v naših Slovenskih goricah in na Dravskem polju zelo veliko. Od vseh strani prihajajo nove prijave. Nastopili bosta dve godbi in več pevskih zborov. Prireditev bodo krasile tudi narodne noše. Kdor se želi istega udeležiti, naj se pravočasno prijavi. Bog živi! t Orlovski nastop pri Sv. Benediktu v Slov. goricah se je dne 10. t. m. sijajno posrečil. Mladi Orel lenarškega okrožja ja pokazal vse svoje zmožnosti. Udeležba je bila nad vse pričakovanje številna. Pri romarski cerkvici Sv. Treh kraljev se je vršila cerkvena svečanost; pridigoval je č. g. domači župnik Go-milšek, slovesno sv. mašo pa je opravil preč. g. prošt-begunec Gregor Einspielen Popoldanski nastop vrlih Orlov je bil naravnost vzoren. Po nastopu se je vršila prosta zabava s srečolovom. Šent-lenarski Orel, naprej po začrtani poti! t Kmetski tabor v Ormožu dne 17. julija je izvrstno uspel. Bil je nekaka, manifestacija zoper sokolski izlet istega dne. Naši kmetje o liberalnem sokolstvu nočejo nič slišati, še pogledati jih nočejo. Zato so si ta dan priredili svoj tabor na Hardeku v vrtu našega vrlega pristaša Hanželiča. Obširno prostorišče, ki je bilo odločeno za svečanost, se je napolnilo z našimi vrlimi pristaši iz kmetskih vrst. Bilo je veliko kmetskih mož in žen, tudi mladina je bila obilno zastopana. Na političnem shodu, ki se je vršil kot prva točka na programu prireditve in ki ga je vodi! načelnik krajevne kmetjke or- fanizacije Masten, je govoril poslanec r. Hohnjec. Njegova izvajanja o političnih razmerah v naši državi, o tem, kako je nastala ter bila sklenjena ustava za državo, o našem stališču napram ustavi, o bodočem našem političnem življenju, o politični neznačajnosti slovenskih liberalcev in samostojnežev in o velikih nalogah, ki jih morajo vršiti naše krščanske organizacije, so žela burno odobravanje. Nato je profesor Vesenjak jasno in odlččno razpravljal o sokolaštvu in o drugih važnih vprašanjih ter z navdušenimi besedami klical na delo v smislu našega odličnega programa. Govorili so še nekdanji poslanec Meško od Sv. Tomaža, kmet Meško s Polenšaka in domačin Zadravec. Sledila je ljudska zabava, pri kateri so se pele naše lepe slovenske narodne pesmi ter je tudi svirala godba. Na večer je naš domačin Kreuz priredil kino-predstavo, ki je vzbudila mnogo smeha ter ljudi splošno zadovoljila. Kmetski tabor v Ormožu je dosegel svoj namen ter se more imenovati velik uspeh naše organizacije v Ormožu iu okolici. _ t Skrb za dober kmetski naraščaj. V Sloveniji imamo tri državne kmetijske šole, ki bi nam naj vzgojevale dober kmetski naraščaj in sicer v Mariboru, v Št. Juriju ob juž. železnici in na Grmu na Kranjskem. Kakor je strokovna Izobrazba potrebna za obrtniški naraščaj, ravnotako je tudi potrebna za kmetski naraščaj. V dobrobit našega kmetskega stanu bi bilo, ako bi naši kmetje pridno pošiljali svoje sinove v kmetijske šole, kajti strokovna izobrazba našega kmetskega naraščaja je postala vsled danih razmer nujno potrebna. Tudi šolanje na državnih kmetijskih šolah pride mnogo ceneje nego na drugih učnih zavodih, saj se tudi za revne mladeniče dobe štipendije ali druge podpore, v tem prednjačita na Štajerskem okrajna zastopa v Brežicah in v Mariboru. Želeti bi bilo, da bi temu vzgledu sledili še ostali okrajni zastopi, denarni zavodi in županstva. Skrbeti za dober kmetski naraščaj je doižnost vsakega dobrega državljana. t Kako gre zavarovalna družba »Jugoslavija pogorelcem na roko? V Kozjem je pogorel pred kratkim zaveden Slovenec. Vse mu je zgorelo do tal. Poslopje je imel zavarovano pri graški »Wechselseitige« ali »Jugoslaviji« iz Beograda, povišek pa pri ljubljanski »Vzajemni zavarovalnici«. Naša Vzajemna je pri cenitvi brez odbitka vračunala celo zavarovano svoto, »Ju- slavija pa je ubogemu pogorelcu po svojemu zastopniku odračunala za kamenje, opeko in ožgani les na pogorišču svoto 18.000 K. Se