Г

-K
Uhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja se v tistih tržaških tobakarnnh kakor ,Edinost1
po 2 kr. odtis.
Naročniki .Edinosti1 dobivajo to prilogo vso leto, ako priložijo naročnini za .Edinost1 še 1 gld.

NOVIC AR
-4


Oene oglasom v .Noviiaiju1 so: za petit-vrstieo 8 kr., za naslove z debelimi črkami so plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi.
Frankovana pisma in rokopise jr pošiljati vreilnUtvn
Wifrankovana plama se na aprejamojo.
is_____________________^
Slovenski delavci v Trstu.
Naši delavci dohajajo v Tret kakor raznovrstni rokodelci ali pa kakor navadni težaki, katere imenujemo po slovenski : ,dninarje*, ker delajo na dan ; drugi jih imenujejo : „žrnadnike*, kar pomenja isto, kakor ime „dninarji*. Ko pridejo v Trst,
iščejo dela po svoji sposobnosti ali po tem, kar znajo. Tu v Trstu, ko pridejo, jih ne pozdravi nobena živa duša, še manj pa jim pomaga iskati zaslužka ali službe. Tu ni nobene organizacije za nje ; sami si morajo pomagati; in ker so radi ali pa potrebni, da dobč takoj zaslužek, namestijo se tu in tam, kakor nanese naključje. Še le počasu zved6 pozneje, ali so zadeli pravo ali ne, in še le pozneje poišče ta ali oni boljšega zaslužka. Isto naključje jih utegne zanesti in to prav pogostoma mod delavce tujih jezikov, tukaj torej med italijanske ali laške delavce. In ker ne vedö, kakć in kam, ostane ta in oni leta in leta ali za vselej med laškimi delavci.
To pa ni vse jedno ne za slovenske delavce samo, no za njih družino, do katere pridejo. Y Trstu je namreč jedna velika in močna italijanska stranka, katera skrbi le za velike podjetnike ali, kakor pravijo, za veliko „unternemarje*, po laško za velike „imprežarje*. Ista stranka skrbi ob enem tudi le za italijansko narodnost, in ugsnja, kakor pravimo, samo laško politiko. S to laško politiko, ki celö nasprotuje pravi avstrijski politiki, mami in skuša omamiti ista močna laška stranka tudi delavce, in ker je mnogo slovenskih delavcev pri delu v družbi z laškimi delavci, mami in skuša omamiti jedna in ista laska stranka tudi slovenske delavce in delavke.
Takö se je zgodilo večkrat, da so laški in ž njimi nevedni slovenski delavci molčali proti takim ukrepom in takim navedbam v Trstu, katere so bile na korist samo bogatinom, na škodo pa delavcem in vsem ubožnišim meščanom. To se vidi posebno pri točarini ali dokladi, ki jo je pri vinu plačevati magistratu. Ta davek jo visok, kakor nikjer drugod, in ko so ga imeli odpraviti, so delavci laški molčali in ž njimi tudi slovenski. Laški listi, ki vselej zagovarjajo le interese močne italijanske, z židovskimi bogatini podprte stranke, zavajajo ali zapeljujejo vse niže ljudstvo, da molči, kjer bi se imelo upirati, in da v časih že dela samo na svojo škodo in na dobiček bogatinov.
Ni so pa nadejati, da pridejo laški delavci do pravega spoznanja, ker berejo dan na dan le jedne in iste laške časnike, ki so postavljeni samo za zagovarjanje močno in bogate laško in z Židi namešane stranke.
Če hočejo torej slovenski delavci v Trstu priti do boljšega, morajo po svoje organizovati se. Oni morajo po svojem spoznanju ravnati se. Zato pa je treba, da najprej pozvedo, koliko jih je približno v Trstu. To pa zvedč, če se začnejo šteti, koliko jih je pri tem ali onem podjetju.
V Trstu so delavci pri zidanjih, ki se .idajo za državo, potem po nekaterih tovarnah, fabrikah, po velikih magazinih, ’otern so raztreseni kot peki, čevljarji itd. Potrebno bi bilo, da bi pozvedovali, ko-iko je slovenskih delavcev in rokodelcev :u in tam, posebno, kjer ih dela po več skupej.
