26. štev. V Kranju, dné 27. junija 1908.
IX leto.
GORENJEC
■
Političen in gospodarski list.
Stane sa Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, pc poŠti sa celo leto 4 K, sa pol leta S K, sa druge države stane 5*60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na narocbe br« istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira.— Uredništvo in uprav-niltvo je na pristavi gosp. K. Ploriana v cZvezdi*.
Izhaja vsako soboto = zvečer =====
Inserati m računajo za celo stran BO K, sa pol strani 80 K, sa četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za stanjša oznanila se plačuje sa petit-vrsto 10 vin.,.Če m tiska enkrat, sa večkrat snaten popust — Upravni«vu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
1!
Ob otvoritvi nove železnice Kranj-Tržič.
Slovenoil
Dne 5. julija, na din praznika g?. Cirila in l&toda, slovanskih apostolov, bo etvorjena leleznica Kras« - Tršič. Naža dolžnost ]e, da postavimo ta dvojni praznik kar najbolj ter pokažemo, da se zavedamo važnosti nove železnioe ln da teče nova proga samo po slovenskih tleh.
Raditega poživljamo vse rojake ob novi železnici, da okrase svoja poslopja i zastavami, seveda slovenskimi in da postavijo na primernih krajih ob železnici mlaje s slovenskimi trobojnioami in napisi.
Slovencil Pridite tudi kar najbolj mnogoštevilno na posamezne postaje nove železnice, ali pa se postavite kar ob progi in pozdravite prvi vlak s povabljenimi gosti s gromovitimi ,2ivio!'- ln ,Na z dar I'-klici.
Obračamo se zlasti na vse zavedne ln vplivne rojake, da vsak v svojem kraju uredi in vedi sknpen nastop ln skrbi m okraienje.
Vlak odide is Kranja ob % 10. url ln pride v Tržič okoli 11. ure dopoldne.
Naše občine.
h.
Zastarela je določba; § 17. občinskega reda, ki pravi: Tisti obfiinci, imajoči volilno prarco, ki od svojega nepremičnega posestva, ki ga imajo v občini, plačujejo vsaj po 200 K, ali od obrta ali pridobitka, ki ga imajo ondukaj, vsaj po 400 K neposrednega, sedaj obstoječega davka brez pri-kladov, smejo stopiti v odbor za odbornike, četudi niso voljeni.
Na ta način se lahko dogodi zlasti v krajih, kjer so visoke hišne rtajemščine kakor v mestih in industrijskih občinah, da število nevoljenih odbornikov ali tako 2 varuh vi ril isto v prekaša število voljenih odbornikov, kar gotovo ni v zmislu miš« Ijenja volilcev, ki volijo tiste, katerim zaupajo, ako vidijo, da ostanejo možje njihovega zaupanja v manjšini, ker niso zemljiški veleposestniki ali posestniki delavskih ali uradniških kasarn. Nasproti pa si posestniki in veieobrlniki po navadi itak te odločujejo volitev v prvem ali drugem razredu in dobe tako nekake monopolni občinske pravice, ki jih večkrat prav trdosreno, izrabljajo. Spominjamo le na občinske volilne boje na Jesenicah, v Tržiču, v Zagorju i. t. d. Novi nižjeavstrijski občinski volilni red določa, da smejo brez volitve v občinski odbor stopiti le tisti, ki plačujejo vsaj petino vsega zemljiškega, hišnega in pridobninskega davka, ki je predpisan v občini, kar je gotovo primerneje, kakor naša določba.
S temi neprilikami jlede viriiistov je v ozki zvezi volitev častnih občanov ali častnih meščanov, ki je v zadnjih letih tudi pri nas postala neka obrt, ki skrbi za življenje na krmilu se nehajoče stranke, Poglejmo samo Tržič, kjer je pe* ičica od Slovencev obogatelih tujcev, ravnokar imenovala več kot tucat častnih tržanov ki so si stekli za Tržič toliko zaslug, da celo nemškutarski ob-
činski odborniki ne poznajo niti njihovih imen. Ko je postavodajalec v § 8. obe. reda določil, da •mestne in trike občine lahko dado posebno za slu« ženim avstrijskim državljanom častno meščanstvo ali tržanstvo, drage selške občine jih pa lahko izvolijo m častne občane», se mu gotovo niti sanjalo ni, kako se bo sčasoma ta določba zlorabljala. Zloraba se pa vrli tudi na ta način, da vitje oblasti razveljavljajo take sklepe, če jih napravijo Slovenci (glej Jesenice in Bled), pri Nemcih in nemškutarjih pa vse to pripuate, najsi se tudi niti formalno ne zadosti zakonu. Častni občani naj se pač imenujejo, toda volilno pravico naj imajo le tedaj, če bi jo sicer imeli v občini, potem bo pač kmalu konec fabrikaciji posili-volilcev.
Glavna zahteva pri občinski volilni reformi pa mora biti tajnost volitev. Kako bo delavec s pogumom volil narodnega kandidata, ko ma ta hrbtom stoji nasprotni gospodar, kako bo nezavedni kmet mogel oddati glas kandidatu svojega prepričanja, če ve, kako se bo zameril temu ah* onemu gospodu? Sicer so državno- in deželno-sberske volitve zaubog dokazale, da tudi pri tajnih volitvah ni tajnost dovolj zajamčena, vendar je tajna volitev neprimerno boljši odsev pravega mišljenja narodovega, nego vsakovrstni kontroli podvržena javna volitev. Pred kratkim od cesarja potrjeni iz« premenjeni štajerski občinski volilni red je uvedel tajno volilno pravico, kar moramo mi s narodnega stališča le pozdravljati.
Tukaj še enkrat opozarjamo vse občinska vo-lilce na to, da določbe o varstvu svobode volitev, ki so se izdale lani za državnozborsko volitev, lato-tako veljajo tudi za občinske volitve. Volilno podkupovanje, siljenje ob volitvi, razširjanje lažnjivih poročil i.1 d. so prestopki ali pregrefki, Id se isto-tako lahko zagrele pri občinskih, kakor pri drtavno-ali deželnozborskih volitvah Tudi volilni shodi za občinske volitve se ne smejo motiti, temveč se
FODIJSTEK.
Šentpetrska cerkvica pri Stražiičn pa lakota na Kranjskem 1.1817.
Cerkvica sv. Petra poleg gradi Šantpeter (Scbrottenthurn), pri kateri se vsako leto vrši živahni «črešnjev sejem* na dan sv. Petra in Pavla, je v marsikaterem ozira zanimiva.
Grad kakor tudi cerkvico so sezidali brižinški škofje, ki sami niso mnogokrat bivali v gradu, pač pa so imeli ondi oskrbnike svojega obširnega posestva.
Pa nas zanima v prvi vrsti zgodovina cerkvice. Ker so se shajali v nje) za časa reformacije iute-rani, se ni smela dolgo v njej opravljati sv. mala. Šele potem, ko so izkopali ondi ležeče Sigers-dorfferje, ki so grad upravljali v 16. in 17. stoletju, je bila vnovič posvečena ieta 1646, kakor kaže letnica nad vrati. Nad letnico je nekak v kamen vsekan grb t letečim ptičem. V lesenem stolpiču visita dva majhna zvonova; posebno zanimiv je manjši zvon. vlit 1. 1622 z nemškim napisom ob robu.
Cerkvica ima lep renesanški oltarček s Čedno sliko sv. Petra in dvema grboma, dalje raven, lesen strop, dve gotični okni in dvoje starih podob. Na zidu visi tudi zgodovinsko najvažnejši predmet
te cerkvice, namreč kositren korec in pod njim deska, na kateri pove slovenski in nemški napis, kako so s tem korcem 1.1817 delili, erumfortarsko* juho stradalcem.
Slovenski napis slove: «V Irjtu 1816 je bila zemla toko nerodovitna, de so revni ludje v' lejt'1 1817 toko stradali, de so po več krajih travo in otrobu jedli, in od lakote raerii; Oi karSaoske. lu-bežni v žgani so sevtelej soseski dobrotniki znesli, ki o s' letim korcara pjeddesethri nar bol potrebnim v' Stražili toko imenovano romfortarsko župo dejliti pustili, in so jih toko v' nar huiiimu času preživeli. Prec po tej hudi lejtni pa je bog ženili tako rodovitnost dal, de je žitu na tak dober kup perilo, koker pokaže zdulej napisana žitna cena. V leto 1817 pred žetujo: 1 Mlroek Ulenica 6 fl.
— kr., 1 Mirnek trii 5 fl. 30 kr., 1 Ifirnek Ječmena 3 fl. 10 kr., 1 Mirnek Prosa 3 fl. 15 kr.,. 1 Mirnek Tarste 4 fl. - kr,, 1 Mirnek Ajde 7 fl
— kr., 1 Miraes Ousa 2 fl — kr. — Žitna cena v tejtn 1819 pred žetujo: 1 Mirnek Uieniee 1 fl 40 kr. 1 Mirnek Erži 1 fl. 18 kr., 1 Mirnek Ječmena — fl. 64 kr., 1 Mirnek Prosa 1 fl. 80 kr., 1 Mirnek Turšce 1 fl. — kr., 1 Mimik Ajde 1 fl
— kr., 1 Mirruk Ousa — fl. 40 kr. H' večnimu Spominu božje pravice in božiga usmiienja naj ta korc tukaj vasi. Den 30sten Juni 1818.»
Brodkovskl odvetnik.
Slika iz sedanjega življenja morivskega. Češki spisal Vaclav Benei-Šumavsk^j poslovenil Avgust Petrič. Dalje.
Takih volitev Se niso doživele Brodkovice kakor tokrat! Mudrova aretacija je povzročila neverjetno razburjenost. Zavedni meščani so videli v tem strahovanje nemške stranke, drugi malce* vanje Kubalovo, a hudobneži, katerih ne manjka nikjer, so razkladali Mudrovo nesrečo s tem, da je bajé pone veril pri odvetniku nek denar.
Župan Pejčoh se je posebno prestrašil, ko je izvedel, da ni bik) dovoljeno Mudri, da bi mu poslala pooblastila. Te nesreče se ni nadejal. Brez odlašanja je poslal h Kanjsku, a oba moža sta se po snidenju dolgo razgovarjala skupaj v občinskem domu. Ko sta pa odšla iz pisarne, je bilo zapaziti na njih nenavadno razburjenost Pejčoh je bil bled v obrazu, a Kanjak rdeč. Med durmi sta se srečala z Albrechtom in občinskim tajnikom. Ko ju je Kanjak opazil, se je obrnil jezno, dočim je Pejčoh odzdravil njun pozdrav.
»Šteli slišali, gospod iupun," se je oglasil tajnik, ki ni mogel utajiti na obrazu in v glasu svojem ikodoželjnega posmeha, »ste-li le sllsaH, da so aretirali orožniki emigranta?'
»mejo vršiti vedno b povsod, samo da se pravočasno naznanijo politični oblasti.
Naš narodni praznik.
Letošnji god slovenskih apostolov sv. Cirila in Metoda dne 5. malega srpana pade ravno na nedeljo. Ljubljansko delavsko pevsko društvo «Slavec priredi ta dan veliko narodno veselico v prid naši šolski družbi. Naši bratje onstran Sotle in Kolpe nameravajo napraviti u>t. dan v Zagrebu velikansko ljudsko veselico, katere gmotni uspeh bi pripadel družbi sv. Cirila in Metoda za Istro.