nemška Wech-selseitige poprej ni tako postopala s Slovenci 1 . Advokat dr. Fettlch v Ljubljani pošilja našim ljudem na Slov. Štajerskem, ki so bili dosedaj zavarovani ra di požara pri graški „Weohselseiti -¿o", neke opomine za beograjsko za*-varovalno družbo „Jugoslavija." Dr. Fetticn računa znatno svoto za ta opomin. Opozarjamo naše ljudi, da naj listi, ki pri družbi „Jugoslavija" ni ničesar podpisal ah zavaroval, kar vrne advokatu dr. Fettichu dotični o-jiomi:>. Napišito mu: „Pri „Jugoslaviji" nisem zavarovan in nisem tej družbi ni5 dolžan." Res prijazna je tabo-ograjska družba „Jugoslavija", da hoče kar z advokatom prisiliti naše Slovence, da se morajo pri njej zavarovati. Slovenci imamo svojo slovensko „Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani.. „Jugoslavija" pa naj skuša s pomočjo liberalnih advokatov Makedonce te® Črnogorce prisiliti, da se zavarujejo pui njeiv t V vseh davčnih zadevah, posebno glede prizivov zoper previsoko odmerjeno dohodnino se naj pristaši Slov. ljudske stranke (Kmetske zveze) obračajo na Tajništvo Slov. ljudske stranke v Celju, hotel pri Belem volu, ki jim bo dalo potrebna navodila. t Sedematoletnica ustanovitve lil. reda sv. Frančiška. Sv. Frančišek je leta 1221 ustanovil tretji red in obhajamo letos 7001etnilo tega dogodka. Ta izredna obletnica se bo povsod slovesno obhajala. V ljubljanski škofiji jo bodo slovesno proslavili dne 24. julija, v Mariboru pa jo bomo praznovali od 12. do 15. avgusta v romarski cerkvi, baziliki Matere Milosti pri frančiškanih po naslednjem sporedu: 12. avgusta zvečer litanije z dvema blagoslovoma. Tridne-vnica 13., 14. in 15. avgusta. Premišljevanja bodo v soboto 13. avg. zjutraj ob 5., dopoldne ob 9. in popoldne ob 3. uri. — V nedeljo 14. avgusta zjutraj ob 7., dopoldne ob pol 10h in popoldne ob 3. — Na praznik Marijinega Vnebovzetja v pondeljek 15. avgusta zjutraj ob 7. in popoldne ob 3. — Govore bo-deta imela preč. p, provincijal Auguštin Čampa in p. Salvator Zobec, urednik »Cvetja«. 15. avgusta ob 8. pontifikalna sv. maša knezoškofa lavantinskega in potem njegova pridiga. Po cerkvenem opravilu bo veliko zborovanje častilcev sv. Frančiška v Gčtzovi dvorani. Govor popoldne ob 3. velja za mesečni shod, po večernicah zahvalna pesem Te Denm in sklep svečanosti. — Za hrano in stanovanje si morajo romarji sami skrbeti. Častilce sv. Frančiška že danes toplo vabimo, da se udeležijo te slav-nosti. — 16. avgusta smo nameravali imeti zborovanje voditeljev tretjega reda lavantinske škofije. Ker je pa vožnja draga, bo to zborovanje v pondeljek, dne 22. avgusta ob 9. uri v cerkvi sv. Alojzija. Popoldne istega dne se začnejo duhovne vaje za duhovnike lavantinske škofije. Tako se gospodje zamorejo z istimi stroški udeležiti zborovanja voditeljev 111. reda in potem sv. duhovnih vaj. t Neurje. Iz St. Petra pod Mariborom se nam poroča: Preteklo soboto proti večeru smo imeli pri nas silno neurje. Bliskalo in grmelo je kakor na sodni dan. Strela je udarila v viničarijo Lojzeta Cvikl na Metavskem vrhu. Moč treska je bila tako silna, da je pri hiši iztrgalo okno z okvirjem vred ter tudi zid pod oknom in tudi nad oknom. ,V hišo se je dva dni poprej preselil nek čevljar. K sreči ni takrat bil doma, sicer bi ne bil več med živimi. Zgorelo mu je pohištvo, obleka in ves živež. Zgorela sta hiša in hlev. Sosedov hlev in hišo so obvarovali z veliko težavo pred požarom. Pogorelec je bil zavarovan za samo 400 ki on pri neki graški zavarovalnici. t Novice iz Gornje Sv. Kungote. Naš občinski odbor se je enoglasno izjavil za avtonomijo nerazdeljive Slovenije. — Sadja je pri nas zelo malo. Vinogradi pa kažejo naravnost iz borno. Posebno vrste, ki so pozno cvetele, so nastavile obilo grozdja. Tudi bolezni na grozdju ni opaziti. V naših krajih devajo h galici k vsakim 300 litrom vode 3 kg kuhinjske soli. Pravijo, da je to za trto zelo