Le če zvemo približno število raznovrstnih slovenskih delavcev, bodemo mogli primerno sovetovati, kakö bi so organizo-vali, ali, какб bi si pomagali skupno, in sicer tudi tedaj, kedar bi laški delavci vlekli na drugo stran, zapeljani po časnikih, ki pišejo samo na dobiček podjetnikov laškega in židovskega rodu.
Zato prosimo naše delavce, sosebno take, ki delajo ali pri velikih poslopjih, magazinih in po fabrikah, da se seštevajo in nam pošiljajo ta števila. „Novičar“ naš bode potem uže vedel, какб sovetovati. Drugič pa kaj drugega ; zato le marljivo berite „Novičarja“.
Delavski prijatelj.
NOVIČAR,
in v druzih javnih prostorih, kakor tudi I mnogobrojno obiskovani ter sti izpadli v pri okrajnih načelnikih, občinskih predstoj- občno zadovoljnost. V prirejevanju božič-nikih, učiteljih in župnikih po okolici. nie šel je blagovoljno na roke odboru po-Od SV. Jakoba se nam piše: Dne 19. žrtvovalen odbor ženske podružnice v Trstu, februvarja imela je „Bratovščina sv. Cirila v čegar družbi in sporazumljenju so se in Metoda* svoj občni zbor. Denarničar je | nabirali blagovoljni darovi ter se enako-
Rresvitli cesar se je povrnil iz Švico na Dunaj, pr e s vitla cesarica pa je odpotovala na otok Krf.
Spominsko ploščo našemu cesarju postavijo v papeževi knjižnici, v spomin na 100.000 frankov, katere jo daroval cesar povodom papeževega jubileja namen, da se pomnoži vatikanska knjižnica.' tošnji
g. Bogomil Kiferle, učitelj v slovenski šoli. Vsi čč. gg. udje so prošeni, da pri njem plačajo letnino. Moški plačajo 1 gld., ženske 50 kr. na leto. Želeti je tudi, da bi pristopilo mnogo novih udov.
Sedaj se je pričelo poučevati v petju 20 dečkov iz župnije sv. Jakoba (ne od sv. Antona). Dečki radi hodijo k vajam in jih zelo veseli, kor se uč6 petja po notah. Želeti bi bilo tudi nekoliko odraslih mla-denčev v mladem zboru.
Ko se mladi zbor nekoliko izvežba, upamo, da bode dobil mesto, kjer bode slavil Boga v svojem domačem, slovenskem jeziku. „Bratovščina sv. Cirila in Metoda v Trstu* se trudi, da se Bog časti v domačem jeziku. Boljšega priporočila menda ni treba.
Državni proračun za leto 1893. nam
kaže: 612,511.62(1 goldinarjev dohodkov, naš 610,384.406 gld. stroškov. Prebitek znaša v ta j torej 2,127.214 gld. Mimo lanskega je le-prebitek večji za 120.641 gold.,
Papežev jubilej. Povodom petdeset-1 skupni dohodki so narasli za 26,557.494 letnice škofovske došlo je sv. Očetu nad 1 gld., skupni stroški za 26,436.853 gld.