Vsakdor se veseli svojega godu in ga že po ve« mesecev komaj pričakuje; a ko napoči njegovega godu dan, zažari ma obraz od srede in vesolja, da ga je včakal zdrav in vesel. Ves dan je praznifke volje ln «Zidano» mora biti vse krog njega: družina, sorodniki in prijatelji, vse se mora smejati — drugače bi sploh godovno ne bilo go-dovno. Tako je prav; enkrat na leto, na svoj god, si človek že lahko privošči malo več kot sicer, na čast in veselje svojemu patronu poseže rad vsakdo nekoliko globokeje v žep.
In glejte: dne 5. malega srpana je god največjih in najvnetejših slovenskih blagovestnikov, apostolov sv. Cirila in Metoda. Izberimo si enkrat za vselej ta dan za praznik slovenskega naroda; naj nam postane ta dan od sedaj naprej občeslo-venski narodni praznik, praznik narodove moči in zavednosti, dan našega vstajenja in rodoljubja 1 Kakor vsak človek imej tudi naš narod svoj god, naj »e razveseli in razvedri tudi naš narod vsaj eden dan v letul Vsaj eden dan naj se razjasni nebo nad našim preganjaaim in teptanim narodom, naj posije solnce izza črnih oblakov, polnih krivic in prevar, solnce blagoslovljene bodočnosti in za-zeljene zmage. Vsaj eden dan naj se oddahne naš narod, utrujen od težke, trnjeve poti, naj si zravna hrbet, akrivljen in ves krvav od trinoikih udarcev ...
In ta dan, našega vstajanja dan, naj bo 5. dan malega srpana, naj bo god sv. Cirila in Metoda! Saj imamo največ povoda, izbrati svojemu narodu ravno ta dan za vsakoletni praznik: ta dan slavita god prva in največja slovenska apostola, ki sta prva k slovanskim srcem govorila v slovanskem jeziku o vzvišenih, večnolepih Kristovih naukih, ki sta prva začela zidati temelj slovenski književnosti in sta prva bila zaradi svoje narodnosti preganjana mučenika. Ona sta dala tudi ime naši edini na-rodnoobrambni organizaciji, naši vedno bolj delavni in zato vedno bolj priljubljeni družbi sv. Cirila in Metoda. V tej družbi vidi naš narod svojo najboljšo zaščitnico, svojo bodočnost; v njej in ž njo nsj tudi praznuje vsako leto na dan f>. malega srpana svoj godi
Posnemajmo Cehe, ki žrtvujejo na dan svetega Vaciava, svojega narodnega patrona, stotisoče na oltar domovine 1) Spomnimo se ta dan bolj nego sicer naše šolske družbe, na ta dan naj bo sve-
„Rad bi vedel, kaj se je zgodilo," se je oglasil tudi Albrecht, ki je ublažil sočutno svoj glas.
,Župan," je zakllcal sedaj Kanjak, ki ni mogel več zdržati svoje jeze, »vi ste sedaj kakor Kristus med dvema--"
Pri tem je dvignil grozčč svojo palico proti občinskemu tajniku, ki je bojazljivo odstopil za par korakov in smuknil v pisarno.
Albrecht se je zganil in jezno nakremžil Čelo, vendar se hitro zopet nasmehljal in jo ubral za tajnikom.
.Še posmehovati se nama je hotel ta nepridiprav," je divjal Kanjak.
Pejčoh je žalostno povesil glavo, sluteč nesrečo, ki ima priti ie danes.--
S hrupom, kakor ga še ni bilo dosedaj, so se začele volitve. Obe stranki sta napeli v zadnjem trenotku vse svoje sile. Vendar je bilo že opoldne gotovo, da zmaga Albrechtova stranka v prvem in drugem razredu, a pred večerom ni bilo več dvoma, da je tudi tretji razred izgubljen popolnoma za Pejčoha in Kanjaka.
Poraz je bil gotov.
Občinstvo je bilo osupnjeno vsled tega prevrata. Župan je moral oditi iz dvorane, tako silno mu je bilo srce od razburjenja, Kanjak pa Je sopel in preklinjal javno pred občinskim domom izdajalce, ki so prodali slovansko mesto sovragu. Volilcl sami, ki io se dali podkupiti ali pridobiti s obljubami, da io volili po Albrechtovi
cenik ves slovenski narod, in oltar naj bo — naš* šolska družba 1
Na predvečer sv. Cirila in Metoda naj zagorijo kresovi po vsej slovenski domovini sovražnikom v znak, da ie Živimo in hočemo živeti ie v naprej, v dokaz, da ie bliža dan nase probuje, nase zmage! In ko zasori nedelja, naj bo naša prva misel posvečena naroda in njegovi glavni zascitnici sv. Cirila in Metoda. Naši bogatejši denarni zavodi naj po-lože svoj dar doma na oltar, naža mesta in občine naj darujejo svoj oboku družbi, ki brani našo deco pred krvoločnim nemškim zmajem. Pevska in bralna društva, Sokoli in drožbine podružnice naj prirejajo veselice v obmejnih in narodno izpostavljenih krajih v probnjo narodne misli, v rešitev in ohranitev naših otrok. Na ta dan naj počiva strankarska strast, naj miruje osebna dobičkaželjnoit in vzpla-pola zato ljubezen do naroda v nebotičnem plamenu k nogam sv. solunskih bratov, ki bosta z radostjo in dopadenjem gledala, kako rode in rasto sadovi tam, kjer sta pred tisoč leti sejala. Slovenci, rodoljubi:
Za naroda blagor, korist in prosveto delnjmo vsi skupaj z ljubeznijo vneto!
Hudi časi se nam obetajo. Kakor slišimo, nameravajo Nemci prepustiti svoje ogrske rojake njihovi usodi in se vreči zato z vso silo na naše kraje. Sinja Adrija je njihov cilj in preko naših trupel si nameravajo zgraditi pot do nje; čaka nas najhujši boj z najhujšim sovragom, zato še enkrat: združimo se, ker je za to najvišji in zadnji čas — in na malega srpana peti dan zakličimo vsi: Slovenija vstan' l „8 i o v. Branik."
_Gospodarski del, s
□□□□□ -
Narodno gospodarstvo.
Dalje.
//. Delavska zavarovanja.
Zavarovanje ima ponajveč namen, da zavarovancu za slučaj posebnih dogodkov zasigura dohodek, ki bi sicer ugasnil. Zato je tudi mogoče, da se z zavarovanjem pridobi dohodek, ki ne sloni na delovni moči in tudi ne na premoženju. V takem slučaju vrši zavarovanje nalogo, ki bi jo sicer morale prevzeti države, dežele, občine ali dobrodelne naprave. Semkaj spadajo delavska zavarovanja za slučaj 1. da delavec ne more dobiti dela, ker ni dovolj vpraševanja po delu; 2. da delavec postane nesposoben ali manj sposoben za delo radi bolezni, kake nezgode, starosti ali onemoglosti.
Delavec s svojo mezdo, s katero mora preživljati sebe in svojo rodbino, večinoma ne more plačevati premij, ki bi mu omogočile, da v starosti, onemoglosti ali nesposobnosti za delo prejema rento, s katero more živeti. V takih slučajih mora skrbeti država za to, da je tisti, ki je sodeloval pri produkciji, v dobi, ko ni več sposoben za delo, tudi preskrbljen, in mora torej ali podjet-
listi, se sedaj niso mogli uveriti, da je to možno, in hiteli osramočeni domov, ko so izvedeli, da bode imela združena židovsko - nemška stranka izključno vlade v občini in da so ji pripomogli sami k njej.
Edina skromna nada je ostala Brodkovičanom, da bodo lahko podali protest proti volitvam v prvem in drugem razredu, ker nista hotela orožnika, ki sta aretirala Mudro, pripustiti, da bi oddal njemu poverjena pooblastila županu.
Razburjenje v mestu po razglasitvi volitev je bilo neizmerno. Eni so vpraševali: .Kdo je to zakrivil?" a drugi so odgovarjali: .Odvetnik — odvetnik!"
O mraku so se zbirali ljudje pred Kuba-lovim stanovanjem na trgu, in hodeč okoli oken, so ga zasramovali, klicaje: * Izdajalec! Judež! Prodal si nas zidom I"
Nakrat se je privalila iz predmestja gruča ljudi, v sredi nje je bila Mudrova žena z otrokoma.
»Glejte," je razlagala reva, ki je hotela razglasiti celemu mestu, da ni bil njen mož zaprt zaradi nikakega nečastnega dejanja. .Spodil je mojega moža ln zakaj? Zakaj ga je spodil? Ker je hotel ostati Slovan, ker ni hotel biti odpadnik. In še sodniji ga je izročil, da so ga odvedli orožniki ... Pojdita, otroka, pojdita," je nada* 1 je vala ter vlekla otroke za roke, »pojdita, zahva* lita ie gospodu doktorju, da vama je dal zapreti ateja kot hudodelca, da bi mogli zmagati židje."
niku naložiti en del premije ali pa sama priskočiti na pomoč.
Nemčija se je prva poprijela tega načela z znamenitimi zakoni o delavskem zavarovanju in sicer za slučaj bolezni (1. 1888), zoper nezgode
&1886) in za starost in onemoglost (1. 1889). poštevsjoč predvsem dejstvo, da so nezgode in njene posledice šteti med režijske stroške vsake industrije, ukazuje nemški zakon, da mora vse prispevke za zavarovanje zoper nezgode plačevati podjetnik, sicer pa mora pri zavarovanju za slučaj bolezni delodajalec prispevati eno tretjino, delojemalec pa dve tretjini, pri zavarovanju za starost in onemoglost pa mora plačevati vsak polovico. Ker so pa stroški pri poslednje vrste zavarovanju Se previsoki, plačuje država za vsakega, ki ima pravico do rente za starost in onemoglost,
{io 50 mark na leto. Delavsko zavarovanje sku-ajo raztegniti tudi na slučaje brezposelnosti in slučaj smrti za vdove in sirote, vender so do sedaj Se razne težkoče ovirale izvršitev tega naklepa. Samo v Švici so nekatere občine uvedle zavarovanje zoper brezposelnost.
V Avstriji se je uvedlo z zakonom z dne 30. marca 1880, št 33 (deloma spremenjenim z zakonom z dne 4. aprila 1889, St 39 drž. z.) zavarovanje za slučaj bolezni, z zakonom z dne 28. decembra 1887, it 1 drž. zale iz 1. 1888 (razširjenim z zakonom z dne 20. julija 1894, St 168 drž. zak.) pa zavarovanje zoper nezgode. Po zatrdilu vlade se v letoSnjem jubilejskem letu tudi izvede zavarovanje za starost in onemoglost po nemSkem vzorcu.
Po prvem zakonu se morajo delavci, ki delajo pri kakem obrtu, zavarovati za slučaj bolezni. Izvzeti so samo delavci pri gozdarstvu in
Soljedelstvu. Zato so ustanovljene posebne okr. olniSke blagajne, ki temelje na vzajemnosti. Za bolniSko blagajno plača delavec dve tretjini, delodajalec pa eno tretjino zavarovalnine. Vsak delodajalec je pod kaznijo zavezan, vsako osebo, ki je uslužbena pri njem in podvržena zavaro-rovanju, naznaniti bolniSki blagajni tekom treh dni po vstopu in odznaniti tekom treh dni po izstopu.