dobro. Bi bilo priporočati, da kak strokovnjak to preišče. — Obesila se je dne 13. julija kočarica M. Lorber (ne Tacer, kakor je poročala »Straža«) na Vrtičah. Visela je več dni^ lami 1921, SLOVENSKI GOSPO KAR* 3. stran, ^ predno so jo našli, Bila je malo slabo-črnina« Lasten mož jo je v nedeljo, dne 17. t m.'na malem vožičku pripeljal v našo mrtvašnico. — Otave bo zelo malo. Tudi sena je bilo manj kot druga leta. ¿e sedaj nam ponujajo za sladko seno 350 do 400 kron. Spomladi bo velika stiska za živinsko krmo. Radi tega spravimo vsako bilko. t Smrt med pretepači. V MezgOv-cfti so se stepli neki fantje ¡2 Polen -čaka in Sv. Marka. Pri tem je ustrelil z vojaško puško fant iz PolenšaKa Santa oi Sv. Marka. Ali bi ne bil ds, da s« bolj strogo nastopa proti-naši mladini, ki nosi orožje, celo nodovof -jeno vojaško, in dolge nože? Ali naši Kriminalisti spijo? Ljudstvo zahteva ostrejše kazni proti razgrajačem. t Na Tičevem pri Ponikvi ob juž. žel- je dne 16. t. m. pogorel posestnik Janez Goleš, p. d. Pšeničnik. Udarila je strela Zgorelo je gospodarsko poslopje, poljsko orodje, obleka, živila, seno. Dne 10. avgusta 1915 mu je zgorela hiša tudi vsled strele. Hiše še do-sedaj ni mogel postaviti zaradi prevelike draginje. Stanuje v zasilni bajtici, ¿ma 5 nepreskrbljenih otrok. Usmiljena srca se prosijo, da mu pomorejo v tej veliki nesreči. Morebitni milodari se naj pošljejo na župni urad Ponikva ob juž. ieleamei t Grrad Branek pri Ljutomeru. Izobraževalno društvo »Braneška zveza« naznanja cenjenemu občinstvu, da bo v nedeljo dne 24. julija ob 3. uri popoldne svojo prireditev ponavljala v veliki grajski dvorani. Vstopnice se dobijo v gradu že v soboto popoldne. K točni in obilni udeležbi vabi uljudno odboc MMm gospodarstvo. g ljutomersko — ormožke gorice. Grozdja je precej in če nas ljubi Bog obvaruje toče in da primerno vreme, bomo imeli srednje dobro trgatev. Pe-ronospora ne nastopa dosedaj, pač pa se že prikazuje naš najhujši sovražnik —- pepel (oidij) Vedno še se najde nekaj malomarnih vinogradnikov, ki nočejo žveplati, ker se jim mili denar za žveplo. Pri tem pa ne premislijo, da okužijo s tem vse sosedne vinograde in vso okolico. Proti pepelu se obranimo samo .s pridnim in vestnim žveplanjem. Tudi škropljenje s saloidinom pomaga. Vroči dnevi so zelo ugodno uplivali na razvoj grozdja, k; te dobiva moko. Sadja bo zelo malo. g Lepi uspehi slov. konjerejcev ioariborskega okraja. Dne 19, julija se je vršilo v Mariboru premovanje konj aa mariborski sodni okraj. Konjerejca «o pr^nali 63 kobil in žrebic in štiri žrebce, Živali so bile v. vsakem oziru prvovr,*me V komisiji so bili sledeči gospodje: Lovro Petovar, župnik .Viktor Preglej, živinozdranik nadzornik Hinteriechner, vladni svetnik Pavlin, ždviaozdravnik Cerne, podpolkovnik Ravnikar4 in ravnatelj Grivec. Odbornik konjerejskega odseka č. g. župnik Preglej se je po končanem premovan-ju v izbranih besedah zahvalil konje-rejeem za njih požrtvovalno delo v prospeh slovenske konjereje in jim je častilal k lepim uspehom. Nato so se razdelila darila. Dobili so: Darila I. za plemenske kobile: 1. Jože Bondu-rij, Orehovavas, 400 K in diploma; 2. Karel 8enekovič, Pernica, 300 K in friznanlca; 3. Franc Ogriu, Sv. Ja-ob V; Slov. gor., 200 4. J. Hor--oiizky. St, Ilj v Slov, gor., 140 K; 5. Jakob Valentan, Dragučova, 120 K;, 6. Ivan «Tare, Šentjakobski dol, 100 K;. 7. Franc Ogrin, Sv. Jakob v SI. g., 80 K; b. Ivan Rokavec, Sv. Peter, 8Q K; 9, Boštjan Kraner, Sv. Jakob, 7Q K; 10. Karel Zugman, Sv. Marjeta n. Dravskem polju, 60 K, Darila II za tuleta?» žrebice: 1, Ivan Cep, Smarje-ta na Dravskem polju, 300 K in diplo mo; 2. Anton Medved, Hotinjavas, 260 K in priznanioo; 3. Jožef Jarc, Sv.: Jakoo v. Slov. gor., 200 K: 4. Jakob Valentan, Dragučova, 160 K; 5. Anton Vernik, Orehovavas, 100 K; 6 . Jožet O.rnik, St. Peter, 80 K. Darilo III za dveletne žrebice: 1. M. Kme-lec. Orehovavas, 260 K; 2, Jern. Pu-čko. Sv. Jakob v Slov. gor-, 180 K; 8. Boštjan Kraner, Sv. Jakob v. Slov. 100 K; 4. Franc Zeleznik, Sv.