8000 brzojavnih čestitk.	j iz tajnikovega poročila podružnice
V	Rim se je odpeljala včeraj cesarska družbe sv. Cirila in Metoda na Greti. Ker
dvojica nemška, da se udeleži srebrne poroke nam obilica gradiva ne dopušča, da bi to kralja italijanskega.	1 poročilo natisnili doslovno, posnemamo iz
V	CelOVCU je umrl štajerski rodoljub njega nastopno : V prvi seji se je konsti-
F. Kerže, ki je zapustil „Dijaški kuhinji v tuiral odbor, izbravši si podpredsednikom g. Celju“ 1200 gld., za dijaške ustanove pa Iv.Gerdola,namestnikom-tajnikom g. Franja 16.000 gld. Slava njegovemu spominu! Mir Mikoliča in nam. blag. g. Dolenca; v istoj njegovej plemeniti duši !	! seji je tudi določil izreči najpresrčnejšo
V	LVOVU je umrl najznamenitejši na- zahvalo odstopivšemu g. tajniku V a t r. cijonalni ekonom poljski, Josip Supinski. Počivalniku na njega uzornom delovanju v Star je bil 90 let in slep že mnogo let. korist podružnice. V daljnih sejah mu je
V	Parizu je umrl znani državnik fran- i pa pred vsem bila skrb najti primerne
coski Jules Ferry, kojega so še ne- prostore za novi otroški vrtec na Greti. V davno izvolili predsednikom senata. Smrt tem celoma slovenskom predmestju je vzdr-Ferrvja je prišla čisto nenadoma, ker se ževala nekdanja „Pro patria*, danes pa ni čulo, da bi bil bolan.	j vzdržuje tržaški magistrat laški otroški vr-
merno razdelili mej vse tri otroške vrte. Naj bode tu izrečena presrčna zahvala rodoljubnim damam! Pohvaliti mi je tu tudi obe naši vrtnarici g.ci V. Kavčič in M. Podkrajšek, koji sti se posebno brigali za dober uspeh božičnic. O priliki praznovanja preveselega dne škofovske petdesetletnice sv. očeta papeža, koji dan je ves krščanski svet gledal v svitlo zvezdo v Rim, priredil je odbor na predvečer razsvetljavo v obeh otroških vrtcih.
V odboru se je večkrat obravnavalo vprašanje, kako ustreči veliki potrebi raz-širjenja otroškega vrtca v Rojanu, v kojega se je začetkom šolskega leta oglasilo preko 80 otrok za vsprejem, a bilo jih je mogoče sprejeti samo polovico. Želja povečanja rečenega vrtca je občna ter želeti bi bilo, da bi jo slavno vodstvo uvaževalo ter po možnosti čim prej imenovalo za ta vrtec še jedno učno moč, da bode možno ustreči vsem onim sta-rišem, ki želč pošiljati svojo deco na te velekoristne zavode.
Razpisana je služba pristava pri mestni knjižnici. Vlača je letnih 1000 gld. in stanarina 200 gld. — Prosilci dokazati morajo znanje grščine in latinščine, spretnost svojo v bibliografiji, bibliotchniki ter paleografiji. — Prošnje do 15. aprila t. 1. županstvu. Priložiti je treba prošnjam tudi krstni list in svedočbo o pristojnosti.
Obrekovanje „Družbe sv. Mohorja*.
Goriški „Corriere* in neki tržaški rudečkasti list obrekovala sta te dni našo „Družbo sv. Mohorja“, očitajoč jej, da je politično društvo in še več: da je panslavistično društvo. No mi rečemo mirno vestjo; da ta slovenski „panslavizem* služi v korist države, ker širi luč in omiko mej priprostim ljudstvom, kar se ne more reči o panitalijanizmu, kateri teži po tem, da uduši v ljudstvu vsa-
V Sofiji vrši se zopet znamenit politišk tec, v katerega so se naši slovenski otroci proces proti Iliju Georgijevu, ki jeobdol- na vse načine vabili ter v njem učili v žen, da je sodeloval pri atentatu na princa tujem jeziku in duhu. Žalostne uspehe in in Stambulova, ter pri umoru Belčeva. posledice tega vrtca je marsikdo videl in Banket na čast biskupu Strossma- prejšnji odbor, videč pretečo nevarnost, Verju. Da se zjedinjenje hrvatskih dveh nedolžnim otročičem slovenskim, obrnil se opozicijonelnih strank, ki se je tako sijajno je večkrat do glavnega vodstva