Zavarovani delavec ima v bolezni pravico zahtevati prosto zdravniško pomoč, potrebna zdravila in za 20 tednov 60 odstotkov svojega rednega zaslužka, oziroma 60 odstotkov redne dnine, ki je v dotičnem kraju v navadi. V slučaju smrti se plača za pogrebne stroSke vsaj 20 kratni znesek dnine.
V okrajne bolniške blagajne se morajo vpisati vse zavarovanju podvržene osebe, ako niso vpisane v kako drugo na podlagi zgoraj omenjenega zakona ustanovljeno bolniSko blagajno. Take blagajne so obratne bolniške blagajne, ki jo more ustanoviti vsak podjetnik, ki ima v enem ali več sosednih obratih zaposlenih sto ali več zavarovanju podvrženih oseb, stavbne bolniške blagajne, ki se ustanavljajo na ukaz politiSke deželne oblasti, n. pr. . pri gradbi železnic, prekopov, nasipov i. t. d., zadružne bolniSke blagajne, ustanovljene na podlagi VII. poglavja obrtnega reda, bratovske sklad-nice kakor jih določuje rudarski zakon in zakon z dne 28. julia 1889, St. 127 drž. zak. (se zavarujejo tudi za nezgode in starost), in društvene bolniSke blagajne na podlagi društvenega zakona.
Zoper nezgode se morajo zavarovati po avstrijskem zakonu vsi delavci, ki delajo v obra-
Okoli nesrečne žene, ki je branila moževo čast proti govoricam, da je bil zaprt zaradi po-neverjenja denarja, se je brzo zbrala velika množica, iz katere se je odzivala silovita nevolja in grožnje proti odvetniku.
Tako se je privalila gruča do Kubalovega stanovanja, ko se je uprav vrnila Hilda žarečega obraza od Albrechta, kateremu je toplo čestitala k njegovi zmagi.
Krik in žvižg se je množil, a vihar je izbruhnil, ko je Hilda pristopila iz radovednosti k oknu, da bi pogledala, kaj se godi.
Nekdo je prijel za kamen in ga zagnal v okno, a za njim je grabilo na sto rok kamenje in začelo bombardirati odvetnikovo stanovanje. Steklo se je žvenketaje usipalo na tlak.
Odvetnik je prebledel, ko so razbili prvi kamni steklene Sipe in prileteli v sobo. Hilda je vzkliknila prestrašena in begala preplaSena po sobi, ne vedoč, kam bi se skrila, Kubala jo je prijel in vlekel takorekoč pol mrtvo v zadnjo sobo, katere okna so bila obrnjena na dvoriSče.
Razkačeno ljudstvo se pa ni zadovoljilo s tem, da je pobilo Sipe, ampak je hotelo udreti tudi v doktorjevo stanovanje. Iz množice so se oglašali grozeči kriki: .Ubijte ga! Ubijte ga! Izdajica! Judež! Nekoliko mož se je vrglo na hiine duri, hoteč vlomiti v hiSo. K sreči so bile zaprte St pravočasno.
V tem treootku pa jih je odpahnil nekdo i silno roko, in pred zaprte duri te jt poitivil
I. prilog ..Qortnlcu" If. 26 Ig I. 1908.
tih, kjer obstoji nevarnost za Življenje, kjer se dela s strupi, pri stavbah, kamenolomih, rudo-kopih i. t. d. V ta namen so ustanovljene deželne zavarovalnice (na Dunaju, v Solnogradu, v Pragi, Brnu, Gradcu, Trstu, Lvovu). Kranjska, Goriška, Istra, Trst in Dalmacija imajo skupno zavarovalnico v Trstu. Take zavarovalnice so sestavljene iz članov (zavarovanci in podjetniki), na-čelstva, uradnikov in razsodišča.
Vsaka zavarovalnica razdeli podjetja v svojem okrožju v takozvane nevarnostne vrste. Cimvečja je nevarnost, torej tudi nevarnostna vrsta, tem-večji ie tudi prispevek, ki ga plačujeta podjetnik in delavec v razmerju, da odpade na podjetnika 90, na delavca pa 10 odstotkov.
Če \i po kaki nezgodi delavec postal popolnoma nezmožen kaj pridobiti, dobi iz blagajne 60% svojega rednega letnega zaslužka, če je pa postal le deloma nezmožen, znala njegova odškodnina, ki jo dobiva na leto, razmeroma manj, vender ne sme nikdar presegati 50 odstotkov rednega letnega zaslužka. Če delavec vsled ne-zgode umre, dobe njegovi ostali prispevek za pogreb in letno rento, ki skupno ne sme znašati več nego 50% letnega zaslužka ponesrečenca.
Železnice imajo svojo posebno zadružno zavarovalnico.
V. Trošenje dobrin (konsumpcija).
/. Pojem*
Končni cilj vsake produkcije je trošenje, to je uporaba dobrin za neposredno ali posredno zadovoljitev človeških potreb. Gotovo je to uaj-važneji del človeškega gospodarstva, ker se vsa produkcija ravna po njem. Človek proizvaja za to, da trosi, ne pa narobe, kakor so učili nekateri zastopniki klasiike narodno-gospodarske iole.
V gospodarskem smislu trošenje ne znači uničenja dobrin, temveč le celotno ah delno uničenje gospodarskih koristnosti dobrin, trositi se pravi pravzaprav le prostovoljno ali namenoma uporabljati eno koristnost, ki jo imajo dobrine za človeka. Zato pa s trošenjem ne smemo zamenjati prostovoljnega uničenja dobrin po elementarnih nezgodah. Če kdo razbije kuhinjsko posodo, če ogenj upepeli hišo ali potres razruši gospodarsko poslopje, tedaj pač ne moremo govoriti o trošenju kot uporabi dobrin, ker nastane iz uničenja koristnosti dobrine celo škoda, ne pa zadovoljitev kake človeške potrebe.
Dobrine se lahko trosijo zato, da vzdržujejo ali ostajajo človeško življenje, ali zato, da proizvajajo nove koristnosti. Po tem tudi ločimo trošenje v produktivno (reproduktivno) in neproduktivno trošenje. Vender pa bojem o neproduktivnem trošenju nI v znanosti Še natančno omejen. Po našem mnenju se mora tudi hrana, ki je potrebna, da se vzdrži in obnavlja človeška moč, prištevati med produktivno trošenje, čeprav neposredno zadovoljuje človeške potrebe. Istotako moramo imenovati produktivno trošenje, ki meri na izobrazbo človeškega duha;
Trošenje se še običajno deli v javno trošenje, če trosi država, dežela, občina ali kako drugo prisilno vkupnogospodarstvo, in zasebno trošenje* Druge razlike nimajo večjega znanstvenega pomena.
Kakor človeštvo živi v večnem razvoju, kakor se izobrazba vedno bolj liri, tako so tudi človeške potrebe vedno večje in se razširjajo na
Zdravnik Svozil in zagrmel k razburjeni gruči: »Niti koraka dalje, občani! Zavedite se, da bi s tem ne pomagali naši sveti stvari, ampak ji ikodovali ie bolj. Delati moramo začeti iznova, in ako bog da\ zmaga pri prihodnjih volitvah naša dobra pravica slavno nad združenimi nepri-Jatelji!"
Odločne, energično izrečene besede niso ostale brez učinka.
Množica se je ustavita, pomirila se, začela mirneje se ražgovarjati; tuintam se je odzval ie ostrejši glas, grozeč kile, vendar je zopet potihnil, in naglo se je ljudstvo razšlo na nemalo radost židovskih prebivalcev, ki so pri prvem žvenketanjn lip zapirali svoje prodajalnice in se prestrašeni skrivali po svojih stanovanjih.
Predno so prišli orožniki, po katere je poslal Albrecht, je bil trg prazen, in mokri, deževni večer so razsvetljevale le oljnate svetilke.
Knbala se je upal Šele po prihodu orožnikov do prvih sob, kjer so bila okna in okviri razbita od kamenja. Ko je njegova soproga izvedela, da se jim ne more zgoditi nič več, ker ju bodo stra-žili orožniki vso noč, je prišla hitro k sebi in izpregovorilt z jezljivim posmehom:
»Glej, to so ti nspravili Slovani, tvoji bratje, tvoja kri!«
Kubala se je premagal, da ji ni odgovoril, ker je čutil, da bi ji moral grozno besedo zabrusiti v obraz. Šel je rajši iz lobe, ker je mislil, da se zadali tihe trpkosti, ki mu je padla m tre*
dobrine, ki so bile poprej nepoznane ali neopa-žene. Sicer človek ne more razširiti hrane in toplote, ki sta mu potrebna za življenje, toda on more stvarjati vedno fineje oblike hranjenja, ode-vanja in stanovanja, da si oslajša svoje življenje; tudi njegove duševne, estetiške in moralne potrebe so neomejene.
2. Naravne potrebe.
Neobhodno potrebna za obstanek Človeštva je hrana in vsaj v kulturnih krajih tudi obleka in stanovanje. Važno je za moč posameznih narodov, s čim in kako se hranijo in v kakem razmerju stoje izdatki (to je cena, ki se plača za pridobinje konsumnih dobrin) za hrano z drugimi izdatki. Hrana mora biti zadostna in dobra. Rrompir in koruza ne zadostujeta dolgo časa; treba je tudi pšenične moke in mesa, da se povzdigne produktivna moč delovnega naroda. Dokazano je po raznih vzgledih, da se bolezni veliko pogosteje polotijo delavcev, ki se hranijo z rastlinsko hrano, nego delavcev, ki uživajo meso. To se je moglo v zadnjem času tudi opaziti pri macedonskih delavcih, ki so delali v bohinjskem predoru.
♦ • •
Tedenski sejem ? Kranju dne 22. junija
1908. Prignalo se ie — konj, 249 glav domače
goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 22 omačih telet, — hrvaških telet, 205 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domače ovce, — hrvaških ovac, — koz, — buš in 12 bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg K 68'—, na polovico 100 kg K 56-—, za pitanje 100 kg K 52*—, kumemi 100 kg K 82--—. Plenica K 12-—, proso K 7-50, rž K 10--, oves K 9-, ajda K 9—, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks — in krompir — za 50 kg.
Trildanl! Postavite dan otvoritve nove železnice in god slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda kar najbolj svečano. V ta namen okrasite svoje hiše z zastavami, toda samo slovenskimi.
Dopisi.
t Bleda, velecenjeni gospod urednik! Dovolite mi par vrstic o tukajšnjem letovišču. — Beseda letovišče izhaja menda odtod, ker nam tu navadno petaki kar letijo iz žepa, oziroma odtod, ker je nai moinjiček pri odhodu tako lahek, da lahko kar sletimo domov brev Zeppellinovega zrakoplova. Vendar, resnici na ljubo, kar se tiče Bleda, se tujec ne more pritoževati v tem oziru. Gene, katere so ob času otvoritve železnične proge hipoma poskočile vsled prevelikega navala tujcev, so se polagoma ublažile in nekako enakomerno uredile po enako-vrstnih hotelih in gostilnah. To je popolnoma naravno, če se pomisli, kako napreduje Bled od leta do leta v stavbenem oziru. Posledica je zdrava konkurenca in po tej urejene cene. Novih vil in hiš je vse polno. Streljaj od dobroznanega hotela
Začel se je sprehajati po temni čumnati, ne meneč se za to, da se zadeva ob mize in stole in da stopa po raztresenem steklu.