-Peter. 140 K; 5, Karel Zugman, Sv* Mašeča na Dnavskem polju, 120 R;r C. Ak&ii Paluc, Spodnji Duplek, 100 K; 'L Jareninski dvor 80 K; 8, Ivan Mesarec, Sv, Jurij na Pesnici, 80 K; 9. Jožef .IIornit2ky, Sv, Ilj v 81. g., 80 K. 10. Andrej Stern, Rače, 60 K; 11. S»ofan Lah, Podova, 60 K; 12. A. Kokot. Zrkovce, 60 K, Darila IV. za enoLtue žrebice: 1. Alojzij Kacjan, Zrkovce, 200 K in diplomo; 2. Ivan Pungannik, Orehovavas, 150 K ter priznan eo; 3. Ivan Zigart, Orehova--.as, 100 K; 4. Franc Ogrin, Sv, Jakob, 100 K; 5. Jakob Poljanec, Dob-,-enjG, 80 K; 6. Boštjan Kraner, Sv. Jakoo v Slov. gor., 80 K; 7. Kari Se-nekovič, Pernica, 60 K; 8. Ivan Ro-kavbC. Sv. Peter, 60 K. Darilo V za enoletne žrebčeke: Leopold Melaher, Poorežje, 100 K in diplomo; skupaj: 49i'i K. — Za prihodnjo spuščalno dobo ae obljubljeni z ozirom na prvovrstni asaierijal za sodni okraj Maribor in okoliš najmanj 4 plemenski žrebei. Eventne.ne tozadevne prošnje ali nasvete ja predlagati odborniku konji-rejsjeega odseka št, 2 živinozdravniku H. liinterlechner, vet. nadzorniku v Mariooi u. g Mariborski živinjski sejem 12. t. m. Prignalo se je 27 konj, 12 bikov, t67 volov, 240 krav in 16 telet. Skupaj 462 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 16 — 18 K, pol-debeli voli 14—16 K, plemenski voli 12—14 K, biki za klanje 11—12 K, klavne krave debele 12—13 K, plemenske krave 8—12 K, molzne krave 1 kg 10-16 K, breje krave 10—14 K, mlada živina 11—12 K, teleta 1 kg 12—14 K, krave za klobasarje 1 kg 6—7 K. g Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 15. julija 1921 se je pripeljalo 182 ščetinarjev in 3 koze. Cene so bile sledeče: Plemenske svinje za 1 kg žive teže od 20 - 24 K, polpitane svinje za zakol 20—24 K, mladi prašiči 6—8 tednov stari komal 200—300 K, mladi prašiči ok. 3 mesce stari 300—500 K, mladi prašiči ok. l/t leta stari 700—1000 K. Kupčija je bila živahna. g Mesne cene v Mariboru. Vdovsko meso I. vrste 1 kg 26 K, II. vrste 24 K, meso od bikov, krav, telic 22 K, telečje meso I. vrste 1 kg 18 K, brez kosti 21 K, II. vrste 16 K, svinjsko meso sveže 32 K. g Cena senu. Za 100 kg sladkega sena plačujejo v Mariboru sedaj 320— 400 K, za kislo 280-300 K. Pomanjkanje sena bo letošnjo zimo zelo veliko. Splošno se je pridelalo 25—40% manj sena kot navadno. Ker je živine vedno več in je izvoz silno omejen, se bo pozimi in na spomlad čutilo veliko pomanjkanje sena. Svetujemo, da spravite vsako bilko, ki je porabna za živinsko krmo, skrbno pod streho. Varčevanje s krmo je že sedaj na mestu. Tudi slamo uporabite vse za krmo. t Marelice in breskve stanejo na mariborskem trgu komad 1—3 K. Sadja pride silno malo na trg. t Krompir je letos zelo dobro obrodil. Ker imamo bolj suho vreme, ni opažati letos prav nobenih krompirjevih bolezni. Kakovost krompirja je izborna. Položaj na lesnem trgu. Od nekaterih lesnih trgovcev pričakovano zboljšanje lesnega trga se v zadnjem času ni udejstvilo in pričakovati je še nadaljnega padanja cen. Za Slovenijo prideta v glavnem dva trga v poštev in sicer srbski in italijanski; prvi pa izgubiva od dne do dne na vrednosti za nas, ker je nastopil zelo nevaren tekmec iz Cehoslova-ške. Velike množine slovaškega lesa so se spravljale po ceni donavski poti ! v našo državo in neizmerne množine ; lesa iste provenijence še čakajo že dve leti na odjemalca. Ni misliti, da bi se : položaj na tem našem trgu izboljšal, ker so čehoslovaški lesni industrijci zahtevali od svoje vlade, da posreduje v Beogradu, da se zniža jugoslovanska uvozna carina, ali pa, da se odpravijo češke izvozne carine za les, ki gre v Jugoslavijo. Eno ali drugo se jim bo gotovo ali pa vsaj deloma posrečilo, kakor uči izkušnja. Drug nevaren tekmec na lesnem trgu v