v Ljub-manifeatiralo na nedeljskem komersu, še Ijani s prošnjo, da temu stanju napravi jez bolj ustanovi, odločil je odbor meščanov, da se s slovesnim banketom proslavi imendan biskupa S t r o s s m a y e r j a na sv.1 in odboru se je posrečilo najti v primer-Jožefa dan in dra. S tarč e vi ca na sv. nem kraju zadostne prostore. Glavno vod-Antona dan. Strossmayerjev banket bode1 stvo naj bi vsikdar uvaževalo opravičene v nedeljo, dn6 19. t. m. v streljani ob 1. j zahteve in nasvete podružnic, koje vse z uri popoludne. Dobro bi bilo, da se tudi glavnim vodstvom vred imajo le eno smčr tržaški krogi spominjo tega banketa. I — pospeševanje in širjenje milega našega Volitve v mestni svet tržaški. Mestni Mežika tor katoliške in narodne
1 koršni blagi čut in veleizdaje. Pri
s tem, da ustanovi novo otroško zabavišče na Greti. Vodstvo je radovoljno ustreglo
magistrat že naznanja, da se volilne liste izložijo na ogled v ponedeljek dno 20. t. m. V te liste bode možno upogle-dati od 20. d o 30. marca od 9. u r e zjutraj do 2. popoludne. Reklamacije je uložiti do 2. aprila. Pritožbe se bodo pretresale. Ako se pritožba odbije, dovoljen je rekurz na mestni svet in ga je uložiti v teku treh dni. Poslednjih 14 dnij pred volitvami se ne bode nič več popravljalo v volilnih listah. Da je ugodnejše za volilce, razlože se volilne -.ste tudi v borznem poslopju, v Tergesteu
zavesti. Sicer Vodstvo se ni varalo v izbrani g.ci vrtnarici Podkrajšekovi, kajti v njej si je pridobilo izborno in trudolju-bivo delalno učno moč. — Dne 3. junija pridobila je naša podružnica druzega pokrovitelja v osebi g. Ivana Gerdola, kateri je podaril podružnici 100 gld. — Praznik svetih slov. blagovestnikov Cirila in Metoda praznovali smo v otroškem vrtu v Rojanu z mično slovesnostjo. Istotako so se domačemu ljudstvu omilile krasne „božič niče*, kojih smo minolo leto napravili dve in sicer za vsak vrt posebej. Obe sti bili
je navede v temo — nas je luč, pri vas je
tema !
Kurja očesa postanejo lahko nevarne celč človeškemu življenju. V „Primorcu* čitamo da je vsled kurjega očesa umrl v goriški bolnici g. Jos. Stiegler, oskrbnik Nj. eksc. Fr. Goro n i n i - j a in posestnik v Št. Petru, v vseh krogih, ki so ga poznali, jako priljubljen in spoštovan mož. Pokojni Stiegler si je rezal kurje oko na nogi; urezal se je do krvi vsled česar mu je začela noga otekati. Poklical je zdravnike, ki so odrezali mezinec in potem razrezali stopali.
Toda rana je gnjila dalje, noga jo začela hudo otekati — zastrupila se mu je kri, in o rešitvi skoro ni bilo več upanja. Zdravniki so mu naposled odrezali nogo nad členom, a prepozno; umrl je v sredo jutro.
Tamburaški zbor snuje rokodelsko društvo v Tolminu.
Tolarji po dva goldinarja in tolarčki po četrt goldinarja, ki so se doslej kovali vsled ces. patenta z leta 1857., ostanejo v prometu samo še do konca maja meseca t. I., po tem času jih v zasebnem prometu ni več sprejemati kot plačilo. C. kr. blagajnice in uradi pa jih bodo sprejemali pri plačilih in v zamenjavo še do dne 31. julija, a izdajati jih
ne smejo več. Od dne 1. avgusta naprej pa nima država nikakeršne dolžnosti, da sprejme take novce.
Strah pred Št. 13. Hišni posestniki v Frankobrodu na Majnu. V mestnem svetu so se namreč čudili, da po mestnih ulicah povsodi manjka št. 18. Jeden odbornikov pa jim je stvar pojasnil, da posestniki hiš sami prosijo stavbeni urad, da hiše ne dobe št. 13, ker menijo, da potem izgube hiše svojo vrednost. Neverno, ali bi se bolj čudili tej babji veri hišnih posestnikov v Frankobrodu, ali pa mestni oblasti, ki jemlje v poštev prošnje, oprte na tako babjo vero.