Neizrekljiva trpkost se ga je polastila. Zdel se je sam sebi kakor zločinec po storjenem grehu... Čutil je, da je sam kriv vsega in da bi se vse to ne bilo zgodilo, ako bi se ne bil zaljubil v Hildo in ne bi bil oddal svojega glasu pred tremi leti Albrechtu ... Spoznal je sedaj, kako si je dovoljeval pogrešek za pogreškom ... Bil je mal, samoljuben egoist tam, kjer je bilo treba sile celega moža. Potreboval je ne le plamtečega srca, tudi jeklenega mišljenja, železnih mišic in kame-nite črepinje, da bi mogel biti v boju proti pohlepnemu in zvitemu neprijatelju dovolj brezobziren. Imel je pa le gorko srce, a glavo popustljivo, zaupal je preveč drugim in premalo samemu sebi. Bal se je odločnega nastopa in le enkrat je bil energičen, ko je pretrgal svoje razmere do Karle, vendar ravnal je tedaj v strasti, ker se je dal očarati in oslepiti od koketerije tuje mladenke.
V nobeni stvari ni imel prave srčnosti, niti v dobrem niti v slabem. Ko se je oženil, ni imel moči prepričati Hildo, kaj mora delati kot njegova žena, ni imel srčnosti, da bi se bojeval za svoje ideale ali pa se jim je odrekel, in je tako visel neodločen v zraku brez vsake opore.
In njegova neodločnost je postala usodna njemu in Brodkovicam.
Bolest njegova je bila velika, neizmerna, tako da je pretresla vse njegovo bitje z neznosno muko,
•Triglav« se nahaja v isti črti nov hotel «Europe», ki je zidan skoro v istem slogu. Pa tudi drugače se pozna povsod spretno roko društva za povzdigo tujskega prometa. — Vendar ne morem zamolčati, da me je skoro užalil sledeči nedostatek. Za Rikli-jevim zdraviščera, ob cesti, ki pelje ob jezeru, stoji nedaleč od «Curhausa» v pohlevnem kotičku pohleven spomenik našega velikega pesnika Prešerna. Postavil mu ga je leta 1883 literarni klub v Ljubljani. Prepričan sem, da je bil prostor za tisto dobo primerno izbran; danes seveda bi se ga tja več ne postavilo. Kakor pa je naravno, da temu ni odpomoči, tako je naravno, da bi se moralo na ta spomenik bolj paziti in skrbeti, da ne poreče tujec, ki si ga ogleda: Narod, ki ne časti svodih prvakov, ni vreden spoštovanja. Potrebno bi bilo, da se ograja okoli spomenika oznaži in nasadi s kakim zelenjem in cveticami. Črkam besedila je barva odpadla in moralo bi se jo osvežiti. To vse pač malo stane in če je že vse tako krasno na tem koečeku kranjske zemlje, bi bilo prav, da se obrne malo pozornosti tudi na spomenik pesnika, ki je proslavil in opeval to zemljo kakor nihče drugi. Malce dobre volje in tudi to bode popravljeno. — Dosedaj je tu le par letoviičnikov, pravijo, da se sezona nekaj zakesni, poleg drugega je ne malo zadržal tujce za nekaj časa jubilejni iz-prevod na Dunaju. Dnevi so tu krasni, toplo je ln dobrodejen vetrič pihlja od jezera. Poti in omost-nice so popravljene, čolni nanovo barvani, vile in nasadi osnaženi; odet z vsemi naravnimi krasotami, kakor nevesta, pričakuje strmečih in občuduje čih obiskovalcev ta kraj, o katerem pravi Prešeren: •Dežela kranjska nima lepega kraja, ko je z okol'co ta podoba raja». S.
Radovljiške novice.
Sej m na binkoštni torek je bil srednje dober. Živine se je prignalo 146 glav, kupčija je bila, lahko bi rekli slaba, ker ni bilo tujcev, cena je živini precej padla, a kljub temu moramo še vedno meso kupovati po 1 K 28 v, sevede lepše meso toliko dražje. Na vsakem sejmu opazujemo, da prihaja k nam vedno več nemških, menda židovskih trgovcev, ki na vse pretege hvalijo svojo preležano robo v spakedrani slovenščini. Takim ljudem bo treba pokazati zobe na enak no čin kakor jih kažejo goriški Slovenci goriškim Lahom. Svoji k svojim, bodi nam geslo,
Dne 13. junija ie bil velepomemben žara« dovljiiki sodnuski okraj. Ustanovilo se je namreč •društvo za oskrbo in varstvo sirot v sodnem okraju Radovljica*. Ustanovni shod, katerega se ie udeležilo nad 60 ljudi iz celega sodnjjskega okraja — je otvoril vodja c. kr. okr. sodnisča g. A. Nagede.
V svojem nagovoru je g. govornik povdarjai, da ni avstrijska država dosedaj za otroka skoro nič storila, zašla je celo tako daleč, da niti glavnih faktorjev pri vzgoji otrok, to je učiteljstva ne plačuje tako, kakor bi zaslužil tako važen stan, pusti se ga skoro stradati — — Ustanovni občni zbor je kaj spretno vodil deželni poslanec dr. J. Vilfan.
V odbor so bili soglasno voljeni in sicer za Radovljico: Ant. Nagodes vodja c kr. okraj, sodišča, Franc Dolžan, posestnik, in Iv. Šega, učitelj. 2a okolico pa: veleposestnik F. Papler, župnik I. Piber in župan A. Pogačnik — Dobrava pri Kropi. Namestnikoma; Fursager, trgovec in Iv. Sartori, ključ, mojster iz Radovljica. Za pregledovalca računov se izvolita posestnik Jakob Jan iz Gorij in
XI.
Po volitvah ni Albrecht odlašal več, da ne bi proglasil svoje stranke za nemško. Kako vriskanje je bilo v sovražnem taboru nad to novo zmago!
Vloženi protest je bil zavrnjen in volitve so bile potrjene z neobičajno naglico. Popolnoma češko mestece je dobilo tako iznenada nemško občinsko upravo, in njegov novi odbor ni obstojal več iz davno naseljenih, v poštenosti in časti osivelih sosedov, ampak iz Albrechta, nekoliko uradnikov in zidov, poleg tega pa iz zadolženih občanov, ki so bili odvisni od milosti hranilnice. Županom je bil izvoljen Albrecht, a prvim svetovalcem bivši kantiner na Pasecah, sedanji lastnik gostilne »pri roži".
Albrecht je dosegel, kar je želel. Upal si ni stopiti naravnost proti svojemu cilju, ker je vedel, da bi ne prišel tako nikdar do njega; za to je bil pa mojster v nizkotnih spletkah, v zavratni zvijači in premetenosti, ln te lastnosti so mu pomagale po mnogih srečnih okolnostih do gospodstva v občini. Neizmerno je zraslla njegova osebnost, ln kjer je le mogel, je dajal svojim neprijateljem trdo čutiti svojo sedanjo moč.
Prvo delo novega občinskega odbora je bilo, da je bil izvoljen občinskim zdravnikom nek Nemec, ki je znal jedva nekoliko čeških besed in ki je postal na svojem prejšnjem mestu nemogoč, ker je pijančeval. Konec prih,
L Seigeršmid, župnik v Lescah. — Društvu je pristopilo ie prav mnogo članov kot uitanovnikov zzneskem 100 kron in sicer: veleposestnik F. Papler, dekan Iv. Novak, posojilnice v Radovljici, Gorjah, hranilnici v Radovljici in Srednji vasi, Boh. Bistrici, Bledu in Gorjah; dalje je daroval župnik Ažman iz Žirovnice 20 K in neka zapuščinska obravnava je dala 1925 K. Društvu želimo največ vspeha in mnogo pokroviteljev.
Na i <Sokol> je poletel prvič dne 14. t. m. na Dobravi pri Kropi. Na ta sestanek so se setla tudi bratiks društva iz Kranja, Škofje Loke, Jesenic in Tržiča. Javne telovadbe se je udelžilo 46 •Sokolov», v kroju je bilo 64 udov, a skupno število «Sokolov> in «Sokolic» je bilo okrog 150.— Dan je bil prekrasen, domačega ljudstva je bilo naravnost ogromno, ki se je čudilo dovrienemu Izvajanju prostih vaj in vaj na orodju. Mimogrede omenjamo, da je ta dan zborovalo kat. pol. društvo za radovljiški okraj na župnijskem dvorišču in C okr. glavarstvo v Radovljici je odredilo vse potrebno, da se prepreči vsak morebitni nepotrebni spopsd, kajti glavarstvo je menda tu vpoštevalo one grožnje, ki jih je zapisal svoje dni «Slovenec*
Kvodom izleta ljubljanskega »Sokola* v Skofjo ko. Toda Dobrajci so spoznali, da je »Sokol* prav pohleven ptič, in v tako kratkem času se je razvilo prav nepresiljena domača zabava. Pri odhodu so nam klicali vrli domačini prisrčni «na svidenje v kratkem*, kar smo jim radovoljno obljubili. Omenjamo le ie to, da je godba požarne brambe iz Krope prav marljivo svirala ves čas našega bivanja na Dobravi. — Nala želja je. Še mnogo takih izletov, a vsak izlet se združi z javnim predavanjem v pomenu •Sokolstva» in »Sokol* pridobi v kratkem nepremagljiv vpliv med preprostim narodom.
Občinska seja se je vriila dne 16. t. m. Med raznimi točkami je bil tudi razgovor, kako naj proslavi mesto Radovljica 60 letni jubilej našega vladarja. Kaj se je sklenilo, poročamo prihodnjič, a izdamo lahko danes že toliko, da je položen ravno v tej seji temelj podjetju, ki bo pričal Se poznejšim rodovom, da so bili I. 1908 v obč. za-stopu mesta Radovljica možje, ki jim je bil voditelj v vsem njih delovanju izrek: po prosveti k samostojnosti. — V tej seji se je dalje sklenilo podaljšati v sporazum s prizadetimi občinami vodovod v Lescah, Begunjah in Radovljici.
Procesij a sv. Rešn j egatelesasejeizvršila v najlepšem redu. Opazili smo letos nenavadno Veliko število belooblečenih deklic. Samo to nas je čudno dirnilo, čemu se ni odkazal tej nedolžni mladini prostor tik pred sv. R. telesom, kajti najbolj vredna hoditi pred Najsvetejšim je pač nedolžna mladina. .
19., 20. in 22. t. m. je bil vojaški nabor za radovljiško glavarstvo. Izmed 611 došlih fantov je bilo potrjenih 156, tedaj dobra tretjina. Z veseljem moramo povdarjati, da je bilo vedenje letošnjih vojaških nabornikov naravnost uzorno, posebno pohvalo pa zaslužijo fantje iz občine Begunje. V ponedeljek so prikorakali v vojaškem redu s slovensko trobojnico pod načelništvom vrlega župana 1. Sodje, a ravno v tistem redu so odkorakali proti domu — prej so se dali še fotografirati pri tuk. fotografu Vengarju — nisi slišal od njih niti enega vriska, niti enega krika. Taki nastopi so najboljši dokaz vspeha šolske odgoje.