Srbiji je Romunska, ki se začne že polagoma udejstvovati na svetovnem trgu, ki pa bo tekmovala v prav kratkem času tudi v naši lastni državi uspešno z lesom iz Slovenije, kajti Romunija ne bo pošiljala iz svojih 6,000.000 hektarjev obsegajočih gozdov lesa samo po morju v druge evropske države, temveč si bo iskala odjemalcev gotovo tudi bližje, kakor hitro si bodejo velikanska lesna podjetja uredila moderna prometna sredstva (vzpenjače, ozkotirne železnice) v krajih, ki so pripadali nekdaj ogrski J kroni. Mišljena je v teh vrstah v prvi vrsti jelovina in bukov les. Konkurenca v iirastovem lesu je manj nevarna, ker ga Rumunska že nima več v takih množinah, da bi lahko tekmovala na svetovnem trgu s slavonskim hrastom, čeprav si je priklenila za sedaj francoski trg z dovoljenjem izvoza hrastovih železniških pragov. Preostaja nam še italijanski trg, ker Avstrija proizvaja lesa sama dovolj. Ogrska ga dobiva deloma iz Slovaške, deloma iz Rumunske in Poljske, Nemčijo pa zalaga zelo poceni Poljska z j lesom, ki ga Nemčija nima sama dovolj, da bi zadostila francoskim odškodninskim zahtevam. Italija je po mirovni pogodbi pri-pridobila približno 700.000 hektarjev gozda, iz kojih pridobi na leto 1,500.000 kub. metrov lesa, tako, da bi Italija lahko krila iz lastnih gozdov v veliki meri lastno potrebo. Toda Italija je posredovala tudi skoro vso lesno trgovino v Levanto, v vso severno Afriko in deloma tudi na "Francosko in Špansko. Ker pa ima severna Italija velike množine lesa v zalogi, ki si ga je nabavila po primeroma visokih cenah in za ko-jega ne more najti kupcev vsled padca kurza drahme, počiva tudi tu skoro vsa lesna trgovina. Za slovenski les bi se dale doseči edino še v južni Italiji primerne cene in v krajih, kamor posreduje Italija lesno , kupčijo, toda samo tedaj ako bi bile na razpolago jugoslovanska !uka in jugoslovansko trgovinsko bro-dovje; večina južnoitalijanskih in grških tvrdk zahteva od jugoslovanskega trgovca, da označi cene free on board (F. O. B.) to se pravi, da prevzame vse stroške in tudi vso odgovornost do krova ladje. To je pa pri današnjih razmerah sploh nemogoče manjšim trgovcem, večje tvrdke pa bi morale biti pripravljene na zelo velike izgube. Razven tega pa izpodriva v Italiji naš les v veliki meri les iz bosanskih gozdov, kojega se pošlje več ko 4/5 v Italijo. Na drugih trgih našemu lesu razven hrastovega pač ni mogoče nastopiti vsled prometnih razmer in ker je tudi predrag. Francoska dobiva les v velikih množinah kot vojno odškodnino iz Nem- ) čijp, poleg tega pa si je zasigurala na Poljskem poltretji miljon kub. metrov lesa, Angleška pa niti ne more porabiti vsega lesa, ki prihaja iz Švedske, Norveške, zlasti pa iz Finske, kjer so na-gromadene še iz let 1916 in 1917. Vsled tega pa tudi nadkriljuje pri ! nas ponudba v lesu daleč povpraševanje in cena za prvovrstne paralelno obrobljene deske nad 25 cm širine je padla že na 800 K za*en kub. meter, medtem, ko se ponuja izbran stavbeni les že po 500 K in še nižje. g Go»:daraka šola na Sp. Štajerskem. Poslanec VI. Pušenjak je na shodih v okraju Marenberg govoril o po- \ trebi ustanovitve gozdarske šole v okr. glavarstvu Slov. Gradec ali Celje. Tozadevno priobčimo v kratkem obširni članek. g Vrednost denarja. Ameriški dolar i stane 153—1533/4 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 21—22, za 100 nemških mark 212—124, za 100 laških lir 715 jugoslovanskih kron. Dopisi. Sv. Marjeta niže Ptuja. Pri nas smo obhajali pred kratkim izredno slovesnost. Dne 7. t. m. se je vršila sv. birma. Z ganljivim veseljem so sprejemali župljani knezoškofa, celih deset slavolokov so postavili po fari. Ob priliki birmovanja sta bila blagoslovljena dva nova zvona. Večji tehta 628 kg, manjši 411 kg. Vlile so ju Strojne livarne v Ljubljani. Stala sta z vsemi stroški vred nekaj malega manj nego 150 tisoč kron. Župljani se jako veselijo novega zvo-nenja. Slišimo, da nameravajo Marječani sedaj še oskrbeti večji zvon, ki bi tehtal 1250 kg, tako da bi imeli zopet tako zvonenje kot pred pred vojsko. Čestitamo vrlim Marječanom in želimo, da izvršijo svoje načrte. Sv. Marjeta pri Moškanjcih'. Nagla poŠta. 