Nepoboljšljivi loteristi. Znano jn, da je poslanec dr. R o s o r velik nasprotnik male loterijo, proti kateri govori pri vsaki priliki v državnem zboru. Nedavno govoril je svoj 27. govor proti loteriji. A kaj se zgodi? Loteristi pogodili so prav lepo torno, ki je prišla v Brnu. Stavili so : 27 (to je bil namreč dra. Roserja 27. govor), 5 (kar pomenja loterijo) in 69 (kar pomonja mnogo govoriti). Dne 1. t. m. visele so resnično vse tri številke v rudečih barvah v Brnu. Potem naj pa še kdo govori proti mali loteriji I Lotoristom se res ne pride do živega.
Sleparstvo s poštnimi znamkami. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem moral se je zagovarjati te dni agent Albert Cosolo, da je z nekim kemiškim izdelkom čistil že rabljene poštne znamke in jih potem pri finančni oblasti zamenjaval za nove. S tem postopanjem pridobil si je, kakor sam pripoznava, 40 gld. Ker pa je drugače govoril pri preiskavi nego pri glavni razpravi, odložila se je poslednja.
Rusija imela je 1891. leta 814,384.000 dohodkov in 834,111.000 troškov, 1892. leta 1.011,934.000 dohodkov in 885,938.000 troškov v rubljih. En rubelj pa je vreden sedaj gld. 1-30 našega donarja. Slabi nasledki predlanske lakote in lanjske kolere so se tedaj v veliko žalost Nemcev, Angležev in Židov že zgubili, kajti iz gorenjih številk se lahko posname, da je slovanska Rusija koncem leta 1892. imela 126 milijonov rubljev več dohodkov kot troškov.
Starlši varujte svojo deco. Te dni je
bila kaznovana neka žena iz Lonjerja na 3 dni zapora zaradi prestopka po § 335. kuz. zak., ker je bila nečega dne pustila svoje 41etno dete samo na ognjišču poleg ognja, med tem ko je sama šla v vas po svojih opravkih. Opeklo se je bilo namreč dete na životu in komaj je okrevalo od mučnih bolečin po dveh mesecih težke bolezni. Tacih slučajev in hujših se dogaja pogosto na kmetih bodisi po zanikernosti starišev, bodisi vsled lahkomišljenosti onih, kojim se izročajo nezmožni otroci, da pazijo nanje in jih varujejo. V zgoraj omenjenem slučaju je bila mati še srečna v svoji nesreči, da je bilo dete rešeno smrti. Kaj pa je takrat, ko jedno ali drugo dete pogori, pade v vodnjak, se drugače poškoduje na telesu in zn tem umrje — kaka žalost in britkost je tedaj za starišo in druge, ki morajo biti pričo solzam njihovim P I naposled zadene jih še postavna kazen poleg nesreče, ki je že sama ob sebi dovolj britka. — Slovenskim starišem posvetimo zategadelj nekoliko besedi v svarilo in pouk ! — Bog vam je dal otrok, da jih vi kut namestniki božji varujete pred dušnim in telesnim zlom tu na zemlji in vera vas uči, da jih vzgajate in napeljujete k dobremu. A posvetna postava vam pa še posebej nalaga, da morate imeti skrb za svojo deco, da jo ne smete zanemarjati in no je puščati brez varstva, dokler je še drobna in nezmožna sama sobe braniti pred vsakovrstnimi nevarno-Stimi, ki jo obdajajo skoraj pri vsaki stopinji. Kdor zanemari varstvo njemu po božjem in po človeškem zakonu izročenega otroka, zapade postavi že samo zategadelj, tudi če se ni d< godilo nobene nesrečo; ostre-jšn kazen ga pa zadene, če se je dogodila z otrokom kaka nesreča vsled nje-
gove lahkomišljeno neskrbnosti. Če je bil otrok težko poškodovan na telesu, zažu-gana je njemu, ki je vsled svoje lehko-mišljenosti zakrivil otrokovo težko telesno poškodovanje po § 336. kaz. zak. kazen od jednega meseca do 6 mesecev ostrega zapora. Če otrok umre vsled ran, kaznuje se zadolžena labkomišljenost nad krivim kot prekršaj (delikt) z ostrim zaporom od 6 mesecev do jednega leta.