19. julija t. 1. otvori radovljiška podružnica planinskega društva novozgrajeno kočo na Begunj-ičici. Koča je — kakor smo si jo ogledali — zgrajena najmoderneje ia jako udobno. Ker je pol do te koče prav ugodna, kamor se lahko pride brez vseh težav in ker je flora Begunjščice edina v svoji vrsti, nadejamo se, da bo ta koča privlačna sila našega nežnega spola in onih turistov, ki se ravnajo po pregovoru: gore od spodaj i. t. d.
1. in 2. julija prirede igralci slovenskega gledališča iz Ljubljane dve predstavi. Gostuje v teh igrah znani komik Verovšek od slovenskega gledališča v Trstu.
Neznosna draginja vlada v Radovljici — posebno kar se tiče sadja in zelenjave. Naravnost nezaslišano je, ako se sedaj prodaja 7, reci sedem črešenj za 2 vinarja, ali kg po 80 v. Tu se je vsedlo par Vipavk in sedaj so vzele —- vsaj tako menijo — vse v zakup. Prekupujejo domače lepše črešnje in jih potem prodajajo za goriške. — Ko bi se kak podjeten človek našel, ki bi hotel prodajati tako sadje kakor tudi zelenjavo po primernih cenah, shajal bi prav dobro.
Na kresni večer smo opazili v radovljiški okolici ravno 56 kresov, posebno bogata jih je bila blejska dolin,. Poznalo se je pač, da se je praznovala 60 letnica našega vladarja.
V Kranja, dne 27. junija 1908.
Državni sbor. V proračunski debati je govoril med drugimi tudi poslanec Hribar, kije telo ostro bičal vladni sistem na Kranjskem in se tudi energično zavzel za koroške Slovence. Njegov govor je vzbudil veliko pozornost — Včeraj se je vršilo glasovanje o proračunu, ki je bil s precejšnjo večino sprejet Odklonjen je bil Seitzev minoritetni predlog glede dispozicijskega fonda z 277 proti 183 glasovom, sprejeta pa sta bila predloga, da naj se vlada resno zavzame za podržav-ljenje južne železnice, in ob burnih prizorih poslanca VVolfa predlog, da se ustanovi v Pragi
nemška umetniška akademija in sicer s 194 proti 189 glasovom. Za ta predlog sta glasovala tudi češka poslanca dr. Maršal y k in Drtina, kar je provzročilo pri vseh čeških in jugoslovanskih poslancih nepopisen vihar.
Jezikovni iskOB, ki je bil že v iajčjih lupinah največja slava B e c k o v a, se je skisal. Načrt je izdelan, vse mogoče uradne in neuradne instance so ga revidirale in redigirale in kolacionirale in amendirale in aprobirale. Vlada je napovedala velikanske preobrate v notranjem političnem življenju Avstrije in njenih narodov in aktualni »pesniki* so že namakali peresa, da bi pisale Becku himne in ditirambe. A glej — parlamentarno letno zasedanje se približuje koncu, jezikovni zakon se pa drsa polagoma v nedosežne daljave. Tekom letnih počitnic ni upanja, da bi zakon prišel pred ministrski svet; nadaljevanje jezikovne akcije se odlaša na jesen. Hvala bogu — jesen je ie daleč. Tedaj se bo zopet lahko govorilo o zimi.
V Zagreba bi bila morala biti v sredo ustanovitev županijske skupščine, na kateri je imel priseči novi veliki župan Vučetie. Opozicija je protestirala in končno obstruirala, vsled česar je moral Rauchov veliki župan odgoditi skupščino na nedoločen čas.
Perzijski iah posnema ruski primer. Znano je, da je že dolgo med njim in parlamentom hud razpor in da so bili že krvavi nemiri. Pred kratkim je šah pobegnil iz Teherana in se podal pod rusko okrilje. Sedaj stoji popolnoma pod rusko komando in je z rusko močjo naskočil parlament.
V torek zjutraj so v Teheranu kozaki obkolili parlament in sosednjo mošejo. Parlament seje pozvalo, naj ugodi iahovi zahtevi ter izroči nekatere poslance. Parlament je zahtevo odklonil Obenem o člani političnih klubov začeli na vojake streljati ter so usmrtili par vojakov. Takoj je prispela vojaštvu pomoč iz šabovega tabora s topovi. In začelo se je bombardiranje parlamenta. Vojaštvo je v naskoku zavzelo parlament ter ga izropalo. Mnogo poslancev je bilo ubitih, še več pa hudo ranjenih. Ves prostor pred parlamentom je pokrit s trupli ubitih poslancev in vojakov in s konjskimi mrhovinami. Mestna vrata in vse ulice je zasedlo vojaštvo s topovi in s puškami na stroj. Razen parlamenta in glavne mo-šeje je vojaštvo r a z d j a 1 o in oropalo v Teheranu tudi palačo šahovega strica, princa Zi lesa, ki je zaščitnik svobodomiselnega gibanja. Iz-ropan je sploh ves mestni okraj okoli parlamenta. Nad Teheranom je proglašeno obsedno stanje z naglo sodbo. Za vojaškega diktatorja je imenovan general Darios, ki bo obsodil in usmrtil brezdvo-mno vse parlamentarce in druge voditelje, ki so j;h zaprli po naskoke o* parlament. Nekoliko politikov in časnikarjev je ubežalo v angleško poslaništvo. Angleški in ruki poslanik sta nujno prosila šaha, naj napravi red, ker bi ga sicer angleška in ruska vlada smatrala za odgovornega za vse neljube dogodke. Bombardma na parlament in okolico je vodil ruski general Lijakov. Perzijski vojaki in kozaki so gospodarili kakor divje tolpe. Vseh žrtev je 500 do 800. Poroča se, da je dal šah trpinčiti in šele potem umoriti 18 voditeljev, ki so jih uklenjene pritirali po naskoku na parlament pred njega. Šah je zagrozil, da pusti jutri ropati vojakom po celem mestu, ako se takoj ne odpro vse trgovine. Vsled bombardma parlamenta in velike mošeje je razdejano poslopje državnega zbora. Število mrtvecev in ranjencev ni znano. Izmed kozakov je bilo ubitih 70 mož. Are-tovanih je bilo 22 poslancev, med temi tudi vodja liberalne stranke. Bombardma je trajal do 3. popoldne. Vsi liberalni poslanci so padli v pest vlade.
V sredo je vojaštvo znova bombardiralo več hiš. Bombardirane hiše so takoj tudi izropal:. šah je dal zapreti tudi guvernerja, ki ga doleti ista usoda, kakor vse parlamentarce in politike, ki so jih prijeli po naskoku na parlament ter jih večinoma že tudi postrelili. Položaj je skrajno resen. Bati se je vsak trenotek, da izbruhne splošna državljanska vojska.
Zgodovinski in slovstveni pregled za prihodnij teden.
28. junija: 1712. * Jean Jacques Rousseau, — 1813. f Scharnhorst. — 1831. * Slavni virtuoz na gosli J. Joachim. — 1866. Avstrijci se nesrečno vojskujejo proti Prusom pri Trautenau in Skaiicu.
29. junija: 1348. Albrechta V. avstrijskega venčajo v Pragi za češkega kralja. — 1577. * Slikar P. P. Rubens. — 1586. f Primož Trubar v Derendingenu. — 1679. Mir v Saint Germanu. — 1779. f Rat Mengs. — 1793. * Jožef Ressel, iz-najditelj ladje na vijak. — 1797. * Friderik Irenej Baraga v Mali vasi pri Trebnjem. — 1812. * Zgodovinar Peter Hicinger v Tržiču. — 1822. • Pisatelj Peter Gizej na Gomilskem pri Brasl ovcah. — 1858. f Pisatelj Juri Kobe na Čatežu. — 1866. Nesrečne praske Avstrijcev proti Prusom pri Jičinu.
30. junija: 1758. Praska pri Domstadtu, rešitev trdnjave v Olomucu. — 1798. Napoleon I. dospe z ladijevjem v Egipet — 1810. f Pesnik Stanko Vraz v Cerovcu pri Ljutomeru. — 1858. f Pedagog Simon Rudmai na Koroikem.
1. julija: 976. Beseda « Avstrija* se Čita prvič v neki listtni. —- 1641. * Gotfrid Vijjem pl. Leib-nitz. — 1844. * Afriški potovalec Cameron. — 1875. Ustanovi se svetovno poštno društvo.
2. julija: 1298. Bitka pri Gdllheimu. — 1724.
* Pesnik Friderik Gotlib Klopstock. — 1774. * Skladatelj Kriitof V. pl. Glack. — 1778. f Jean Jacqucs Rousseau.
3. julija: 9. leta pred Kristom. Hermsn premaga Rimljane v Tevtoburškem gozdu (Virus) — 1866. Nesrečna bitka pri Kraljevem gradcu. — 1868.
* Pisatelj dr. Aleš Ušeničnik v Poljanah. — 1874. f Jezikoslovec Oroslav Caf.
4. julija: 1630. Gustav Adolf pristane na Po-meranikem. — 1776. Severoameriške kolonije se proglase za neodvisne. — 1785. * Pesnik dr. Jaka Zupan na Prevojah. — 1846. * Pisatelj France Leveč na Jezici. — 1849. Cesarski se spoprimejo ob Raabi z ogrskimi vstaši. — 1900. f Pesnik Jožef Iskrač-Fraokolski v Razdelu pri Celju.
Godovi prihodnjega tedna:
28. Lukomlra, Velebit, Zorana; 29. Peter in Pavel, Peroslav; 30. Gojslava? 1. julija Teobald, Bogoslav, Gorka; 2. Volkomir, Metodij; 3. Heli-jodor, Branislav, Nada ; 4. Urh. Berta, Prokop.
Tr*ičani! 5. julija pokažimo k otvoritvi povabljenim gostom, zlasti tujcem, da je Tržič slovenski!
Novičar.
Vabilo M neročbe. Z današnjo številko poteče naročnina polletja. Prosimo vse one, katerih se tiče, da store svojo dolžnost. Obenem pa opozarjamo svoje somišljenike, da marljivo razširjajo list in nam pridobivajo novih odjemalcev.
Vodovod ia Kranj ln okolieo. Na poziv deželnega odbora so se zbrali minoli ponedeljek popoldne ob Vi2. uri v mestni dvorani v Kranju občinski odbori iz Predoselj, Šenčurja in Vogljan, da se izreke" o načrtu dogovora, katerega je z ozirom na vodovod treba skleniti med državno upravo, deželnim odborom, mestno občino kranjsko in prizadetimi kmečkimi občinami. Ko so deželni odbornik dr. E. Lampe, deželni nad-svetnik M. Zamida in deželni nadinžener I. Sbrisaj vsestranski pojasnili zadevo, so vsi trije občinski odbori skoro soglasno pritrdili dogovoru. Ker je poljedelsko ministrstvo že prej odobrilo načrt in je kranjski občinski odbor, kakor smo že poročili, v svoji zadnji seji sprejel po dež. odboru predlagani dogovor, se je mej vsemi prizadetimi faktorji doseglo popolno sporazumi je nje. Včeraj smo prejeli brzojavno poročilo, da je poljedelsko ministrstvo potrdilo oddajo vodovodnih del tvrdkama I. Bacher v Beljaku in Janesch & Sohneil na Dunaju. Se v zadnjem času ni mirovala intriga. Poteklo je več kakor pet tednov, predno je poljedelsko ministrstvo pritrdilo sklepu deželnega odbora glede oddaje vodovodnih del. Sedaj je odstranjena zadnja ovira in tekom nekaterih dni se prične z zgradbo toli za-željenega vodovoda. V kratkem se priredi na željo duželnega stavbenega urada in v interesu prebivalstva obhod ob vodovodni progi, da se konečno dožend morebitne potrebne premembe. Dan obhoda bomo pravočasno objavili.