'Ako greš peš iz Ptuja v Samušane ali na Formin, prideš v dobrih dveh' urah'. Ako pošlješ pismo, ga dobiš v 4, reci v štirih dneh, Pre- i ljubi puštni šimelj v Ljubljani! Uredi med poŠtama Sv. Marjeta in Moškimi ci bol; pametno zvezo in dostavljanje! Zagorje pri Pilštanju. Kakor vsaka leto, tako tudi letos bomo obhajali »Le-skovško tridnevnico« v čast Zagorski in Lurši Devici Mariji 4. in 5. iu 6. avgusta se bo slovesno blagoslovil ob 10 uri v Lurški jami kip sv. Frančiška za kapelični oltar. Tridnevnico bodo vodili pč. gg. misijonarji od sv. Jožefa pri Celju. Razgled po svetu. Glede vedno naraščajoče brezposelnosti po industrijskih mestih se. je temeljito posvetoval nemški državni zbor. Ugotovili so, da bo mogoče odpraviti brezposelnost po velikih mestih na ta način, da se dirigira industrijsko delavstvo, ki pohajkuje po mestih v brezdelju, na deželo, kjer ta= ko zelo primanjkuje delavskih moči, Ako se bo na ta način pomnožilo število poljedeljskega delavstva, se bo dvignila produkcija živil, država ne bo tolikanj navezana na dragi uvoz iz tujine iu glavni vzrok brezposelnosti — neizmerna draginja — bo odstranjen. Nemška vlada bo začela povspe-ševati podeželsko kolonizacijo in industrijsko nadštevilno delavstvo se bo navajalo k poljedeljskemu delu ter. vrtnarstvu. t 40 milijonov ponarejenih bankovcev. Dunajska in češka polioija se sedai bavita in zasledujeta ponarejevalce čeških bankovcev po 50 K, ka* terih je v prometu čez 40 milijonov K. Razpečevanje ponarejenih bankovcev 76 bilo tako izborno organizirano, 9a so ¡ponarejene bankovce skoro istočasno spravljali v promet na Dunaju, v Pragi i:i v Bratislavi. V Pragi so prijeli tri litograle, pri katerih' so našli vse potrebno orodje, kot klišeje itd., za ponarejanje bankovcev. Govori se« da kroži v prometu že tudi večje število 500kronskih" čeških' bankovcev^ t Ljubezniv zakonski mož. Londonsko sodišče rešuje te dni zelo zanimivo tožbo radi ločitve zakona. Ir-» ski bogataš Scully se je vrnil pred dobrim letom iz Amerike ter naravnost pobesnel, ko je izvedel, da biva njegova žena pri očetu. Odvedeljoje takoj v stanovanje, kjer se je pričelo njeno trpljenje. Vsako noč jo je zaprl v omaro," kjer je morala ostati do jutra. Za vsako malenkost, ki jo je zakrivila, je ubogo ženo kaznoval z najrazličnejšimi globami, Cestokrat jo je prisilil, da se je morala postaviti v kot sobe, on pa se je zabaval na ta načint da je vrgel vanjo vse, kar mu je prišlo pod roke. Sredi zime je morala stati napol oblečena pri odprtem oknu. Rekel ji je: „Upam, da se pre-hladiš in odideš na oni svet!" Neka^ terokrait jo je polil z mrzlo vodo; mokra je morala z njim skupno večerjati. Pripovedoval ji je tudi, kako dobro se je zabaval z drugimi ženskami. Dokaj rad jo je tudi pretepal. Ko ji jo bilo preveč je pobegnila. Na njegovo prošnjo se je zopet povrnila. Ko sta odpotovala v Afriko, jo je na milost in nemilost predal Arabcem. Angleški potniki so jo rešili ter odvedli zop>et v Anglijo, kjer je vložila tožbo za ločitev zakona. t Stromboli zopet bruha. Kakor javljajo iz Messine (Italija), bruha gora Stromboli ognjeno lavo s tako silo, da je preplašeno prebivalstvo že pripravljeno, zapustiti nevarni otok. t Velika nesreča se je zgodila te dni v Viareggiu na Italijanskem. Voda je izpodjedla zemljo in podrlo se je 40 hiš. Nad tristo oseb je vsled te nesreče brez strehe, veliko pa jih je tudi ranjenih., t Amerikanoi ustvarijo vedno pametne naredbe, Sedaj bodo izdali postavo, ki bo strogo prepovedovala ženskam kajenje. Žensko s cigareto v ustih, se bo kaznovalo od 10 do 100 dolarjev. Ako