Vidite tedaj, stariši, kako težko kaznuje posvetna postava zanemarjanje dolžnosti pri varstvu nezmožne dece. Ako bi vsaka slovenska mati provdarila in pomislila nasledke, ki jo čakajo, gotovo bi ne prepuščala niti za sam hip svojega otroka zgolj osodi, kakor se to večkrat godi. — Ko sem potoval po naših slovenskih okrajih videl sem v neki vasi z lastnimi očmi, kako jo sedelo pet nedolžnih otročičev poleg plapolečega ognja na nizkem ognjišču, igrajočih se z gorečimi glavnjami, Sama božja previdnost me je bila prinesla tja, da sem jih obvaroval morda gotove nesreče, ki bi se jim bila pripetila. Še le čez pol ure došla je mati pa se izgovarjala, da je morala iti k sosedi ophat nekoliko ječmena. Ali bi jej bilo veliko lože vzeti s sabo petorico otrok k sosedi nego izgubiti jednega samega izmed njih ? — V neki drugi vasi zapirali so stariši otroke v kuhinjo ter se podajali brez skrbi po svojih opravilih. A nečega dno nastal je ogenj, in malo da ne zgoreli bi bili otroci, du niso sosedje prav v zadnjem trenutku prebili vrata ter rešili gotove smrti za-tvorjeno deco. — Navedel bi vam celo vrsto nesreč, ki sem jih sam ali videl z lastnimi očmi, ali pa slišal po družili, da bi vas, stariši, mogel popolnoma prepričati kako nevarno je popuščati otroke same brez varstva.
Dal Bog, da bi vas s temi medlimi besedami mogel dovesti do tega, da bi bili prihodnjič bolj previdni, bolj skrbni v tem pogledu.
V malo besedah vam povem, kar imam na srcu. Ne puščajte otrok samih, ne izgovarjate se, da ste siromašni’ in revni, varujte jih, zmerom in povsod kakor zrenico lastnih oči. AH vam li ni drago vaše lastno oko P — Ali ne storite vse, da je ohranite zdravo in svežo zato, da morete gledati beli sij zlatega solnca P Morda zanemarjate zdravje lastnega očesa samo zato, ker ate siromašni P No, vaši otroci vzraščeni so vam pri srcu, in so vam ljubši nego luč vaših oči; tedaj kakor varjote lastno oko, tako skrbno pazite tudi na svoje otroke, da se jim nič hudega ne zgodi. Nezmožnemu otroku, je skoraj vsaka stvar, ki jo vidi, orožje, obrnjeno vonj in naperjeno proti njegovi telesni sigurnosti, zalo-žajem kruha se lahko uduši, vilicami si lahko izkljuje oko, nožičem se lahko rani, ob kamen se zadene pa si zlomi rokico ali pa nožico, pade v ogenj pa pogori, pade v lužo, v vodnjak pa vtone, na cesti ga pohodi lahko žival.
Zastonj je tarnanje in jok potem ko se je žo zgodila nesreča, potem ko vam je nesreča pohabila otroka morda za vse življenje — potem ko ga je vsled vaše lahkomišljenosti pograbila smrt — potem ko ga ni več. — Rajši poprej mislite na nasledke in storite vse, kar je možno, da obvarujete svojo deco pred nevarnostmi, ki jej prete od vsih strani, da vas pozneje ne bode pekla vost 1
Iz domače hiše je pobrisala I3ietna Hermine Gašperini, baje zato, ker so je skregala s svojo materjo. Pogrešajo jo že več dnij. Ljuba Herminioa jo malo dekle, rujavih las, rujavih očij in slabo oblečena. Ako je morda komu znano, kod se potika, naj to blagohotno javi kočijažu Gasperi-niju v ulici Alighieri št. 14.
