PR 
KA 
SL 
Ti\ 
VE 1s~ •. POMORS 
mag. Dalibor Radovan, Igor Karničnik, mag. Dušan Petrovič 
Jnštitul za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Ljubljana 
Prispelo za objavo: 1999-08-1 O 
Pripravljeno za objavo: 1999-10-11 
Izvleček 
Karla Koprskega zaliva je p;va slovenska pomorska karta. 
Opisan Je celoten postopek njenega nastanka od šolanja 
kadrov, geodetskih ter hidrografskih meritev, terenske 
kontrole objektov za navigacijo in obdelave hidrografskih 
originalov do digitalne kartograf,ke izdelave. Izdelana je 
skladno s hidrografskimi in kartografskimi standardi 
Mednarodne hidrografske organizacije v merilu 1 : 12 000. 
Zaradi satelitske navigacije je vsebina v Merkat01jevi 
projekciji na elipsoidu WGS 84. 
Ključne besede: hidrograf,ke meritve, pomorska kartografija 
Abstrnct 
The chart of lhe Gu/f of Koper is Lhe first Slovenian nautical 
charl. The paper contains the description of hydrographic 
education procedures, geodetic and hydrographic 
measurements, termin control of the objects for navigation, 
processing of hydrographic smooth sheets and digita/ 
cartographic design. The chart was produced in accordance 
with the hydrographic and cartographic standards of 
lntemational Hydrographic Organization at a scale of 
1 : 12 000. In ordcr to assure sate/lite navigatio11, its con/en/s 
was presen teci in a Merca/ar projection on ihe WGS 84 
c/11j1soid. 
Keywords: hydrographic measurements, na utica/ charting 
UVOlD 
\_-slovensko morje je majhen, vendar gospodarsko, prometno in strat~ško izredno 
pomemben del severnega Jadranskega moIJa. Po nJem dnevno pluJeJO tako 
turistična plovila kot tudi supertankerji in tovorne ladje z nevarnimi snovmi. Občasno 
se v akvatoriju nahajajo tudi večje ali manjše vojne ladje, h gostemu prometu pa 
prispevajo še ribiška plovila in bližina tržaškega pristanišča. Mednarodni transport v 
luki Koper je za Slovenijo vitalnega gospodarskega pomena, saj je pristanišče z 
železniškim in cestnim omrežjem neposredno povezano s srednjo Evropo.'Največje 
globine slovenskega morja dosegajo okrog 30 m, kar je manj od največjega možnega 
grcza večjih ladij, bazeni koprskega pristanišča pa so globoki manj od 18 m, zato 
nekatere tovorne ladje s svojim trupom plujejo le nekaj decimetrov od morskega clna. 
Plovbo poleg tega predvsem pozimi omejujeta tudi burja in megla. 
Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3 
Prav varen pomorski promet pa je temeljni razlog za izdelavo pomorskih kart, ki 
so v kombinaciji z moderno, tudi satelitsko navigacijsko opremo tako na ladjah 
kot v pristaniščih nenadomestljivega pomena]Izdelavo pomorskih kart nadzira in 
potrjuje Mednarodna hidrografska organizacija (International Hydrographic 
Organization, IHO), saj je lahko že en sam napačen podatek usoden./Pristanišče, ki 
nima certificirane pomorske karte, je s stališča zavarovalništva nezan~sljivoj (V SFR 
Jugoslaviji je kartiranje našega morja opravljal Hidrografski inštitut jugoslovanske 
vojaške mornarice iz Splita, do izdelave prve slovenske pomorske karte pa smo 
uporabljali karte s pretežno zastarelimi podatki v izdaji istega, zdaj hrvaškega 
Državnega hidrografskega inštituta. Po osamosvojitvi je Slovenija pridobila status 
pridružene članice IHO in ustanovila Sektor za pomorstvo pri Ministrstvu za promet;.' 
in zveze. Zato je bila izdelava lastnih pomorskih kart popolnoma upravičena.n ' 
HIDROGRAFSKO ŠOLANJE 
Izdelava pomorske karte zahteva natančno poznavanje kartografije, še posebno pa , navigacije in hidrografije. Za šolanje hidrografov je v tujini organiziranih več 
različnih izobraževalnih programov. S posredovanjem Ministrstva za promet in zveze 
je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG kot nosilec izdelave novih pomorskih 
kart dobil priložnost za izobraževanje svojih strokovnjakov na Mednarodni pomorski 
akademiji (International Maritime Academy, IMA) v Trstu, ki jo uradno podpira tudi 
IHO. Po polletnem šolanju smo tako poleti 1998 dobili prvega slovenskega 
hidrografa, ki je usposobljen tako za pomorsko kartiranje kot tudi za asistenco pri 
hidrografskih meritvah pred tem (Karničnik, 1998). Z izobraževanjem nadaljujemo 
tudi letos in prihodnje leto. 