Slovesna otvoritev lokalne proge Tržič Kranj se vrši v nedeljo, dne 5. julija t 1. Slavnostni gostje z Dunaja se pripeljo s posebnim vlakom na postajo Kranj ob 9'15 zjutraj, oni iz Ljubljane pa ob 8. Slavnostni vlak se odpelje iz Kranja ob 9 45 dopoludne in se pripelje v Tržič krog 11. ura Krog 12. ure se gostje odpeljejo na baron Bornov grad pri sv. Katarini, kjer bo slavnostni obed. Ob Vi 5. uri popoldne je povratek v Tržič in ob 6-15 zvečer iz Tržiča v Kranj. Ob sedmih zvečer bo vlak zopet v Kranju in dunajski gostje se odpeljejo s posebnim vlakom ob 7 15, ljubljanski pa ob 7*56. Javimo le te suhe številke. O postopanju upravnega sveta tržiške železnice, ki vabi na to slavnost, bomo pa še pregovorili.
Drnitto ze varstvo otrok ia oskrbo mladine Sa Kranjski okraj. Društveni odbor, ki je bil iz* voljen na ustanovnem občnem zboru, dne 9. t. m., se je sešel dne 22. t. m. k prvi seji in se je sestavil takole: Ivan Pogačnik, c. kr. deželnosodni svetnik in načelnik okrajnega sodišča v Kranju, predsednik; Anton Koblar, dekan, predsednikov namestnik; dr. Ludovik Treo, c. kr. sodni pristav, tajnik; Makio Pirnat, c. kr. profesor, tajnikov namestniki Hajko Marenčič, trgovec, blagajnik; Alojzij Sare, župnik v Smartnem pri Kranju, blagajnikov namestnik) France Omersa st., veletržec, odbornik. -* Druitvo šteje 117 rednih testnih članov, od katerih jih odpade na mesto Kranj 77. — Sklene se, da se naprosijo pismenim potom županstva, duhovna predstojništva in iolska vodstva v okraju, da opozore ljudi na druitvo in mu skušajo pridobiti kar največje število članov. — Predsednik prebere dopis vodstva dekliškega zavoda »Dobra gospodinja* v Šiški, katerega se sprejemajo revne zanemarjene deklice proti mesečnemu znesku 16 K. — G. dr. Treo opozarja, da so sedanje izkušnje pokazale, da so bili najbolje spravljeni oni zanemarjeni in pokvarjeni otroci, ki so se dali v oskrbo v poštene, zanesljive meščanske ali kmečke družine.
K otvoritvi trilike železnice pride tudi nem-ško-nacionalni žel. minister pl. Derschatta. Nova železnica teče izključno po slovenskih tleh, dasiravno se na postaji v Naklem že blišči nemško-slovenski napis: Naklas—Naklo. Naša najsvetejša dolžnost je torej, da ob priliki otvoritve kar naj-slovesneje pokažemo pristno slovenski značaj naših lepih krajev. Naloga županstev v Kranja, v Stra-žišču. v Naklem in v Križih bodi, da pripravijo vse potrebno, da se slovesni otvoritvi, kolikor se tiče prizadetih občin, da slovensko lice. Razobesijo naj se edinole slovenske trobojnice in postavijo mlaji v slovensko-narodnih barvah, vsi pozdravi naj se govore edinole v slovenskem jeziku i. t. d. Struževčanom svetujemo, naj izroče žel. ministru spomenico glede struževskega postajališča.
»Slovenec* — priden. Komaj je izšel oklic gorenjskih kmetov za nabiranje »Kmečkega sklada*,
že se ga je spomnil v pondeljkovi številki med prvimi — no, kaj mislite kdo? Prav nihče drugi, kakor častiti »Slovenec* v Ljubljani. Zato vsa Čast listu, ki dela nenaprošen reklamo za gorenjske kmete. Izrazili bi mu najtoplejšo zahvalo za čin, ko bi ne bil tudi nerco!!ko strupen ter ne strašil brez potrebe pred liberalci. Ker je Umu delu privajen — saj dela r. goriškimi agrarci prav isto — si lega ne vzamemo s preveliko tankovestnostjo k srcu.
Ljudska galerija f Narodni čitalnici v Kranju
je odprta jutri v nedeljo in v pondeljek od 10. do 12. ure dopoldne. Pristop vsakemu prost. — Druga serija slik, ki je sedaj razstavljena, prinaša tako zanimive reprodukcije (posnetke), da je pač vredna, da si je ne zamudi ogledati noben meščan.
Ciril-Metodo? kril prirede tukajšna narodna društva na Šmarjetni gori v soboto, dne 4. julija. Na vspoiedu jo petje in umetalni ogenj.
Dunajski dovtipni in bumoristični ansamble Karel L e w e n, poznati dunajski komik, odlikovan predstavljalec, pevec in univerzalni imitator, gospica Eli a Carmen in Emil Skok, znani in priljubljeni pevski humorist in drastični komik, prirede danes zvečer na vrtu »Stare pošte* humori s ličen večer. Vspored velekomičen. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Isskaz posredovalnega odseki ..Društva slovenskih trgovskih sotradnikov v Kranju". — V službo se sprejmejo: En pomočnik mešane stroke in en pomočnik špecerijske stroke. — Službe iščejo; En pomočnik manufakturne stroke, en pomočnik železničarske stroke, dva pomočnika meiaoo stroke in en učenec.
Telovadno društvo »Sokol* s ženskim oddelkom T Kranja je priredilo predpreteklo nedeljo, dne 14. junija t. 1., svoj popoldanski izlet, spojen z javno telovadbo, na Dobravi pri Podnartu. Povabilo se je tem potom, tudi vsa druga gorenjska sokolsba društva na sodelovanje, in temu vabilu so se odzvala sokolska društva z Jesenic, Radovljice in Škofje Loke, kattra društva so se udeležila tega izleta korporativno (skupaj 64 Sokolov v kroju). Kakor smo poročali 2e v zadnji številki »Gorenjca* se je odpeljal kranjski »Sokol* iz Kranja z vlakom ob 12*31 do Podnarta, odkoder je odkorakal skupno s člani škofjeloškega »Sokola* na Dobravo. Ob 4. uri popoldne so dospeli člani »Sokola* z Jesenic in Radovljice ter zelo mnogo drugih izletnikov, kateri so prihiteli, da vidijo javno telovadbo. Kmalu po prihodu teh dveh društev se je vršila izkušnja za odstop in pristop k prostim vajam. Točno ob 5. uri pa so bratje telovadci že korakali ob zvokih koračne godbe iz Krope k javnemu nastopu. Nastopili so najprej v prostih vajah na štetje (izvajalo 42 telovadcev). Izvajale so se proste vaje za letošnji zlet gorenjskih sokolskih društev v Kranj. Glede prostih vaj moramo omeniti, da so se iste izvajale dokaj dobro, vendar bi bilo želeti, da bi bratje vaditelji obračali še veliko večjo pozornost na te proste vaje, saj njihov trud ne bode zastonj, kajti ravno s temi prostimi vajami morajo sokolska drušUa pokazati tu v Kranju, kaj zmore sokolska disciplina in vztrajnost telovadcev. Potem so nastopili z vajami na orodju brez menjave. Na orodju sta nastopih sokolski društvi Kranj in Radovljica ter nekaj članov jeseniškega in škofjeloškega »Sokola*, in sicer iz Kranja 4 vrste, iz Radovljice tri vrste. Z orodno telovadbo je lahko vsakdo povsem zadovoljen, bratje telovadci obeh društev, kakor tudi posamezni telovadci »Sokola* z Jesenic in Škofje Loke, kateri so telovadili v vrstah »Sokola? iz Kranja, so se pokazali čile in vnete za napredek telovadbe slovenskega sokolstva. Po orodni telovadbi je nastopil vaditelj akt zbor »Sokola* is Jesenic, Kranja in Škofje Loke na drogu z izbranimi in prostovoljnimi vajami, bratje vaditelji so se pokazali na drogu gibčne in so želi za flao izvajanje vaj mnogo pohvale. Po končam telovadbi je vse odšlo na «vrst rodoljubnega gostilničarja g. F. Pogačnika, kjer se je kmalu razvila neprisiljena zabava. Slišali smo tudi dve napitnici, in sicer sta govorila brat dr. Janko Vilfan, kot starosta radovljiškega »Sokola* in brat Janko Sajovic,
SlovenolI
Na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov prižgite kresove sirom naše domovine,
kot starosta kranjskega »Sokola*, kateri *e je med drugim rahvalil tudi gospicama Anici Božičevi in Ivanki Medicevi, ki sta po končani telovadbi odi čili brate Sokole s krasnimi šopki. — Zal, da je le prehitro prišel čas odhoda, in posloviti smo se morali od prijazne vasi in oditi na kolodvor. Koncem naj še omenimo si. godbo iz Krope, katera je neumorno igrala med telovadbo kakor tudi pri prosti zabavi. Upamo torej, da se priredi še več takih skupnih izletov, kjer se spoznavamo bližje in širimo po širni Gorenjski sokolska idejo. Na zdar I C.
Koaoert o priliki otvoritve hotela Stemarjo v Skorji Loki se vrši v nedeljo, 28. t. m. istotaro. Pri koncertu s vira slavna godba iz Goričan. Pri-četek ob 3. uri pop. Vstop prost K obilni udeležbi vabi uljudno A. Jerela, gostilničar.
Kranjskogorska podružnica slo?enakega planinskega društva, ima v nedeljo, dne 5. julija 1.1. ob tretji uri popoldne izvenredni občni zbor v prostorih hotela »Razor* v Kranjski gori s sledečim vsporedom: Volitev enega Odbornika. Sprememba pravil. Raznoterosti.
»Konjereiski odsek* ima svoj občni zbor, dne 9. julija popoldne ob štirih v posvetovalnici c. kr. kmetijske družbe. Zeli se mnogobrojne udeležbe od strani konjerejcev članov.
V peridigo obrti fo domača nmstnostt priredi občeznana tvrdka Singer Go. delniška družba od 22. junija do 4. julija v kamniški čitalnici učni tečaj za vezanje na Singerjevem šivalnem stroju. Cenjene dame se bodo gotovo zelo zanimale za vezenje, katero se bode poučevalo v najrazličnejših vrstah. Pouk brezplačan.
Krvav spopad med delavci t Kranju, 24. t. m. zvečer sta se sprla dva delavca, ki sta zaposlena pri zgradbi novega mostu v Kranju, ter se spopadla. Eden izmed njih je potegnil nož, razparal svojemu tovarišu trebuh ter ga z nožem ranil tudi na glavi. Poklicani zdrav n k mu je trebuh zašil in odredil da se ga prepelje v bolnico. Zločinca so orožniki prejeli.