Nesreča pri delu. Težak Janez Guštin je delal včeraj pri odnašanju blaga raz parnik „SUfun.“ Pri tem delu ga je zadel ob glavo roč samotežnika (kraniha) tako, da je ostal mertev na lici mesta.
Zblaznel je kmet Ivan Žerjav iz Ne-
zirja, star 31 let. Njega sorodniki pripeljali so ga v Tret, toda v bolnici niso ga mogli sprejeti, ker so ni mogel izkazati spričevalom svojega občinskega zastopa, da je res — blazen. Vsled tega morali so nesrečnega moža zopet odpeljati na dom, da si priskrbi potrebno spričevalo. Tudi to jo nekaka pega na upravi mestne bolnice ali ka-HP
Petkratno umorstvo. Iz Carigrada poročajo, da je tamošnji trgovec in milijona r H a d j i Husein iz ljubosumnosti umoril svojo ženo, zbodši jo petkrat z nožem, potem nje sestro, moža poslednje, jednega slugo in jednega redarja.
Novorojenca je umorila na Otičniku, na Štajerskem, neka Marija Kreuch iz Celovca.
Na smrt je obsodilo porotno sodišče prusko 281etno služkinjo Katarino Ku-kačka, ker je umorila in oropala neko 77 letno ženico.
Kolera v Italiji. V Cuneo je umrl na koleri nek francoski delavec.
Na železniškem stroju zgorel je, tako-rokoč, moj postajama Steinach in Oeblarn strojevodja Mat. Sorget iz Št. Vida na Koroškem. Mej vožnjo unela se mu je od olja premočena obleka. Akopram je takoj ustavil, sk .čil s stroja ter so valjal po snegu, opekel so je tako hudo da bode težko okreval.
Posvetovanje. Udom delavskega društva v Trstu se naznanja, da bode v nedeljo dne 26. t. m. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih posvetovanje zavolj sestavljenja prihodnjega letnega društvenega odbora.
Nekateri družabniki. Kdor je za kralja, je za dikalja
(dekle), pravi dobro znana istrska prislo-vica. Te dni so potrdili mnogo naših mladeničev v vojake. Kakor čujemo, se je naša mladina letos sploh dobro obnesla in jo imela naborna komisija še precej dobro žetev. Mej potrjenimi je tudi g. Anton Muha, marljiv član „Tržaškega Sokola* in stavec Dolenčeve tiskarne, ki ravno sedaj stavi Preširnove poezije v cirilici.
Smešnice.
Dramatični intermezzo.
Predstavljala se je neka gledališka igra, v kateri je bila hudo napadena ženska čednost junakinje, ki se je imela boriti skoraj v vsakem prizoru zoper vsiljajočega se jej ljubimca. Ko je predstava dospela do vrhunca svojega zapletka (konflikta), v onem trenotji, ko se občinstvo z največim zanimanjem vmisli in pogrezne v položaj tega ali onega junaka ter radovedno ugiba njegovo osodo, oglasi se nekdo, ki se je bil menda zagledal v igralko glavne uloge, pa razjarjen vsklikne proti odru:
„Ti prokleti rogatec, ako ne odjenjaš od javnega nasilstva, stopim jaz na oder pa te prederem, da bodeš nosil čreva za sabo*.
Igralka, to čuvši, pozabila je mahoma na viharni položaj uloge, sladko se namuznila ter laskavim glasom opazila :
„Nikar so ne boj za me; nič hudega se mi ne pripeti! Je že pisatelj skrbel za to, da lahko premagam to male skušnjavice.
Jadranski.
Politični pogovori med okoličanoma.
J a p e : Čestitam Šime !
Šime: Čemu Jape P J a p e : I no ! Četrti steber si postal državi. To se pravi, da si ti podstava naše države. Plentaj te, zdi se ti-li to za malo P Šime: Sam vrag jev tebi, norčuješ se zmenoj! Ob samem kruhu in česnu kopal sem ves božji dan, skoraj sapo ni v meni, pa šibe se mi noge od truda in glada, pa me primerjaš nekaki podlagi!