IZVEDBA HIDROGRAFSKIH MERITEV 
Domorska karta nastane s kombinacijo geodetsko in fotogrametričn.o izmerjenih 
~-L topografskih podatkov za kopenski del, ki je prikazan shematično, ter 
hidrografskih in navigacijskih podatkov za morski del, ki mora biti prikazan popolno 
in zelo natančno. Hidrografske podatke je treba pridobiti z meritvami, ki jih opravijo 
posebej opremljene hidrografske ladje in čolni v skladu s standardi IHO. Slovensko 
morje je premajhno, da bi imeli lastno opremo, zato je prve meritve po osamosvojitvi 
Slovenije v jeseni leta 1998 opravil Navoceano, sicer sestavni del ameriške vojne 
mornarice (Department of the Navy, Naval Oceanographic Office) s svojo 63 m 
dolgo ladjo Littlehales. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG in Ministrstvo za 
~promet in ZV~?J~-~ pri m.eritvahv_seskm:i aktivno sodelovala tako na ladji kot na 
kopnem pri ~~111u digitalnih podatk9:;,. Z ladjo je bila vzpostavljena povezava 
prek Interneta, na Inštitutu za.geodezijo in fotogrametrijo FGG pa organizirana 
ekipa kartografov, ki je podatke pregledala, arhivirala in kartirala (Karničnik, 
Radovan, 1998b). 
Predhodnica hidrografskih so bile geodetske meritve z GPS-jem na petih 
oslonilnih točkah v priobalnem pasu (Slika 1). Te so služile za natančno 
določanje položaja ladje med meritvami globin in ostalih parametrov, postavitvi 
prenosnega mareografa v Kopru in meritvam z DGPS-jem objektov za navigacijo 
(svetilnikov in boj) tako na kopnem kot s pomočjo čolna na morju (Slika 2). Na 
osnovi navezovalnih podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije je meritveprav 
Geodetski vestnik 43 (1999) 3 
tako izvedel Navoceano ob pomoči Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo FGG. Ob 
terenskem delu so bili fotografsko dokumentirani vsi svetilniki, boje in stabilizirane 
geodetske točke. Zabeleženi so bili tudi barve, material in svetilne karakteristike 
navigacijskih objektov. Pri pomembnejših svetilnikih je bila s kamero VHS posneta 
panorama. 
~~ 
KOPrn ) 
/1 
PIRAN 
POliTOlm~~~-.- MAi lu/\ 
t~-~,,/f-~ 
Slika 1: Točke referenčne mreže GPS-ja za določanje položaja ladje med hidrografskimi meritvami 
Slika 2: Meritve z GPS-jem na boji 
Hidrografske meritve na morju so trajale približno mesec dni, pri čemer je bilo 
slovensko morje od morske meje z Italijo do Portoroža gosto prečesano z različnimi 
instrumenti, predvsem s sonarji za merjenje globin (Sliki 3 in 4). Opravljene so bile 
naslednje meritve (Karničnik, Radovan, 1998a): 
~ 
o profiliranje z večsnopnim sonarjem (multibeam sonar), ki hkrati izmed 32 
globin, \~ .• 
o profiliranje s širokokotnim sonarjem (side scan sonar), ki ugotavlja obliko 
morskih tal in potopljenih objektov (npr. razbitin plovil, telekomunikacijskih 
kablov in cevi) tako pod trupom ladje, predvsem pa stransko med profili, 
Geodetski vestnik 43 (1999) 3 
o snemanja plitvin z enosnopnim sonarjem (singlebcam sonar) v priobalnem 
pasu s hidrografskim čolnom, --=/ 
o meritve z GPS-jem zaradi ugotavljanja geografskih koordinat ladje v sistemu 
WGS 84, 
o merjenje temperaturnih profilov, slanosti in električne prevodnosti od gladine 
do dna zaradi redukcije hitrosti zvoka pri sonarskih meritvah, 
o spreJ:oJj<lpje _gl<idine_p10rja z mareografom zaradi zagotovitve enotnega 
datuma merjenih globin, 
o je~njc vzorcev morskega dna z mehanično zajemalko zaradi ugotavljanja 