Odlični rojak na Gorenjskem. V četrtek seje mudil v Kranju na Stari pošti skladatelj slov. narodne himne »Naprej zastava Slave*, g. Davorin Jenko, član kralj, srbske akademije v Belem gradu in brat pokojnega pesnika Simona Jenka. Drugi dan se je odpeljal na svoje posestvo Cerklje, kj r ostane nekaj tednov.
Jubilejna pletarska isstsvs v Radovljici. V
nedeljo, 21. t. m, ob 9. uri dopoldne je bile ofl-cijelno otvorjena jubilejna pletarska razstava v Rado vije« v poslopju tamošnje c. kr. pletarske šole. Deželnega predsednika, ki je bil zadržan udeležiti se, je oflcijelno zastopal radovljiški okrajni glavar g. Oton pl. Detela, ki je z daljšim govorom v slovenskem jeziku otvoril razstavo, kličoč »slava* cesarju Francu Jožefu I., v čegar jubilejnem letu se vrši razstava. Za okrajnim glavarjem je govoril g. deželni glavar Suklje, ki se je odzval povabilu in prišel k otvoritvi. G. deželni glavar je povdarjal veliko važnost pletarstva za naše slovensko prebivalstvo, kateremu obeta ta stroka domače industrije za bodoče še lepih postranskih dohodkov. Osobito je pletarstvo za nas važno raditega, ker je ž njim združeno vrboreja, katera, ko se je naš človek oprime, donose večjega dobička nego mar-sikak drugi pridelek. G. dežrlni glavar se je laskavo izrazil o radovljiški pletarski šoli, katera je v tako kratkem času — pričela se šele meseca septembra lanskega leta — tako lepo napredovala kakor malokatera v državi in katera bo vsled tega v kratkem avanzirala v višjo pletarsko šolo. Govornik je na tem napredku čestital gg. Joanu Fajdigi kot ustanovitelju in Leonu Patiku kot voditelju šole, podavši jim roko. O razstavi in njeni okusni uredbi so se laskavo izražali vsi navzoči ofisijelni gostje, med katerimi smo videli zastopnika deželnega odbora g. dr. Lampeta, dežel-nosodnega svetnika g. Ferka, g. sodnika Nagodeta, c, kr. okrajnega komisarja Kordino in dr. Christla, c. kr. gozdnega komisarja g. Sivica, zastopnike radovljiške občine gg. O. Homanna in Sartorija (Župan g. dr. Vilfan je bil zadržan, ker se je istočasno udeležil pogreba g. Josipa Fajdige v Kamniku), g. dekana Novaka in več drugih. Razstava je jako zanimiva in opozarjamo nanjo vsakega rodoljuba in prijatelja domačega napredka, da si jo gotovo ogleda. Odprta je vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Vstopnina za osebo samo 20 vinarjev. Razstavo naj posečajo rodoljubi tem pogosteje, ker se je ista priredila ne le s namenom, da se seznani s napredkom pletarstva naše prebivalstvo, marveč ker je čisti dohodek razstave namenjen v podpora ubožnim učencem, ki se posvete pletarstvu. Ker radovljiška pletarska šola ne uživa nobenih podpor od slo venske strani, je vodstvo šole hotelo z razstavo omogočiti podporo nadarjenim učencem, ki se odlikujejo na tej ioli. Razstava traja do 1. septembra t, 1., torej celo poletno sezono. Na razstavi se tudi more nakupiti ali naročiti raznih lepih in praktičnih pletarikih predmetov, na kar je p. n. občinstvo še posebej opozorjeno.
5. julija 1908.
Brat brata ne posna, ki križa se ca desno 1 To davna raspra je Slovanov bila! Današnji dan pa vsak Slovan na delo resno 1 Zjedini naj naa god Metod • Cirila.
i, I. Štefanov,
Umrle je v Ljubljani gospa Alojzija Ingtitscb, roj. Kovač, vdova žel. uradnika, in mati tukajšnjega postajenačelnika, g. Avg. Inglitscha, N. v
m. p. I
Is DrsJgoi. Podporno društvo gozdnih delavcev ze Dražgoše in okolico priredi 28. t. m. veselico v gostilni pri »Beštru*. Začetek ob pol petih popoldne. Vsi prijatelji društva se vabijo k udeležbi.
Umrl je na Logu pri Poljanah g. Jernej Tavčar, posestnik in gostilničar. Pokojnik je brat poslanca g. dr. Ivana Tavčarja. N. v. m. p.
Nova podružnica čebelarskega draštvs se snuje v Radovljici. Jutri, v nedeljo, ob treh po« poludne se vrši občni zbor v ljudski šoli.
Islet ne Triglav priredi cerkljanska podružnica S. P. D. dne 27. t. m. odhod iz Hudejužne z večernim vlakom ob 8 21 do Dovjega.
GrsBd Hotel »Triglav* ns Bohinjski Bistrici. V pondeljek 29. t. m. na dan sv. Petra in Pavla bo veliki koncert vojaške godbe iz Gorice, pelpolka štev. 47 grofa B cka. Začetek ob 6 zvečer. V stop-nina 1 krono.
Župnikom ? Šenčurju je imenovan g. Janko Šiška, dosedaj župnik na Rovih; župnikom na Trati v poljanski dolini pa g. Jožef Brajec.
Občni sbor kmetijske dražbe kranjske bo v četrtek, dne 9. julija 1908 L ob devetih dopoldne v dvorani »Mestnega doma* v Ljubljani.
Islet ne Stol priredi dne 28. L m. podružnica slov. plan. društva za kranjski okraj. Oprava gorska, provijant treba vzeti seboj.
Is Tržiča se nam poroča: Dne 17. junija 1.1. se je vršil v prostorih g. Frana Deu-a občni sbor novoustanovljene podružnice slov. plan. društva za tržiški okraj. G. notar Matija Marinček otvori občni zbor in govori o pomenu društva. G. učitelj K. Mahkota prebere pravila, na kar se izvoli naslednji odbor: Franc Deu. načelnik; Frane Ahačič, načelnikov namestnik; Fridrik Repovš, tajnik; Jakob Kalan, blagajnik; Matija Marinček, Ivan Papov in Karel Polak, odborniki. Društvenikov je dosedaj 87.
Umetnost in književnost
□ □ □ □ □ jf£-
Razvoj mišljenja evropskega ljudstva. Znanstvena knjižnica »Omladine*. Uhaja v mesečnih se-šitkih po 4 do 5 pol. I. knjiga 1. snopič Fran Drtina (Avtoriziran prevod iz češčine.) To najnovejše delo, ki je pravkar izšlo, najtoplije priporočamo.
Promet le gostilna. Tega uradnega glasila dež. zveze za tujski promet na Kranjskem je pravkar izšla druga številka, ki je okrašena z mnogimi ličnimi ilustracijami.
Udiliiče ln presknisiiiče za fotografijo, ke-migrafijo, svetlotisk in graviro v Monakovem. Ta zavod začne z dne 15. septembrom novo (deveto) šolsko leto; izučuje v 2letnem tečaju umetniško izšolane fotografe, svetlotiskarje ali heliogravirske tehnike. Od leta 1906 se dopuščajo k študijam tudi dame. Zavod je posebno pripraven za mlade ljudi, ki so risarsko in umetniško nadarjeni. Zavod ima poleg dnevnega pouka tudi še tečaje za mojstre in visokošolske tečaje za učence na kr. tehnični visoki šoli v Monakovera ter je imel v zadnjem učnem letu približno 260 udeležencev. Število onih, ki se sprejemajo nanovo, je omejeno. Interesenti je dobe brezplačno statut zavoda, ki pojasnuje vse potrebno iz pisarne zavoda Monakovo, Rennbahnstrasse 11.
Pivo se podraži baje s 1. julijem. Avstrijska zveza pivovarnarje je sklenila podražiti pivo za gostilničarjev pri hektolitru za 2 K, za trgovine pa za 4 K.
Vesel dogodek iz jubilejnega izprevoda na Dunaju objavlja včerajšnja številka »Korošca*. Ondi pravi v uvodnem članku: »Koroški Nemci, ki marsikatero narodno pesem imenujejo svojo, čeravno jo je slišal slavni Košat v slovenskem kraju, so se tudi sedaj hoteli ponašati s slovenskim lišpom. Vzeli so seboj naše Ziljane in Ziljanke v narodni noši, da na kažejo svetu, da je tudi lepa ziljska dolina s svojimi brhkimi fanti in zalimi dekleti — nemška I Toda Nemec obrača, Slovenec pa včasih obrne I — Komaj so prišli Ztljani v dotiko s Slovenci iz Kranjske, komaj so videli slovenske trakove in slišali zmagoviti slovenski živijo, je vskipela slovenska kri Koroška in iz mnogoterih koroških ust razlegal se je isti pozdravi To so Vam bile navdnlene lepe Ziljanke, veseli naši ziljski fantje — Slovenci so se našlil In ko so prikorakali pred cesarja, pozdravili io ga s presrčnim »živijo*! Zastonj je bil trud njih voditeljev in ostalih Korošcev preučiti jih s cHoch in Heil>, naš pozdrav je zmagal in naša pesem! Kajti kar naenkrat so se spomnili tudi neke lepe domače pesmi in zmagonosno so prepevali:
»Koroški smo fantje iz Žile doma, iz Žile doma,
Slovenskega duha, slovenskega srca slovenskega srca I
In vsak naj propade, kdor rod na! taji kdor rod naš taji,
saj še zemlja ne bo pila njegove krvi njegove krvi!*
To pa je bilo najlepši prizor za Slovence na Dunaju t«
Čeden dotivljef. Neki Anglež je potoval dolgo vrsto let po Indiji in je napisal v svojih potopisih sledeči doživljaj: Na vrhu male indijske koče je sedel majhen Indijanček, ki je veselo z žlico srebal iz skledice mleko in sam seboj govoril. Kar sem zapazil« da je prišla kača k detetu in začela piti mleko iz skledice. Dete je nežno udarjalo s žlico po glavi kači ni in smejoč se govorilo: «boberi, boberi* (nepriljudna, nepriljudna). Kača se zato ni brigala, ampak mirno jedla naprej in, ko je vse posrkala, se je odlazila. Šele zdaj sem odšel iz svojega skrivališča in povedal domačim, kar sem videl. Pohiteli so za kačo in jo ubili. Ko je mali Indijanček videl ubito kačo, začel je glasno jokati in govoriti: Kaj ste storili, že par tednov je prihajala k meni in mi pomagala posrebati mleko.
JraBil Hotel Triglav", Bohinjska Bistrica.
V pondeljek, 29. Junija na praznik sv. Petra In Pavla
izvršuje
velik koncert
vojaika godbe is Oorioe, peipolka it. 47. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 1 K.
Pozor I Kolesarji!
Ker sem naročil veUko množino gumija naravnost iz tovarne, dajem izvrstno dobre plašče (mantelne)
s enoletno rsranoijo po 3 fid. 80 kr., cevi (llaube) po S grld. 40 kr. Tako nizkih cen ni na Kranjskem. Dalje kolesa iz najboljše in najza-
nesljivejše tovarne Greger. Prostotek (Freilauf) izvrstno lepo in trpežno kolo samo 70 gld., brez prostoteka 60 gld. Stara kolesa imam na izbero. Kupim stare reči, dalnoglede, godala i. t. d. Popravila se izvršujejo hitro in zanesljivo.