pa bo ženska zatožena, da je pu-šila na kakem javnem prostoru, bo kaznovan tudi lastnik javnega lokala. Kako zdrava bila zgoraj omenjena naredba ne samo za Američanke, ampak tudi za razposajene jugoslovanske frajle. t »Španska bolezen« se zopet razširja. Takozvana »španska bolezen« se je začela v zadnjem času zopet vznemirljivo razširjati zlasti v Alzaciji in Loreni ter v južnem delu Nemčije. Po uradnih poročilih je tamkaj 14 000 oseb obolelo na tej bolezni. t O groznem potresu na kitajskem nam poroča časopisje. Potres je razsajal v pokrajinah Kansu in Shansi in zahteval 80 000 človeških žrtev. I1U NAZNANILA. K m ii hibi K ii rr---- Samostojna ki je popolnoma njena t gospodarstva, v vino- sadje in žlvlnorej!, •o iiče la lep» pesestvo v okoliši Maribora. Nastop tikoj. Naslov t upravi lista. 618 Rezilni stroj skoraj nori, in teiki to« ie po ceni proda. Ram) tam se sprejme tudi eo vajenec. Mlin aa Mostah, pri Ptujski gori. 1—8 617 Eolarski učenec se «prejme takoj. Rudolf Jeretia, kolu, Polnle 20, pri Celja. 624 Pomožni singa, sprejme takoj pri okrajnem glavarstvu v Maribora. 616 se Malo posestvo nilje. gospe darsk® poslopje, gorice, ajive, les in sadonosaik se pratia. Cana 19.000 dinarje r. lire se pri Leopold Hoiar, Vosek, psleg gl. stese, bliin 8v. Trojice v 3 o*, goricah. 613 Priden viničar ali majer t 4—6 d! lavnimi močmi, iobi 3 kravi, polje, drva, krma, listje. Ima lahko tudi a?oje krara tn svinje. Vse drago po pogodbi, *5e aa jesen Andrej Pfcifer, Maribor, Vetrinjska olka 18/1. 526 Lepo posestvo v Št. Vida pri Topolšici, okraj Šoštanj se proda. ^ ha njiv, 11 ha travnikov, 36 ka gozda z ea 6600 •mrek in macesnov od 16—66 cm z ea 18.00C m'. Hiša, 2 koči in gospodarsko poslopje v dobrem staaa. Natančni podatki se isvejo pri Gosdai opravi grofov Thnrn, Grad Bavne, p. Gnitanj. 1—2 616 Izgubila toVbi» ffii" do Ml«. Vsebina: ora-zape.iniea, legitimacija in nekaj maienkcati. Polten najditelj s s prosi, da odda proti nagradi v Ciril Metodovi nI. št 10, Studenci pri Mariborn.628 Posestvo £ fiftJS Dolgeàe pri Maribora it 69. 611 Malo posestvo je na jrodaj. Po m se pri Mariji Tehovaik, Sv. Leaart na i Laškim. I—a__620 P»a jI q se lepo malo posestvo riUUife pri MaHjl , Bresju it. 66, pri Maribora. 2—2 498 Arlfla 89 v najem dobro idoča VTUUit pekUfl» g celim inventarjem na »—10 let jiot? kavciji ali se proda, oena 80.000 E. Naslov pove npnm. a—2 600 Nova hiša v Maribora, Smetanova cesta 60, ima 11 sob, 11 kuhinj sa zdravi Eriiovd pri 6-6 464 jolnini legi. Več se lave pri An »onn Vrabl, poits Ljutomera. Mizarstvo. Sffj: pran Ig. No raka se odda dobro vpeljano delavnico sa tri delavce v najem takoj. Več se iave ▼ Voj-aiku pri vdovi A. Novak Stev. 40. 2__622 A VI 269/21 Vsled sklepa okrajnega sodiiča v Mariboru a dne 26. maja 1921 A VII 269/21-6 sa vrii dne 4. av-grsta 1121 ob 9. uri dopoldne v prostorih pisarne dr. Josip Birle», notarja v Mariboru, Aleksandrova cesta 14, prostovaljn*. «Kija dražba v zapulčioi po Ljudmili Krepek spadajoči!» zemljiič vL št. 68 in 168 k. o. Meta ra. obstoječih is kile it. 48 v Metavi, v kateri se nahaja vinska stiskalnioa, is hleva, sadovnjaka, travnika in njive, popisanih v tus. oeoilnem sajiscikn A VII 269/21-6, - tnda bres prl-t i klin in premičnin, — aa eenilno vrednost 18.969 K, ki se «stanovi kot Izklicna cena. pod to etno se posestvo ne proda. Vsak ponudnik mora pred jačelkom dražbe polotiti v roke sodnega komisarja vadij 2000 K v gotovini ali vloinih injitieah varnega domaiega hranilnega savoda. Dralbel pogoji >n Sodni ceniki aapisnlk s kata-stralnimi in zcmiji&kt-knjižnimi podatki so t uradnih urah v picaral sodnega komisarja dr. Jos. Barieta, notarja r Maribora, Atek kiaidrcva cesta 14. Na posestvu vkajiienlm upnikom ostanejo njihove pravice nedotaknjene. V Mariboru, 16. julija 1921. Notar dr. Josip Bari«, kot sodni komisar. 