Jape: No sam prevzvišoni minister Falkenkašaprain (menda Falkonhayn) dejal je te dni, da jo kmetijstvo podlaga državi, pa da se mora na to podlago vso opirati. Ti si pa vzor prav trdega kme ta !
Sime: Jaz sem res trd kmet, tudi moji žulji so trdi, trda je moja koža, da sploh vstraja pod pozami davkov, a svet, ki ga obdelujem, je mehak. Štiri goli zidovi mojo bajte so že majajo, in skoraj se bojim, da se zdaj pa zdaj zgrudi uborna streha na me in na družino. Malo polja, kar ga imam, je pa zgolj močvirje. — Tja, tja naj bi zagazil minister poljedelstva, pa stavim da bi se pogreznil v močvirji in padel skozi naravnost doli v Ameriko, kakor zrno skozi rešeto. To je lepa podlaga! V hlevu ni ne „vek* ne „muk* (v tržaški okolici „ni no vek bo muk* pomenja, da je ni živalice), moji žepi so prazni, kakor obljube in pokloni našega mestnega župana. Pred hišo ni nič, v hiši polno lačnih otrok. Pa še ta pod zemlje, kar je imam, je vsa zadolžena. Od vseh strani me stiskajo upniki, davki, doklade, užitnine in sto in sto družili nadlog. Druzega mi ne kaže nego umreti.
Jape: Pa kaj niso rekli menda gospod minister, da nam dajo žrebcev, konjev, goveje živino, denarjev in bog vedi še vsega kaj P
Šime: Kako-pač! kaj-pač! A vedeti moraš, da so ministri učene glave. Vsakdo ni v stanji jih razumeti. Jaz pa, ki se žo mnogo let bavim s politiko, umejem takoj, kam pes taco moli. Če ti ponujajo žrebcev, pomenja to, da so žrebci na prodaj, in da jih lahko vsakdo kupi, ki ima cvenka dovolj. — Jedino pri Mauronerju dobiš bika nekoliko bolj po ceni, da nisi pretrd Slovenec. — če le črhne kdo o cvenku, se to pravi, da se denarja nikdo ne brani, pa da ga je dosti po javnih kasah (zavodih) in v rokah vsakovrstnih oderuhov. Vse drugo se giblje po starem kopitu.
Jape: Pa saj so menda naš gospod minister za poljedelstvo bivali sami a kmetih, pa poznajo dobro kmete!
Šime: Ha, ha, ha 1 — Kako ei ti prostosrčen človek I Kake kmete meniš da so imeli na mislih gospod minisb P To so zlati kmetje, o kojih so govor i, da jih poznajo. — Tucih vidijo vsaki d .it dovolj 1 Z njimi se da ustvariti trda pod laga državi. To kmetijstvo je res v zlatem blesku in je res podlaga državi !
Ja pa: Glej ga nu, glej vraga! — Tedaj so govorili gospod minister o kmetih in kmetijstvu, pa so mislili na zlate čuko in na finance! Jaz sem pa menil, da s govorili o takem trdnem kmetu, kakor si ti, ki živiš in delaš ob česnu in trdem kruhu.
Šime: Kaj še ! Po tacih, kakor sva mi dva, se še ne zdeha kakemu ministru, kaj še da bi na nju mislil. Naj vidi le naš vsakdanji trud Bog, ki je nad nami!
Pred sodiščem.
Sodnik: Vi ste obtoženi, da ste zapustili vašo Maričko po dolgem času, ki ga je z vami zamudila. Zakaj ste to storili?
Obtoženec: Gospod sodnik, jaz sem jo le zato zapustil, kor je rekla, da, ako bi jo bil ljubil, da bi šel ž njo tudi v jamo.
Sodnik: Zakaj pa niste storili tega P
Obtoženec: Ja sem hotel počakati do Binkošti, da bi šel ž njo v P o-stojnsko jamo. Kor pa ona ni hotela iti z menoj na sprehod niti do Rojana, sem se premislil in jo zapustil. Ce je pa mislila na mrtvaško jamo, v njo pa lehko pojdem, ali prav za prav, me ponesejo, tudi brez nje.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina.	Cl.