Harmonike vsake vrste.   301 3—1
Pavel Bizjak, Kranj 102.
Steckenpferd lilijino milo
najboljše milo za koio.
Monopol
jnim I
kolo št. 6, oena K
s prosto tekom in dvojnim ZTondnim ležiščem je naj cenejši, najmodernejši 1»
in bogato ozaljsan stroj najboljšo kakovosti. Najmočnejše z barvastimi črtami. Dober pnevmatik. Pismena garancija 1 leto. Navadnejša kolesa cenejša. Vsak posamezni stroj se posije do meje prosto poštnine in eolnine.
Vso ali delno pUcilo naprej, ostanek po povžatju. Garancij »ke zahteve te izvrta hitro od naj« av-
■trijika odpošiljalniee. Glavni katalog o koleaih, vseh pole« apadajočib delov in fouo-gr»tih • čudovito nizkimi
Multiplen vozBokolem
zastonj in poštnina proato.
industrija, Berlin /04, Glttcllier Str. 15.
Brata HLAVKA
izetelovaielja kirurg, instrumentov atelje ie ortop. aparate ln bandaze
EJnbljaiia, prešurnove nI. 5
priporočata
svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniSko postrežbo, bižejev, mgatorjev, aparatov za mrzle in inha-lacije s paro, sterilizirane obveze in bandaža, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate sa samokiistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih atvari in gumijevih posteljnih podloik. — Vae bandaie se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-248 52—16 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanje*  n«roA»»        Isvraujajo točno,
hitro In dlokrotno. Oalvanični poniklovani savod s obratom na motor. Popravila oa Izvriujej@ točno In oeno.
Loterijska srečka dne 20. junija 1906
Trst  48   41   76   56 36
IT)el$tir)
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastisi. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.
Tovarniška zaloga: 286—«9 Lakarnar Trnkoeatv, LJubljana.
tyttem Salto
G. Tönnies
***{ lÉflauM asas saj V
422-6
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna V Ljubljani
priporoča kot posebnost lege in vee stroje za
obdelovanje lesa, Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
IT), ^odkrajs«^
frizer ia dame in gospode
Ljubljena, Sv. Petra cesta 36. Filijalka na« 147 52-46   sproti hotela „Union"
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni  gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje
rasti las. Zaloga ntkomtill Metk itrlieiii e isda.il ln
Oddelek za dame s separatnim vhodom.
Kupujejo se zmešani in odatrižeai lasje
po aajvJšllh conah.
^»■W%s^«%>*^*^*V^»¥%»»***i*vVHaB Edino pr«¥i
TbieiTyev balzam
je t zeleno znamko nune. — 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika špecijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 kron.
Thierryevo oontifolijiiio mašilo
proti vsem še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go-rečici, kislini, kaslju, krču, slabem teku i. t. d., 2 lončka 3 K 60 v. RazpošUja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in že od nekdaj sloveči. Naročila naj se naslavljajo na:
lekarnar ft. TMtrry 1 pregradi pri ftog. Jtatiil.
2?»
Zaloga večinoma po lekarnah.  , 15—10
**"n'ii* 1» * »,rw—i      n(.a*i ."iiiafinf i •wtnn_WV»iii~nl ü i*Hg]fl
Splošni rezervni zaklad
185.000 kron Posebni rezervni zaklad 3.300 kron.
obrestuje hranilne vloge po
26—12
Koncem leta 1907 : Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na zemljišča 2,725.000 kron tir posojil občinam 188.000 kron.
It mrmw\mmmmr-rwik-jnr i--------ne-Trw-smffTTrrBS»
Ta na]staro|ll denarni savod v Kranja araduje na rotovin vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. nre popoldne.
iiPiiiiiiiiiiiiiMiiiHiutfiiiiiiiiPifimiMiiiHiiiiniimiiimtmiuieiniii
»IHIIHIHHH
brez odbitka rent nega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vlažne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra —■ ne da bi bilo treba vlagateljem se zglaiati radi tega pri hranilnici. tjs<s>a>a»%aaa<jsiat5>aa^
Za varnost hranilnih vlog jamči polog lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj s vsen svojim promoion|om in s vso svojo davčno močjo. — Oa so hranilne vlogo ros varne, priča slasti to, da vlagajo ? to hranilnice- tndi sodišča denar mladoletnih otrok ln varovancev.
i>jassr^asjsja>a>asja*at^
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron s obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
SINGER
šivalne stroje
naj se kupuje lc v nasiti prodajalkah, ki se jih spozna po teh napisnih tablah.
Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena SINGER prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti siaii stroji se ne oddajo prokupoem, temveč •e jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvu.
SINGER Co.
ake. irniba ia Bivalne stroja Kranj it. 63. 46
Nova kubična kajtga i
Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Karalo i
1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; 2. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 8. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obtesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in širokosb; 5. Preračunjenje col v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 18. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 283 62—22
Knjiga stane v močno celo platno Vezana S K, po polti 10 visi. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Nltrl raftanar, ki je za trgovce z Iescm zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 0 K 00 vin. Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
Mavrici] 5»olej
ur ar
immà Ito
priporoča svojo veliko zalogo
pravih ivioarakih
žepnih ur
vsako vrste, dalje baOilke, ara na nihala, prstana in «tartalea, po najnlft|lh ooMht
Popravil*
s* Izdelujejo v Ustni delavnici, ter sem zmožen po moji biten 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1-40 K. Žepna ure od K 1-20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precuijsko ure
mINTAOT".
KoUnarake potrebščin«
MB. Ako telite imeti aro res dobro popravljeno jo ae dajajte takta, ki umijs aiu isučsaJ also, 17-78.
Sladoled
najfinejši, več vrst, kakor tudi ledena kava, Čokolada
i. t. d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Bran d tu, Kranj«
Zunanja naročila točno in ce-299   26-7       * neJe kot P°vs°d drugod!*
Ludovik Borovnik
pnlkar v Borovljah (Ferlach na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pné» za lovce in strelce po najnovejših si temih pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-iema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršujn. Vse puške so na c. kr. preizkuievalnici in od mene preizkušene. 181 52—86 Iluattrovanl o«sa.i.ÍKÍ «aatonj.
JOS. WEÍBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomftkove   vallo*»   a»t. 4.
SttvkMo-Boetio li koislrokcljsko klleCmiCintro.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro dvom, obmejno omrežje, vetna vrata, balkoni, verando, stolpne krile, štedilnike i. t. d
ápecijaliteta: 152-82
valjični zastori (Kollbalken).
Svoji k svojim I
286 52-18
8taroanana narodna tvrdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov po oeni 30—50 vin. liter; potem > piienjskim pivom «prazdroj» iz sloveče češke • Meščanske pivovarne«, in isbornim protivia-akim pivom iz pivovarne kneza 2>chwarzenb?rga v Protivinn na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domaČim priatnim tropinovoom l. vrsto, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej iranko goriška postaja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premiranol
Glinaste peči
Štedilnike, banje m kopeli, kakor radi kipe, vaza in druge glinaste iidelke v vseh barvah, trpežne in eene priporoča
Avgust Drelse
prva in najvočja tovarna nafti] in glinastih izdelkov v Ljubljani.
1 62-12
mmmmmmmmmmE
I A, A Potnikom V Ameriko!!
priporoča generalna agentura
g »taeriMe i« VVithe 5tar flnie"
najhitrelo vožnjo preko BASEL-PARIZ-CHERB0UR6-NEW-T0RK. B 2 odhoda v tednn. — Hrana ie v Baseln prosta. — Z velikanskimi in varnimi parniki teh prog prevoz od Cherbourga-New-York v resnici
| 5% do 6 dni.
Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj
B    Generalna agentura Jfm Obereteg & Co«9 Baael
28 Aeschen graben (Švica).
260 18-12
	( \t.\m		!(:í;i;(H;fM;{;i:(!(:(.a¡(¡i;(;{;(;i:(:í:(:ri!( 1
			
Zlate sfeti«]«: Strlia, parlz. ai« ttS.
Najboljše kosmetično
ZObOčistilno sredstvo
Jzdehvateij
0. Seydl
"£j ubij an a, Spital.-Stritor. ul. 7
Šivalni stroji in kolesa
Tonnilik« Mdoffa 180—40
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
Ipriporofia svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na sahtevanje zastonj.
Največja tovarniška nalogra
vsakovrstnih slamnikov
■a drobno in donólo I
Ha drobno in dobolol
Za dame, gospode, deklice in dečke od najcenejše do najfinejše vrste, priporoča galon i ©r-1 j salte*   in  modna trgovina.
Antona Adamiča v Kranju
Glavni tffg.
FinI damski slamniki ■• liipajo po najnovejli obliki. Popravila •• točno iavrsujejo.
Svila, svileni trakovi, liip, cvetlico ter igle ia slamnike vedno v isJogl. OmmB bron konknronee!
Blue trhla in spodnja
Krila Predpasnike
Moderce
Šerpe
Pasove Ovratnike
Hašence
Jabots
Srajce
PerilG Otročje oblekce Krstno oprave
o L S
S     « w Ä È c 5 I " S •
Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke
filijalka iz Ljubljane
1PÜ 52-31
A. VIVOD-MOZETIC v KRANJU
na glavnem trga v hiši g. Pavilarja
Priporoča sa pomlad in poletje elegantne klobuke za damo in otroke pariške in dunajske modele. Žalne klobuke. * Klobuke sprejemam v popravilo.
=============== Zunanja naročila točno. ================
tu ¿2 *°    on as
al S 53*
a na &>•
x> a>
H«     g £
oo
£ -2
M
a
on
I f
3
Oí
« a
s s 1
•s -s -s
03    o o
I
o
>o
«3 Oh
Glaee in svilnate
rokavico Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture
Milo Parfum
Martinova oesta 20 ft   fang Martinova oesta 20
Postajališče električne cestne sjp    želeanlce pri sentpetereki cerkvi
LJUBLJANA ::: Zalagate.] društva o. kr. avstr. dri. uradnikov.
Bogata zaloga PO-
blitva vsake trste v tteh oen&h. Ogle-
4*7«, alike t tteh velikostih.
Popolna oprava za rila. Speoljallteta: Gostilniški atoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki eenf.
Modrool Iz Učne' toga omrežje, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 160 Ud. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, eelo garniture.
špeoljalltete v nevestinih balah. Voliti prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Za sobo; postelja, nočna omarloa, o-mlvalna mize obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Oton $eydl
pri g\ dr. E. Olobočnikn ▼ Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111.58 to 8PECIJALI8T.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
regiitrov&na zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada iznaša:
(78.
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5l/4% ali z i°/o amortizacijo, na menice pa po 67». — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice.
Denarni promet v letu 1907.:
IS,
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop.
in
od 2. do 6. ure pop. lsvzemši nedelje pop.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
180-42
iidaje taattfs? *0»renjea»
Odejami ureditik Lav osli v Miku i
Utfoiaa is tUfk Iv. Pr. kuwpraU v Kranju,