634 Mlin pekarijo aii oboj« «kn- ill.ll 1, p,j M ¡Me f njem, grem toni u nadmllaarja, ail mlinarja za pol ali tričetrt zaslužka. Puuudbe na A, F. Sr. Lovrnec aa Dravskem polja, Poicno tešeče. 8 -5 491 Kovačnico vzame t najem J. Kokot. koraiki mojster v Račjem pri Maribora. S—8 492 Nov stroj (plesti) čisto v dobrem stanji aa ogledati je pri Antonu Vrabl, p. Križovci pri Ljutomeru. 6—6 468 Pii,/»r! Vsakovrstai polje-iVLVL i deljski stroji, mi-rovna roba, dospeli od prvovrstnih &ehoslovaîic!h ter avstrijskih to varen. PnafeM {niporvčam k nakupa : viti«, vsakovrstne m latinice, žitas čistilne mline, trijerje ali žitne odbiralaike. slamoresnice, sadne in grosdne mline, drobilse relire, travniške in njivne brane, gnojnične črpalke, voiovodne ca vi, motorje in parne stroje, pocinkane brsoparilnike, droreun» koruzne skalne stroje, plečke sa okopa?anje la oslpavanje ter mlečne posnemalnike Oskrbim slamc-rezne noie ter popravilo Btrojev, Dajem točao pojasnila. Postrežb« sdidna. Ivan Hsjny, Maribor. Aleksandrova cesta 46, nasproti gL kolodvora. 8 148 RfifHa najboljše kakovosti, IX&lIjiS, žveplo sa vinograde, rdeSe d^teljno seme m&fiini eo prav prijazno vabljeni. V a Kil A M ûbïzi zbor „Splo-T »UilU tue gospodar ike za-drute* na Z' ' ' 81. julija po drage* na Z po pri poslopju. Vabljeni «i maši v iolskem so vai člani zadruge. Dnevni red je v zadružni trgovini. — Odbor. 514 Iz čehoslovaške tkalnice ravnokar asilo: Posteljnina, lepo pisana 76 cm iiroka 1 m 86 K, 120 cm Uroka 1 m 63 K. lnlet, roca 120 em širok 1 m 78 K. Platno, domače, pristno ea rjahe ali prtiče 148 em »rok 1 m 180 S. Nami zrj prti, beli In barvani, * in brei ftanž. Uroki in dol |i 150 cm, 1 kor ad 160 do 200 K. Enaki prti 160 em Uroki, 200 cm dolgi 1 komad po 900 do 280 K. Lanene brisače po rasllSnih cenah. Eaa jedilna la-sena gamitara kot 1 namizni prt ln 6 servijetov v raaü&nih ceas V. 1 slamjača pristna 130 K, i cajg hlače 140 do 260 K. Ženske nogi vice i par 20 do 45 K, Obleke si. dečke cd 8 do 9 let 240 do 880 K, 1 tridelna iimnica (matraca i afrikom £69 K. 1 žimoata podlaga (Drahteiniats) 865 t V večja izbira hlače vi ne, pla-votiska, belega platna, iti Vsako* vrstne vrvi, ko* sa cerkvene zvonove, splave (flase). seno, dvigala ln perilo, konjske Itrange, ujsde. Alojzij Gniušek, Maribor, 4:^8 Glasni trg 6. üaroüajte naše liste I V o Vil Irk na redni občni sbor T UU1JU Hranilnice In poso jileiee na Piiituija r. z. o. s., ki se vrii v nedela dne 21. jol. 1921 ob 8. ari zjutraj v oradnih prostorih na Pilitanju. 8pored: 1. Poročilo naielstva is nadssrstra. 2. Odobrenja računskega zaključka *a l 1920. 8. Slučajnosti. 619 Odbor. trUf- ril kci-m*. 7. avgusta vsi v Ruše! 20 iónica P»dravske podružnice S. P. D Velika slavnostl Naznanilo! Čast nama je vljudno javljati, da sva s 15. julijem 1921 prevxela hotel Fuchs „stara pivnica' od pivovarne Tomaža <3otz v Mariboru, Jurčičeva ul. 7. Kakor vselej se bova tudi sedaj potrudila, da bova nudik kar najboljše iz kuhinje in kleti. Sobe za tujce se bodo vse prenovile. 401 Za mnogobrojen obisk se priporočata Andrej In Panika Haifewtól. Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptuju i »hiihi SiiiM nmiai »ii "Pni inamsMn—ni— iiiisainiiini iim im ni n niiiii i ii mi mini '11111111 hiiiii m ii—n melje in izmenjava vse vrste žita Mlin je na nero l7 popravljen, ter izdeluje tudi zdrobi m KlIHU i O vse vrste zrnja po najvišji dnevni eeni RIHARD ORSSICH, PTUJ. Ione. zastavljalnica v Maribora. Dne 11. avgusta 1921, dopoldne ob 9. uri so priéne zastavna efektov zastavnih listin Si 30635 do 32540 drago-cenostnih zastavnih listin št. 60075 do 62815, ki niso do 8« avgusta prepisane ali rešene. Dne 9. in 10. avgusta je zavod za vsak strankin promet BlB zaprt. Izdajatelj in zal.« Kat. tisk. druStvo .Odgovorni urednik':i ¡Vlado PuSenjak. /j-.» iTisk Cirilove tiskarne v Mariboru, : '..'O*" -i'.:'"«