ustreznosti dna za sidranje in geoloških ter bioloških raziskav vzorcev, ki so 
jih kasneje opravili na Geološkem zavodu in Biotehniški fakulteti v Ljubljani, 
_Ct---suemanje ehograma kamninske sestave do 30 m pod morskim dnom, 
spremljanje grcza, guganja, zibanja in pozibavanja ladje zaradi redukcije 
meritev na mirno gladino (podobno kot rotacijski koti letala pri 
fotogrametriji), 
o optične meritve prosojnosti morske vode z diskom Secci, 
o fotografiranje značilnih panoram in kopenskih objektov (npr. cerkev) zaradi 
vizualne navigacije pri približevanju ladje kopnemu, 
o spremljanje vzvalovanosti in čistosti morja, 
o spremljanje prometa in drugih aktivnosti na morju zaradi evidentiranja ovir 
pri meritvah. 
TRŽAŠKI ZALIV 
05 
SLOVENIJA 
Slika 3: Območje hidrografske izmere 
Geodetski vestnik 43 (1999) 3 
Slika 4: Osnovno načelo me1jenja (profiliranja) s sonarjem in prikaz vpliva razmika profilov 
(merila snemanja) na natančnost 
OBDELAVA HIDROGRAFSKIH PODATKOV 
parametri so se sproti digitalno beležili v kontrolni sobi z instrumenti in 
postajami na ladji (Slika sf Računanje globin in redukcije meritev 
so bile opravljene naknadno, delno na h1dji, delno pa v Navoceanu v ZDA Inštitut za 
geodezijo in fotogrametrijo FGG je tako od oktobra 1998 do marca 1999 prejel kar 
okrog 2 500 datotek z digitalnimi hidrografskimi podatki, saj so bile globine zajete z 
gostoto nekaj metrov, po profilih, ki so bili glede na globino razmaknjeni od 10 m v 
luki Koper do 100 m na odprtem morju. 
Slika 5: Ladijska kontrolna soba s sonarji in drugimi instrumenti 
Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3 
Najpomembnejši končni rezultat hidrografskih meritev in obdelav je za pomorskega 
kartografa hidrografski original list z negeneraliziranim prikazom globin morja in 
obalne linije (Slika 6). Navoceano je za slovensko morje izdelal en takšen list v 
merilu 1 : 25 000, dva v merilu 1 : 7500 in dva v merilu 1 : 5000. Na Inštitutu za 
geodezijo in fotogrametrijo FGG so bili.Li~ti generalizirani;po hidrografskih pravilih 
in standardih (Karničnik, Radovan, 1998c). Izbrane so bile relevantne globine v 
primerni gostoti, pri čemer je bilo treba na vsakem območju zadržati vse manjše 
vrednosti, ki lahko predstavljajo nevarnost za plovbo. Tako obdelani hidrografski 
originali so bili podlaga za kartografsko obdelavo. 
~LI \C 
Slika 6: Izsek negeneraliziranega hidrografskega originala (Marina Izola) 
KARTOGRAFSKA OBDELAVA 
Pomorske karte se lahko izdelujejo v i1aeio~alni ali mednarodni (international, 
INT) različici. O vklopitvi novih kart ~NT.v obstoječo mednarodno shemo odloča 
IHO, saj se vedno izdelajo v angleščini pc-i'standarduIHO. Nacionalno karto pa lahko 
izda vsaka država po potrebi, v svojem jeziku in z lastnim kartografskim ključem, ki 
pa običajno ni bistveno drugačen od mednarodnega: 7Vse pomorske karte so zato na 
prvi pogled grafično podobno oblikovane. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo 
FGG je maja 1999 dokončal izdelavo karte Koprskega zaliva v nacionalni različici, ki 
pa razen tega, da je v slovenščini, popolnoma sledi standardom IHO (Karničnik et 
al., 1999). Je formata AO in prikazuje območje Koprskega zaliva med Strunjanom in 
Lazaretom v merilu 1 : 12 000 (Slika 7). Izdelana je bila z najmodernejšo 
kartografsko tehnologijo in je po naših podatkih prva digitalno izdelana pomorska 
karta v Sredozemlju, ki ima za podlago elipsoid WGS 84. 
Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3 
Slika 7: Območji pomorskih kart Koprskega in Piranskega zaliva 
Topografski del je prikazan v rumeni barvi in ni podoben običajnim topografskim 
kartam, saj se na pomorskih kartah prikazuje predvsem kopenske objekte, 
i.' 
pomembne za vizualno navigacijo in pa tip obale (Slika 8). Kopno območje je bilo 
izvrednoteno iz vektorskih in rastrskih podatkov temeljnih topografskih načrtov v 
merilu 1 : 5 000 Geodetske uprave RepublikeSlovenije in novejšega barvnega 
aerosnemanja Geodetskega zavoda Slovenije. Vsi kartografsko opremljeni podatki 
topografije so bili transformirani iz državneg,dcoordinatnega sistema v 
Gauss-Kruegerjevi projekciji na Besselovem elipsoidu v Merkatorjevo projekcijo na 
elipsoidu WGS 84. Merkatorjeva projekcija je iz znanih razlogov že od njenega 
nastanka namenjena navigaciji na morju, elipsoid WGS 84 pa je bil izbran zaradi vse 
množičnejše uporabe GPS-ja na plovilih vseh vrst in zaradi mednarodne kontinuitete 
koordinatnih sistemov. 
'M/ orski del je bil iz geografskih koordinat na elipsoidu WGS 84 transformiran v 
. Merkatorjeve in spojen s topografsko vsebino. Medtem ko so višine terena 
ni1v.edene s plastnicami in kotami nad srednjo ravnijo morske gladine državnega 
koordinatnega sistema (mean sea level, MSL), pa so zaradi varnosti plovbe izobate in . 
globine dna morja navedene glede na srednjo raven nižjih nizkih vod živih morskih · 
men (mean lower low water, MLLW). Deli morja, plitvejši od 10 metrov, so označeni 
z modro barvo, globlji pa so beli. Obalna območja, ki so ob oseki kopna, so kartirana 
zeleno. Tako na kopnem kot na morju, so označeni vsi svetilniki in boje s 
standardnimi oznakami njihovih svetilnih karakteristik. Te so za navigacijo ključnega 
pomena. Posebej so kartirana območja z različnimi omejitvami ali posebnimi režimi 
plovbe: vstop v luko Koper s tremi bazeni in območjem gradnje, Naravni rezervat 
Strunjan, Naravni spomenik Debeli rtič, gojišči školjk. pri Strunjanu fo-l,aiaieT1Tfoi 
marina in ladjedelnica v Izoli. Označen je tudi tip tal morskega dna in na dnu ležeče 
razbitine plovil. 
Geodetski vestnik 43 (1999) 3 
16e 
16 
13 
13 
111 
11 
8, 
,, 
,/ 
~~; ti·,// 
/ 
Rlič l(orbnt 
t2~ /2,; 
1/, 10; /Os 
,. 
7· 
Izola 
Slika 8: Pomorska karta Koprskega zaliva (izsek okolice Izole z marino) 
TERENSKA IN PISARNIŠKA KONTROLNA DELA 
ontrola kakovosti je v pomorski kartografiji zaradi posledic za plovila, okolje in 
judi, ki bi jih lahko povzročile napake na karti, še posebej stroga. Celotni proces 
od hidrografskih meritev do tiska je bil zato 11~_prestano nadzorovan, osnovne 
omejitve pa postavljajo že ustrezni standardi, ki zagotavljajo enoten prikaz, prijaznost 
do uporabnika in visoko natančnost Opravljene so bile naslednje kontrole: 
// hidrografske meritve sta spremljala strokovnjaka Iviinistrstva za promet in 
zveze in Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo FGG z neprestano 
prisotnostjo na ladji, 
o med hidrografskimi meritvami so bili merjeni prečni kontrolni profili z 
10-krat večjimi razmiki od normalnih, 
o vse hidrografske meritve globin so bile sprotno obdelane že na ladji z vnaprej 
napovedanimi vrednostmi srednje ravni morja, 
9/hidrografski originali so bili pregledani in popravljeni takoj po prevzemu v 
· Ljubljani, 
O generalizacijo hidrografskih originalov je nadziral naročnik, 
p vsi kartografski postopki od prejema podatkov do tiska karte so bili 
navzkrižno preverjeni na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo, 
O transformacije in spojitve podatkov iz različnih koordinatnih sistemov so bile 
preverjene z ostalimi kartami državnega kartografskega sistema in tujimi 
pomorskimi kartami, 
tl vse karakteristike svetilnikov in boj so bile ponovno preverjene na terenu tik 
pred kartiranjem. Sodelovala sta tudi naročnik in Uprava Repulike Slovenije 
za pomorstvo iz Kopra, 
Geodetski vestnik 43 (1999) 3 
o pred tiskom so bili večkrat ponovljeni testni izrisi, zapisniško pregledani 
skupaj z naročnikom, 
O tisk sta nadzirala naročnik in kartografska ekipa Inštituta za geodezijo in 
fotogrametrijo FGG, 
D po končanem tisku je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG skupaj z 
Navoceanom terensko preveril položaj nekaterih karakterističnih točk na 
kopnem. Uporabljen je bil sprejemnik GPS s precizno ali P-kodo. Vsi 
rezultati so bili pod mejo dovoljenih napak. 
ZAKLJUČEK 
arta Koprskega zaliva je bila dvakrat tudi javno predstavljena: na mednarodni 
rnnferenci sredozemske in črnomorske skupine pomorskih držav v Splitu 
(Mediterranean and Black Seas Hydrographic Commission, MBSHC) in na 
novinarski konferenci na Ministrstvu za promet in zveze, kjer srno od predstavnika 
IHO dobili_QQvoljenje za izdelavo dveh kartJI'-rT. )Prva slovenska pomorska karta je 
ye_likJ:..oi:-ak-za varno:Stprometa v slov_e_nskem delu morja, vendar pa je dela na tem 
področju še veliko. Narejena bo različica INT iste karte,lobe različici za Piranski zaliv 
(Slika 7) in karta Tržaškega zaliva v sodelovanju z Italijani in Hrvati. Hidrografsko bo 
izmerjen tudi celoten Piranski zaliv. Kartografski podatki slovenskega morja bodo 
predelani po standardu za elektronske navigacijske karte ( electronic navigation chart, 
ENC) in vključeni v evropsko distribucijsko mrežo (Radovan, 1994-1998). Ministrstvo 
za promet in z-veze vzporedno z opisanimi projekti intenzivno deluje tudi pri 
polnopravni včlanitvi Slovenije v IHO in pri izdelavi pomorske zakonodaje. Z vsem 
tem pa naša država postaja nedvomno zaupanja vreden partner v mednarodnem 
pomorskem prometu in trgovini. 
Viri: 
Karničnik, I., Sixth hydrographic course leve! B of the Intemational standard of competence for 
hydrograp/zic swveyors. Trieste/Trst, lntemational Maritime Academy, 1998 
Karničnik, I. et al., Izdelava pomorske karte Koprskega zaliva v nacionalni in mednarodni različici. 
Ljubljana, !Vfinistrslvo za promet in zveze, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Projekt v 
izvajanju, 1999 
Kamičnik, l., Radovan, D., Nadzor hidrografskih meritev slovenskega mmja. Ljubljana, Koper, 
lVfinistrstvo za promet in zveze, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Naval 
Oceanographic Office, 1998a 
Karničnik, I., Radovan, D., Vzpostavitev digitalne baze hidrografskih podatkov. Ljubljana, 
lvlinistrslvo za promei in zveze, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, tehnično poročilo, 
1998b, 17 strani 
Karničnik, l., Radovan, D., Obdelava hidrografskega originala, Ljubljana, Ministrstvo za promet in 
zveze, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, tehnično poročilo, 1998c, 4 strani 
Radovem, D., Project COST 326 - Electronic C/zaris for Navigation, sodelovanje pri projektu, 
članstvo v upravnem odboru, Bruxelles, European Commision, 1994-1998 
Recenzija: Marjan Podobnikar 
Iztok Slatiniiek 
Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3